Slovenski javnosti!
Slovenska ameriška duhovščina, zbrana na svojem zborovanju Baragove zveze 11. novembra, 1942 pri Sv. Lovrencu v Clevelandu, O., se je posvetovala tudi o bodočem sklicanem narodnem kongresu 5. in 6. decembra in izjavila:
1.	Dasi slovenska duhovščina in slovenske župnije niso bile izrecno imenovane v uradnem vabilu, vendar pa se udeležijo kongresa, da tako poudarijo svojo narodno solidarnost in zavednost.
2.	Obenem poživljamo vse katoliške organizacije in društva brez! razlike, da pošljejo svoje zastopnike.
3.	Da naj bo ta kongres LE PRIPRAVA za bodoči pravi kongres.
V imenu ameriških katoliških Slovencev,
RT. REV. MSGR. VITUS HRIBAR, RT. REV. MSGR. B. J. PONIKVAR, RT. REV. CANON ./. ./. OMAN.
Dirka za Tunis med osiščem in med zavezniki
Ameriška bojna mornarica je v boju z japonsko pri Solomonih
Washington.—Mornariško poveljstvo javlja, da je naša bojna mornarica v boju z japonsko v okrožju Solomonskih otokov. Podrobnosti boja niso dane v javnost. Le toliko se poroča, da obe strani'zaznamujeta izgube. Sodi se pa, da sta obe mornarici angažirani v boju samo v kratkih .spiprijemih in. da do odločilne bitke ni še prišlo.
Japonci skušajo izkrcati na otočju ojačenja in pregnati ameriško posadko z otokov. To jim hoče ameriška bojna mornarica preprečiti.
Zadušnica
Jutri ob 8:30 bo darovana v cerkvi-sv. Vida maša za pokojno Josephine Topariš ob priliki 30-dnevnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Seja Zadruge
Redna direktorska seja Zadruge bo ncooj ob 7:30 in redna seja ženskega odseka pa jutri večer ob osmih. Obe seji bosta v glavnem uradu.
Ameriške in angleške čete hite proti Tunisu, osišče naglo vozi tje ojačenje
Zemljevid kaže severno Afriko, katero so zasedle ameriške čete. Bizerte in Tunis na skrajni severni točki Afrike, sta zdaj cilja ameriških bojnih sil. Od tukaj je najbližje v Italijo, ki bo najbrže glavna točka za invazijo zaveznikov.
Michael Gusdanovich
Michael Gusdanovich, star 18 let, stanujoč na 1552 E. 43. St., ki je bil zaposlen pri American Ship Building Co., je bil pri delu poškodovan v petek zjutraj ob šestih. Odpeljali so ga v St. Johns bolnišnico, kjer je umrl v soboto zvečer ob 11:35. Tukaj zapušča starše, John in Angela Gusdanovich, sestro Mrs. Mary Neubauer, brata Pvt. John v armadi in brata Pavla v mornarici, dalje zapušča tukaj brata Petra in sestre Helen, Ano in Florence. Pogreb bo iz hiše žalosti v cerkev sv. Nikolaja, Superior Ave. in 36. cesta pod vodstvom Gr-dinovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba še ni določen.
Ameriške zračne trdnjave so napadle Francijo
London. — V soboto so ameriški štirimotorni bombniki bombardirali francosko pristanišče St. Nazaire in bazo nemških podmornic v La Pallice. Vsi ameriški bombniki so se vrnili nepoškodovani domov.
V noči ocl petka na soboto so pa angleški bombniki zopet poleteli nad Genovo, Italija, kjer so povzročili ogromno škodo. Tudi angleški bombniki, ki so napravili 1,500 milj zračne poti na obe strani, so se vrnili vsi nepoškodovani domov.
Angleški bombniki so si bili vzeli za glavno tarčo tovarno Ansaldo, ki izdeluje vojne potrebščine. Radio iz Rima poroča, da je ta peti napad angleških bombnikov na Genovo v enem mesecu napravil veliko škodo, posebno v središču mesta.
-o-
Lep uspeh čričkov
Včeraj je obhajal mladinski pevski zbor črički v SND na 80. cesti 10 letnico obstoja s krasnim programom pod vodstvom našega Ivaia Zormana. Tako zbor, kot dueti in solisti so izvrstno rešili svoje naloge. Občinstvo jih je nagradilo s toplim aplavzom in zahtevalo ponovitev skoro vseh pesmi. Pred programom je č. g. Julij Slapšak v globoko zamišljenem govoru podal pomen slovenske pesmi, njeno lepoto in citiral vse one, ki so slovensko pesem tako visoko čislali. Po koncertu je bilo pa ve selo Martinovanje v spodnji dvorani.
Tako se reši denar pred roparji
Kako se na lahak način reši denar pred roparji, je pokazal trgovec Jack London, $740 Cedar Ave. V soboto zvečer je prišel namreč v njegovo prodajalno nek moški) ki je z nožem v roki zahteval od trgovca denar. Trgovec je roparju pokazal na register in mu rekel, naj si kar sam pomaga, nato je pa zbežal na prosto. Ropar pa, ne bodi len, jo je ucvrl za njim in denar je ostal v registru. Razlika je bila samo ta, da je ropar bežal v drugo smer kot napadeni trgovec. —:-o-
Kapetana Rickenbackerja so po treh tednih našli na kavčukastem splavu na morju
Washington.—Kapetan Rick-enbacker in njegova posadka sedem mož so danes na varnem. Letalec Rickenbacker, ki se je proslavil še v prvi svetovni vojni, je letel s posadko sedem mož iz Honolulu v neki tajni misiji. V sredo 21. oktobra so potom radija javili, da imajo samo za par ur še gazolina. Potem pa ni bilo ničesar več slišati o nji}i.
Amerika bojna mornarica in letala v tamkajšnjem okrožju so iskala po morju za letalci. Imeli so upanje, da jih tjodo j našli, ker je im'el Rickenbacker kavčukast splav, na katerem
----
Na Korziki so boji med Francozi in Italijani
London.—Radijo iz Moskve naznanja, da se na otoku Korziki francosko vojaštvo upira okupaciji italijanske armade. Prišlo je že do več spopadov. Zgorelo je veliko skladišče olja v pristanišču Bonifacio.
Veliko kroglo so izkopali
Norbert Kendzia, star 15 let in njegova sestrica Carolina, sta na domačem vrtu kopala za ilovico, ko sta zadela ha velik železen predmet. Poklicala sta očeta, ki je po dolgem trudu izkopal dva čevlja dolgo jekleno kroglo. Poklicali so policijo iz Garfield Heights, O., ki je kroglo odpeljala. Pustili so kroglo zunaj policijske postaje. Zjutraj pa ni bilo krogle nikjer. Kendzieva družina stanuje na 4908 E. 106. St. že 16 let in ne ve, kako je krogla prišla na vrt.
posadka lahko qlje časa vzdrži na vodi, ker je na splavu tudi živež in voda.
Ko nekaj dni niso našli letalcev, so mislili, da so pač za izgubljeni, toda z iskanjem niso prenehali. In res so jih našli po treh tednih ter jih pripeljali na suho.
Rickenbacker je bil z nekaj letalci na kavčukastem splavu, dočim se jih je rešilo nekaj na mal otok. Polne tri tedne jih je morje premetavalo v malem splavu, ki meri 9x5 čevljev, na katerem se lahko dene v sili do pet oseb. Splav so našli na morju 600 milj severno od otoka Samoa.
Vsi letalci čutijo posledice prestanea trpljenja, toda bodo kmalu prišli k sebi z veščo zdravniško pomočjo. Na splavu je umrl samo narednik Aleksander Kaczmarczyk, katerega
so tovariši pokopali na morju po mornariškem običaju.
Knickerbacker je zaenkrat povedal samo to, da so morali z letalom pristati na morski gladini, ko' jim je zmanjkalo gazolina. Ko so pristali na vodi, so takoj napolnili kavčukast splav z kisikom in zapustili letalo.
Tak kavčukast splav ima vsako letalo, ki vozi nad morjem. Napravljen je tako, da .se ga v trenutku lahko napolni z stisnjenim zrakom iz za to pripravljene steklenice s tem, da se potegne za malo vrvico. --o—-
Universal, Ind. — Anton Go-drič se je pred dnevi ponesrečil pri delu v premogovniku. Zlomilo mu je nogo nad stopalom in nahaja se v bolnišnici v Clintonu, Ind.
V sredo večer bo v Collinwood višji šoli jako zanimiva prireditev
V sredo večer ob osmih, 18. novembra, bo v avditoriju Collinwood višje šole na ,Five Points nadvse zanimiva predstava. Rekrutna postaja ameriške bojne mornarice bo kazala razne premikajoče slike iz življenja in vežbanja naših fantov mornarjev in druge zanimive slike. Vstopnina je popolnoma prosta za vse. Toda ker se pričakuje ogromne udeležbe, se mladine izpod 16 let ne bo pustilo v dvorano.
Prišel bo tudi g. župan Frank J. Lausche, ki bo vedel povedati mnogo zanimivega. Predsednik odbora, John E. Lokar, je preskrbel za razvedrilo najboljše talente iz tukajšnjih gledišč.
Predstava bo trajala dve uri in pol in kot pravi Mr. Lokar, takega vodvila Collinwood še ni videl. Vsak je prijazno vabljen in pridite zgodaj, da boste dobili dober sedež.
Naši
vojaki
Zadnji teden je z odličnim uspehom dovršil častniško šolo v Fort Benning, Georgia, naš Slovenec, Joseph Dezman, ki je dobil čin poročnika 2. reda. Poročnik je sin družine Mr. in Mrs. Joseph Dezman, 925 E. 236. St. Euclid, Ohio. Zdaj je prišel na dopust in ostane doma do petka. Naše iskrene čestitke mlademu poročniku, želimo mu mnogo uspeha v njegovem nadaljnem vojaškem življenju.
Mi ta M Na 9. novembra je graduiral
in dobil diplomo za "Power Tur-rets" mladi Frankie Kosten, sin
poznane slovenske družine Mi', in Mrs. Frank Kosten, 20667 Miller Ave. V šoli je bil 3 mese ce, zdaj bo šel pa v neko drugo šolo. Nahaja se v Denverju, Colo, pri tehničnih trupah. Isti dan, ko je dobil diplomo, so mu prijatelji priredili tudi lep party za njegov 21. rojstni dan. čestitamo, Frankie in le tako naprej. Pozdravlja vse prijatelje in znance in si jim priporoča z4 kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Frank F. Kosten, Barrack 6Š7, 3rd T«ch. Sch. Sq., Lowry Field, Denver, Colo.
MANIFESTACIJA AMER. DIJAŠTVA
Jutri večer bo v avditoriju Cleveland kolegija manifestacija ameriškega dijaštva v spomin onim svojim kolegom, ki so storili nasilno smrt po Hitlerjevih banditih. Hitler je najprej udaril na praško univerzo, kjer je 17. novembra 1939 zaprl praško univerzo in brutalno pomoril 160 čeških dijakov in dijakinj. Od tistega časa je Hitler zaprl univerze na poljskem, na Grškem, v Jugoslaviji, na Norveškem in v vseh deželah, ki jih je zasužnjil.
Od tega časa je postal 17. november simbol za dijpštvo vsega sveta, da se bori za zmago, ker 17. november 1939 jim je pokazal, kaj čaka one, ki ljubijo svo bodo in ki žele izobrazbe.
V ta namen bo v avditoriju Cleveland kolegija jutri večer lep program, vstopnine prosto. Na programu bodo razne recita cije in glasba John Hrubyevega orkestra. Vsak je prijazno vabljen, zlasti pa naše di.jaštvo.
Sijajna parada
Parada,, ki jo je včeraj priredila naša bojna mornarica z sodelovanjem številnih organizacij v Collinwoodu, je bila nekaj sijajnega. Nad 15,000 naroda je zrlo veličastno parado. Posebno so se postavili vežbalni krožki Slovenske ženske zveze. Parado je organiziral komitej za pomoč morfnarici, collinwoodsko okrožje, pod vodstvom Mr. John E. Lokarja, tajnika župana Frank Lausheta. Nova ladja v Clevelandu Včeraj so spustili v reko Cuyahoga novo trgovsko ladjo. Belle Isle, ki je največja, kar jih je bilo ša dograjenih v Clevelan du. Dolga je 621 čevljev. Spomladi bd že vozila rudo po naših jezerih.
ROMMELOVA ARMADA šE VEDNO NA UMIKU
Močne ameriške in angleške bojne sile so na potu proti Tunisu po suhem, po morju in zraku. V istem času se pa venomer vsip-ljejo nemške in italijanske čete v Tunis v vedno večjem številu. Z osiškimi četami so se že spri-jele francoske čete, katere vodi francoski general Giraud.
Ravno kje je zdaj konica zavezniške armade, ni znano. Toda poročila trdijo, da so se ameriške in angleške čete že vsuje čez mejo Tunizije in da so samo 80 milj še od glavnega mesta Tunisa. ANeko poročilo tudi zatrjuje, da se pripravljajo zavezniške edinice parašutarjev, da se spuste v mesto.
Zadnje poročilo, ki ga je poslal vrhovni poveljnik Eisenhower pravi, da so zavezniške čete vzhdono od mesta Bone v Algeriji, 50 milj od meje Tunizije in da hite nevzdržema naprej. Te celinske čete imajo močno zaslombo po morju in v zraku.
Poročila tudi javljajo, da se hočejo nemške in itali jaa*k*> -im-: te usidrati v Tunisu in v Bizerte, predno pridejo tje zavezniki. Ojačenja pošilja tje osišče po morju in zraku.
Zavezniški avijoni, ki so bili na poizvedovalni službi poročajo o bojih v ulicah Tunisa med francoskimi in nemškimi četami ter tudi zunaj mesta za posest letališča.
Očividno hoče Hitler postaviti v Tunisu in Bizerte močno oSi-ško armado, ki bo branila te važne točke. Obenem hoče pa Hitler najbrže preprečiti ameriškim četam, da bi prišle do Rommelo-ve armade, ki beži pred Angleži iz Libije.
Zavezniški bombniki so sklatili sedem osiških transportnih letal, katerih 60 je bilo na potu iz Afrike. Ker so bila sovražna letala prazna, se sodi, da so vozila čete v Afriko in se vračala po nove v Italijo.
Ameriški vojni department naznanja, da je francosko prebivalstvo v Casablanci zelo prijazno sprejelo Amerikance.
General Montgomery, ki zasleduje bežečo nemško armado iz Libije, poroča, da je glavna nemška armada že 500 milj od Ala-meina, kjer so Angleži pričeli ofenzivo proti Rommelu. Zavezniška letala, ki zasledujejo bežeče Nemce poročajo, da so opazili velike požare v pristanišču Derna, kar je znamenje, da nameravajo Nemci tudi to pristanišče pustiti brez boja in da skušajo kolikor mogoče svojih zalog pred begom uničiti.
Angleži so dobili v Tobruku ostanke svoje armade, ki so jo Nemci zajeli, ko so v juniju zavzeli Tobruk. Garnizija v Tobruku jc takrat štela 33,000 mož.
Nekatera poročila vedo povedati, da je apeliral Hitler na Japonce, naj takoj odpro drugo fronto, najbrže v Sibiriji, da olajšajo breme nemški armadi.
Kdo je izgubil?
Pred par dnevi je bila najdena mala vsota denarja. Lastnik jo dob'i na 1071 E. 61. St.
E! AMERISKftW DOMOVINA
=	AMERICAN IN SPOUT FOREIGN	^WArCfiOO	SLOVENIAN HOKNIN« ,
........,..„......li?	* IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	1 DAILY JJEJKSPAgE* J
***- 1 1 ------- 11 ......— *'" "
j269	CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, NOVEMBER 16, 1942	_ LETO XLV. — VOL. XLV.
hi GROBOVI
1 Jerry Jankovič
fjWtki in mučni bolezni je I za pljučnico na svojem IF sPlošno znani Jerry Jan-f st-> stanujoč na 1272 E. ir Bil je star 45 let in po j* Pek. Tukaj zapušča Emily, rojeno Barič, |Jerry, hčer Emily, brata tJa in Josipa, sestro Pau-^oženo Zigman in veliko |pov. Rojen je bil v vasi tJ r& Košana, kjer zapušča c, *Vano Leakovec in več sorodnikov. Tukaj je letter je bil član dru-[aPrej; št. 5 SNPJ. Po-|v sredo zjutraj ob 8:30 ».0ve£a pogrebnega- zavo-152. St. v cerkev Ma-i povzete in na pokopali-| "avla. Naj počiva v mi-■ Stalim sožalje.
Vincent J. Shenk
Ijtao že poročali, je v vo-	: ranici v San Franci-
I*1'- umrl Vincent J.	t
J\star 22 let. Tukaj za-	j mater Frances, iJ
'tov' Frances in Olgo, bra-	[ 111 )} H ki služi pri trgovski
ieljci v New London, Conn.	,
drugih sorodnikov.	r
4	;yJe umrl pred dvemi le-	^ '' j.' Pokojni je služil v ar-	] ,e jj mesecev in je bil v	j
*	W^anika. Družina sta-	( lt( 1^2731/, E. 55. St. Trup-	x
''i if'1*10 v cleveland jutri	i
1,6 ip'11 bo položeno na n\r-	]
y^6!" ob eni popoldne.	( !r p°greb bo v četrtek
5	lijj °b 8:30 iz Želetovega	(
IrifAve Zavoda- 6502 St
j
s V cer^ev sv- Vida in . Vd^n	v družin- *
S'ri>oC°' Bodi mu ohran->en
]ti|	Preosta^m soža-
}l Jo,m Gavže rej|ttnrj dopoldne je naglo- ;
11 a svojem domu ro- , n^Si . ^ovže, star 55 let. na 18610 Cherokee
;0TCa Je bil iz vasi Sušje
filj lc'> odkoder je prišel v Jffc0 Pred 32 leti. Tukaj v. Is, tZalujočo soprogo Ka-\ l\°ieno Derganc, doma ^iS	Pri Novem me-
»n I $J^eri> Carolino", poro-hj^ a in Valerijo, sina udosti drugih sorodniki lUSesoti pa brata \ J iv '1član društva Car-knt> št. 1288 T. M. in
fM^O Venski dom' št 6 Jl5 &re*> bo v torek zjutraj
' I C* Svetkovega pogreb-
•	f sv' 478 E. 152. St. v ) f\' Pavla na Chardon
k Kalvarijo. Naj poči-' Preostalim sožalje.
/j J^ed Gates
jV°to zjutraj je bila I'ltj. Mildred Gates, roje-IV stara 25 let in rojena /	Stanovala je na
f f ]1' .St- Tukaj zapušča
f 1 *{U|Cille' stanuJ°ča na
Ave-> tri sestre: S11^0-. Trivisonno; Kath-V IC0*. Jensen, in Fran-
r Th Pash> pet bratov: J%°mas. John, Mathew
i j.^el- Oče Pavel ji je |VnUarju letos. Pogreb f \ 2jutraj ob desetih iz 0f1 K J. Pogrebnega zavoda i[J ftijJ^0- Policija išče ne-, f	znanca. Njeno
P u na postelji v kovanju, poleg nje ft I'Cr Krogla jo je za-
" § V in ker na prstih
. pM.3; sledu za smodni-'^f JVja sodi- da je bila
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC Editor 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00
__Posamezna številka 3e____
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 6th. 1009. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.___
No. 269 Mon., Nov 16, 1942
REV. K. ZAKRAJŠEK:
Moje misli o kongresu.
1. Zakaj sem molčal?
"Čudno, zakaj se Vi nič več ne vmešavate v našo politiko? Mnogim se zdi to čudno, ko smo Vas videli vedno v prvih vrstah." Tako mi je rekel marsikak rojak. Zlasti sedaj, ko je sklican slovenski narodni kongres, se nekaterim to čudno zdi, da molčim, nekateri mi celo zamerijo, ker sem jaz edini slovenski ameriški državljan, da, edini Slovenec, ki sem videl vso strašno nesrečo, ki je zadela narod doma in ki sem slišal, kaj narod doma želi danes.
Na to vprašanje bom dal obširneje pojasnilo v knjigi, katero tiskam, in bo izšla nekako do 1. decembra.
Za danes naj povem toliko, da me je lani minister Dr. Krek v lastnoročnem pismu iz Londona naprosil, da naj se čisto umaknem iz vse slovenske politike in naj jo prepustim samo ministru Snoju. Kot star in discipliniran politik sem se seveda takoj uklonil in šel v kot. Res sem kljub temu veliko pisal, toda vse drugo, samo o politiki ne. Če mi je pa političen članek ušel izpod peresa, sem se skril za kako izmišljeno ime. Tudi sedaj bi molčal. Toda povabljen sem na kongres. Zato se mi zdi, da je moja dolžnost, da povem, kaj in kako mislim o kongresu.
•	*	v
Lansko leto sem prišel v Ameriko z globoko zavestjo v duši, da imam kot edini Slovenec, ki sem videl vso nesrečo naroda doma in jo tudi deloma sam skusil, (ker vsi drugi, kar jih je zunaj, so odšli ali še pred napadom, ali pa takoj isti dan napada), — veliko poslanstvo za narod, ki sem ga dolžan svojemu narodu, da ga izvršim med ameriškimi Slovenci. Sklep moj je bil, da se ne bom pehal v ospredje, ker nisem več za kak boj, temveč delal bi, da pridobim druge vodilne može med ameriškimi Slovenci,'da bodo delali, jaz jim bom z nasveti, s svojim peresom, s svojim govorniškim darom pomagal, kolikor bodo hoteli to od mene sprejeti. Doma sem videl strašno nesrečo naroda, toliko, da si jo ameriški Slovenci niti predstavljati ne morejo. Videl sem, kaj se je vse zgodilo tiste strašne dni, ko so nas vklepali v suženjske verige, ko je tekla prva mučeniška slovenska kri, kaj je bilo z jugoslovansko vojsko, kaj se je tedaj govorilo, kako mislilo, kaj se je godilo na Hrvaškem, kaj v Srbiji. Slišal sem pa tudi, kaj in kako narod hoče za svojo prihodnost. Zavedal sem se dejstva, da narod doma ne more zase in svoje pravice in za svojo rešitev ne govoriti, še manj pa delati, zato pa je padla nenadoma na ameriške Slovence velika zgodovinska dolžnost, da govore in delajo oni za svoj narod doma. Imel sem pred seboj jasne politične cilje, kakoršne mora slovenska politična akcija v Ameriki zasledovati, jasno pa tudi pot, po kateri moramo hoditi, da bomo te cilje za narod doma dosegli, da ne bomo mahali po vetru, ne borno skušali priti skozi zid z glavo, da bomo upoštevali dejanske razmere take, kakoršne so, ne kakoršne bi si želeli. Saj nisem novinec v tem delu. Vsa ameriška Slovenija me dobro pozna, pozna moje politično delo izza zadnje svetovne vojne, ko smo delali za svobodo'naroda doma in za ustanovitev Jugoslavije.. Kot član Wilsonovega Yugoslav National Coun-cila v Washingtonu sem se tudi marsikaj naučil, česar noben drugi ameriški Slovenec ni imel prilike se naučiti. Tudi sem osivel ne v lenobi za pečjo, temveč v navdušenem delu za narod, kakor sem spoznal, da mu najbolje služim. Bil sem prav ozki sodelavec z Dr. Marušičem in Dr. Vošnjakom in sem bil edini slovenski časnikar, ki sem jima odprl svoje pu blikacije za to ošvoboditveno delo in za Jugoslavijo. Presedel sem ž njima in z drugimi našimi vodilnimi možmi marsi-kako noč v posvetovanjih, kaj in kako. In vsega tega dela me ni treba biti sram, ker se je veliko, da, zelo veliko doseglo. Vkljub nasprotovanju smo se organizirali, za kar gre glavna zasluga našemu Rude Troštu, in smo delali pa tudi uspevali na celi črti. Tako dobro smo delali, da smo si pridobili popolno zaupanje predsednika Wilsona, Londonskega odbora in vsega naroda. In ko bi nas ne bil izdal pokojni Pašič v Parizu, bi bila zlasti slovenska zgodovina žadnjih let po vojni vse drugačna, kakor je bila, bila bi nam zlasti primorska izguba in Kalvarija prav gotovo prihranjena. (Primerjaj knjigo: Pavlova Zgodovina Jugoslovanskega odbora v Londonu).
Tudi sem za to današnje politično delo ameriško Slovenijo pripravil že leta 1939. Poslali so me sem na počitnice. Toda začela se je vojna s Poljsko. Takoj sem videl, kaj bo v kratkem prišlo nad Slovenijo. Zato sem začutil v sebi dolžnost, da sem šel po naselbinah, da ameriške Slovence pripravim za ogromno nalogo, ki bo na nje padla, ko bo narod zasužnjen, kar sem jim že takrat napovedal tako, kakor se je res zgodilo. Obiskal sem vse vodilne može in vsa uredništva listov, da sem se ž njimi posvetoval, da sem jim dal direktive, kako naj bodo delali v časih, ki so danes tukaj, predaval po naselbinah, dokler me ni poslaništvo pozvalo, da nemudoma odidem v Evropo. Vsi, ki ste me tedaj slišali na predavanjih in s katerimi sem osebno govoril, se boste vsega tega še dobro spominjali.
Zato, ko sem stopil 10. avgusta v New Yorku iz Clip-perja, sem vedel in videl jasno, kaj hočem in kako hočem,
pa tudi, kaj MORAM. Priznati moram, da sem našel tukaj v Ameriki med Slovenci razmere, da sem se jih razveselil. Vse razmere so bile skrajno ugodne za vsako politično akcijo. Vsa Ameriška Slovenija je samo čakala, da se ji reče: Naprej na delo! In sicer vsa edina in složna glede tega dela. Strašna nesreča naroda doma je vse tako pretresla, da bi bili splavali domov črez ocean, če bi mogli, da bi šli narod reševat in mu pomagat.
Prve mesece sem bil živčno tako ubit po prestanih težavah, po prestanem trpljenju, da sem bil nezmožen za vsako večje delo. Takoj pa, ko sem se le malo opomogel in prišel "k sebi", sem se lotil dela in začel v "Amerikansem Slovencu" priobčevati članke, v katerih sem nameraval narodu pojasniti ves položaj Slovenije in Jugoslavije, tak, kakoršen je takrat bil. Povedati sem nameraval popolnoma odkrito vse, kar je dobrega, pa tudi vse, kar je slabega, zlasti pa to, kaj so mi doma. naročili za svojo bodočnost. Danes, ko so se razmere že precej razčistile, vidim jasno, da sem ves položaj popolnoma pravilno presojal. Vse, kar sem tedaj trdil, se je do danes dokazalo, da je res tako in ne drugače.
Toda v tem je pa prišel v Ameriko g. minister Snoj, na kar ne doma ne jaz nismo računali. Njegov prihod sem z veseljem pozdravil, ker sem pričakoval, da bo sedaj on vodil vse delo tako, kakor sta ga vodila v svetovni prvi vojni Dr. Marušič in Dr. Vošnjak. Bil sem pripravljen mu dati vse svoje poznanje Amerike, vse svoje bogate skušnje iz prve svetovne vojne in našega političnega dela, kakor tudi vse zmožnosti, če jih kaj imam, na razpolago, kolikor bo hotel, in če bo io hotel.
Toda v tem sem pa dobil iz Londona od Dr. Kreka pismo s prošnjo, da se umaknem, in sčier ga mi je prinesel g. minister Snoj, ko je bil v Londonu in sem se umaknil. Imam sicer cele kupe člankov, katere sem pisal ob raznih prilikah, ko se mi je zdelo, da je to ali to napaka, in sem svetoval, kako bi bilo bolje, zlasti po tem, kakor smo delali v zadnji svetovni vojni. Toda vsi članki so ostali in so še tukaj v mojih mapah.
Toliko v pojasnilo tega.
(Dalje prihodnjič.)
BESEDA IZ NARODA
Zanimivosti s Hubbard Rd.
Sedaj bi bila želja pokojnega William Bryana, kakor smo ga tudi nazivali večnega predsedniškega kandidata demokratske stranke tistih časov, izpolnjena. On je tekmoval v predsedniški kampanji z William McKinley-em, ki je bil republikanski kandidat. Bryanova platforma je bila: proč s zlatom, katerega se naj nadomesti s srebrom. Govorili so, da je bil on delničar nekih srebrnih rudnikov. No sedaj pa bi bila njegova želja uslišana. Takrat smo bili že siti Cilevelandove administracije in zato so volivci raje volili McKinleya, ki je bil nekak naš odrešenik v tistem času. No, koncem konca so se njegove želje tekom časa uresničile in tisti zlati časi so odšli od nas, pa kaj zlato, ampak kofeta ne bo . . .
Zato pa pravim, da ti zimski dnevi ne bodo nič kaj preveč razveseljivi. Če bi samo poslušali in tuhtali, kaj nam vse slabega obetajo, pa če bi se prav vse to ne uresničilo, moramo postati žalostni in dolgočasni. Na vse mile viže se Sam pa za-.trjuje, da v letu 1943 bomo pa poskusili vse to, kar nam sedaj prepevajo in še veliko več in da pride še vse kaj hujšega. Pa kaj se hoče, prestat bo treba ali pa umret, kakor bo že katerega veselilot.
Kot čitam, bodo najprej udarili po ubogih pivcih in kadil-cihcih. O, ubogi ljudje, koliko bomo morali še prestat in sicer najprej, ko se bomo mučili s pitjem in kajenjem, potem pa še toliko kazni plačat. Ta po vse na ta način, ker bomo morali toliko več plačati za te nebeške dobrote. Se reče, saj mene to ne zadene, ker ne. kadim in pijem tudi ne, vsaj take pijače, kjer bi moral zraven še kazen plačat. Če pa kdaj stopim k našemu dobremu sosedu Johnu, ga pa kar prinese en liter, pa ni treba plačat ne za vino in ne kazni. Torej na ta način si z mano ne bodo dosti ali nič opomogli. Zdi se mi pa, da se bodo ljudje radi tega bolj privadili lagat, ker nas neprestano naganjajo, da se moramo hodit registrirat in ta pri tistih pisalnih mizah so navadno same zauber punce, dii ko stopiš tam pred njo in te prične iz-praševat, pa človek skoro ne ve, kaj bi odgovoril. Kar rde-
čica ga obide.
Ko sem se šel oni dan registrirat za petrolej, če prav ga ne rabim, pa mogoče bi ga ke-daj, stopim pred lep obrazek. Ona mene gleda kot žaba lešnik in jaz pa njo. Kaj pa sem hotel, ali bom mar zijal v drugi kot. Kaj pa bi vendar rekla, morda bo kedo rekel, da je tako postopanje pregrešno, pa jaz si nisem mogel pomagat. Če je kakšen greh v tem, naj ga imajo kar oni na duši, ki nas v take kraje in zadrege poganjajo. Seveda sem bil v veliki zadregi, ko me je pričela vpraševati, da nisem vedel, kaj naj bi bil prav za prav odgovoril in ker je videla mojo zadrego, me je pričela pa ona izpraševati. Ker sem pa že tako od nekdaj ženskam naklonjen in se ne maram kar tako na lepem zameriti, zato sem pa kar vse potrdil, kar me je vprašala. Koliko je bilo laži v teh odgovorih, pa ne vem in če jih je kaj bilo, je ona sama kriva. Saj me je tako gledala, da sem že mislil da se ji tako dopadem, kar hip-notezirala me je bila. Ko mi je rekla "O. K.," sem jo pa hitro odkuril ven.
Kmalu bo zdaj pa registracija za gazolin na vrsti in bodo gotovo zopet kakšne take komedije in kdove koliko drugih takih bo še treba in če nas bodo gonili na oglede k tistim prijaznim dekletom. No j a, saj pravim, da človek marsikaj doživi, če se kaj dolgo obotavlja na tem božjem svetu. Tako je sedaj, ko so zaposleni vsi moški pri raznih drugih delih, zato pa imamo največ opraviti samo s ženskami. Kamor se obrneš, vidiš samo ta nežni spol, tako, da si človek že včasih zaželi miru. Posebno pa tega želim, kadar se pripravim k pisanju. Kajti če je takrat krog mene vedno brbranje, me kar iz ravnotežja spravi in mi vse' misli padejo iz glave, potem si moram pa zopet na novo glavo belit, predno vem, kaj napisat.
Kdor je že kdaj kaj pisal, bo že vedel, kako si mora belit glavo in možgane napenjat, da bi napisal kar najboljše mogoče, da bi čitatelji potem bolj z ve-
Saj vemo, da vsak zato piše, da bi drugi čitali, če jih veseli. Tisti pa, ki jih čitanje ne veseli, se jim pa tudi ni treba s tem siliti. Nekateri, ki za javnost nikdar ne pišejo in si s tem talenta ne ubijajo, pravijo to in to ni vredno, da bi čital ali da ni dovolj zanimivo, a da bi pa sami kaj boljšega napisali, o, tistega pa ne.
Volitve so zanami in večkrat sem že slišal, da so volitve tajne, pa to ni res, saj moraš pri primarnih volitvah že kar naprej povedati kakšne barve si in pri glavnih volitvah, ko so vse stranke skupaj, pa zopet lahko vedo, kaj in koga si volil, saj si zapišejo vse številke poleg imena in takoj lahko vedo, kam pes taco moli. Vse izgleda, da bo prišlo tako, kot je bilo leta 1896, kar sem bil že prej omenil. Kaj je privedlo do tako velike spremembe, pa res ne vem. Mogoče so k temu pripomogle matere, ker jim sinove pobirajo. Vse nekam tako izgleda, da bomo čez dve leti dobili novo vlado, katera bo naj-6rže zopet vladala 16 let. Saj sem že nekje čital, da demo-kratje pridejo na površje samo vsakih 16 let. No, na vse zadnje me pa tudi dosti ne briga, katera vlada bo takrat. Mogoče se bo do tedaj že naš g. Lau-sche povzpel tako visoko, da bo zasedel častno prestolico v Washingtonu.
Časi se spreminjajo in to kar čez noč. Z ameriškim purgar-jem se ni prav nič šaliti, je nekoč rekel nek Amerikanec, samo do gotove meje, pa nič dlje. Prav po ameriško se je odrezal.
Na volivni dan sem bil tako dobre volje, da sem si bil vzel par ur odmora od mojega napornega dela in sem se bil malo potegnil krog mojih sosedov. Ustavil sem se bil tudi pri Mahovih na route 20, pa očeta in mater ni bilo doma, ker sta bila v Clevelandu po opravkih. Doma je bila samo njiju prijazna hčerka, ki pa ne vem, kako ji je ime, ker nisem hotel biti tako firbčen. da bi jo bil vprašal, kako ji'je ime. Samo toliko rečem, da je jako vljudna in prijazna. Pogovarjala sva se o farmarstvu in pa tudi svetovne razmere so bile prišle na površje. Kdo bi se pa te dni kaj takega ne pogovarjal.
Povedala mi je, da je njen brat oziroma Mahov sin, Fritz j5ri vojakih v Californiji in katerega prav težko pogrešajo doma. Ko sem vstopil, me je najprej povabila, da naj se usedem. Saj sem tudi rad ubogal, ker sem vedel, da bo še kaj drugega prišlo na vrsto. Nato pa me je vprašala, da če bi se mi mogoče ne fržmagalo, da bi mi prinesla še kozarec vina. Sam pri sebi sem si mislil, da to bi pa pač ne- bilo napačno. In res ga je prinesla in reči moram, da je bil prav gotovo od zida in še celo iz ta belega grozdja. Ko sem popil par.čaš, sem se počutil kar 20 let mlajši. Tone, dobro kapljico imaš, to pa moram reči in se bom še kdaj pri vas ustavil, kadar bosta oba doma.
Od tu sem jo pa mahnil k Lipoldovem, ki niso daleč od tam. Pri njih pa nisem našel nič kaj veselega. Mrs. Lipoid je bila na bolniški postelji in oče je bil pa v Clevelandu po opravkihj. Se reče, saj nima kakšne notranje bolezni, samo noga ji dela sitnosti, da hodit ne mo^e in zato pa mora ležat. Marsikaj sva se pogovorila o farmarstvu kot se pač spodobi, ko smo pa na farmah in seveda tudi pritožb ni manjkalo, kajti z vsakim dnem smo starejši m ni nam več pričakovati kaj dobrega.
Ker smo pa v teh krajih tako strašansko zaposleni, da če kdo umrje, še za pogrebom ne
utegnemo iti, zato se pa človek le s težavo odtrga, da kam gre. Pri Babičevih na Hubbard Rd. se je mudil na vojaškem dopustu sin Johnny, ki je prišel iz Oklahome, kjer služi Strica Sama. Sedaj pravijo, da bo šel pa še mlajši sin Stanley tudi prostovoljno k vojakom. Tako bodo Babičevi imeli že tretjega sina pri vojakih. Žalostno je to za starše, ker jih bodo težko pogrešali. Da bi se le zdravi in srečno vrnili. Tako se pehamo po tem božjem svetu samo v žalosti in trpljenju. Pozdrav, Frank Leskovic. -o-
Novembrova številka "Novega Sveta"
V tem tednu bo izšla 11 ali novembrska številka mesečnika "Novi Svet" s sledečo vsebino:
"Rusi" (uvodni članek); "Pregled" (političnih in drugih dogodkov); K. Bervar: "Pokojnim" (pesem); "Kako'žive vladarji Indije" (članek); "Beneš o življenju" (članek); "Rev. Matthew Kebe" (življenjepis); "Evropa se potaplja?" (članek); L. Stanek: "Martinovo v Prlekiji" (pesem); Very Rev. M. Šavs: "Črtice" (zanimivi spomini); "Islandci" (članek); J. M. Trunk: Tihe Ure—"Moče trobental bo; Memento mori!"; "Kaj se je storilo dose-daj?" (članek); "Za smeh in zabavo;" "Slovenski Pionir" (zgodovinsko opisovanje Slovencev v Johnstownu in Pitts-burghu, Pa.) ; "Dom in zdravje" (nasveti za zdravje in gospodinjstvo); K. C: "Grofov Jagar" (zanimiv roman).
Mesečnik "Novi Svet" izide redno vsak mesec okrog 15. dneva v mesecu. Prav zdaj ima "Novi Svet" jubilejno kampanjo za svojo petletnico obstanka. Pet let že vrši važno delo med našim narodom v Ameriki, ko zbira njegovo zgodovino, da ae zapade pozabljenosti. Pri :em važnem delu naj bi poma-jal vsak ameriški Slovenec. Vsaj s tem, da bi se na list na-rtičil. Jubilejna kampanja ima aamen list razširiti. Od tedaj, ko se je list ustanovil pa do zdaj, se je marsikaj podražilo. Papir, delo in sploh vse. List pa izhaja še vedno za tisto ceno sa - $2 na leto. Vodstvo lista skuša obdržati list pri tej ceni, .lokler bo mogoče. To pa bo nogoče le, če mu bodo prijatelji in naročniki lista vsaj nekoliko pomagali na način, da pomagajo list vsaj nekoliko razširiti. Tisti, ki ta list že imajo in čitajo, se jim je priljubil., Drugi, ki ga še nimajo, naj ga laroče in s^tem sodelujejo in pomagajo. Vsak pa, ki se mu 'Novi Svet" dopade, ga naj priproroča še drugim naprej. Na ta način lahko vsi sodelujemo in pripomoremo "Novemu Svetu" k boljšemu obstanku.
Boižič se bliža. Spominjali se bomo svojih prijateljev in znancev. Ali veste, kaj bi bilo zelo lepo božično darilo za vašega prijatelja? Enoletna na ročnina za "Novi Svet." Naročite svojemu prijatelju "Novi Svet" za božične praznike. Hvaležen vam bo. Mesečnik stane na leto samo $2. Za nove naročnike so razpisane do 15. decembra še posebno lepe nagrade. Poslužite se te prilike in pošljite čimpreje naročnino na Upravo "Novi Svet," 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. -i-o-
Zahvala
Po zopetnem ozdravljenju me veže dolžnost, da se zahvalim najprej Bogu, Materi božji in Frideriku Ireneju Baragi za ozdravljenje.
Hvala čč. gg. od fare sv. Neže in fare sv. Kristine za podelitev sv. zakramentov, kakor tuli za obiske v bolnišnici.
Veže me pa tudi dolžnost, da 5e zahvalim vsem prijateljem sa veliko pomoč in mnogoštevil- i
BE 100%
WITH YOUR
®
BUYWAffBONDS
•' fes*
j ne obiske tako v bolniški kor na domu. Zahvalo mejo vsi za mnoge niolltve' tere so bile opravljene z n nom za moje zdravje; ,
di za vse številne voščila ce.	■ ' ,rm
Posebno zahvalo pa nay. j> mejo velikodušni darova sv. maše, cvetlice ali o3'' ^ sicer: Miss Mary Kos&jj j, in Mrs. Frank Bizjak, Mrs. Frank Koščak, ^ gareta Mestek, Mr. in Mr*, ton Potokar, Mr. in Mi"s- }je Može, Mr. in Mrs. A^0"^ ljač, sr., Mr. in Mrs- ^ Mrs. Mary Hočevar iz Ave., Mrs. Mary Vid®* roci, Mr. in Mrs. Peter, ^ 1 Mr. in Mrs. Frank hčere, Miss Lancaster, ^ Mrs. Anton Slopko, tie, Mr. in Mrs. Matija i u Mrs. Paulina Vrh, Mrs-^ vec in podružnica št. 32
Iskreno zahvalo naj * j tudi Ignatius Novak, prevoz v bolnišnico. ^ prejmejo mojo iskren® g lo družina J. Rebolj, ^^ lob in Mrs. Ule za vso V ^ času moje bolezni. ^^ p lepa hvala vsem in za gn! ste mi dobrega storitvam stotero poplača-Vam vedno hvaležn^. Antonia Nemec injU^
No, zahvaljen bodi n , priprošnjik, ki ga je d učakati tudi letos in ob,.0d da so zajci tako lep0,reiij Pralvijo, da
je tak o )J: gmajni, da skoro nl pljunit.	. da n«
Nekaj se menijo, ^ patronov za flinte- S6^ \i za, zajca je dobra krofe ^ r«nja, če ni drugega P ^ Nekateri imajo še pri)! go. To so tisti, ki s° 8y nabijali. Vidite, kak° prišla lanska smola- ^ & Po naših postaval« joH nostna odprtija lova ,, uhce v petek 20. 5. j«
je ne bo konec notri ar j a. Bože! , ^ b" Fortune iz Newbu^o peljal svojo hrabro ^ Big Majkove Aurori, kjer imajo m . al' strelišče. Fortune v^ lovskih klubov na s p3J v kantini in na	Kol|
v kantini. Brašnab0 vl> Posebno Barbertonc ^ m
na aufbiks. češ, naJ • +aK<>1 jo, če so tudi za zajC >i-kot za lončenimi 8 w n> pričo je pa Fortune y povabil na »bo* * bra. če bi vedel, bertončanov, bi P<1 .,iKo >' potem bom iipel % p» > nesti domov. Le	p'
bertončani pris»; . poff sesuli, da ne bo k« ne bo.	tžllfl %
Kaj pravite, vi ^ R, Barbertonu, na P At$S> nov Jože, ali bi s	.
tunca? . nroti K J
Fortune se je P' str ; bahal, da mu	j(
fletno najagi-J" ^ namreč tri l°vfaK ilic t pa svoj določen P ^ ^ eden zajca najde. ^ ]{Up davi, tretji ga P1	fo
T je enkrat poP°lu-sPoP'' gmajni kot P^fjra in | tunc jih samo P domov.	. prav Lz
To je vse zelo verjetno. gVety „t Fortuncu še "f a .a p^ hoče, da bo njego y vf/, hanizirana ^piti,^' rih popolna. * gfl ^ / namreč še enega ^ b, Je tega psa bi ^riP^V Fortunca dom°? P M ^ kako bi tega P*** KfW mama rada im^j
Torej če ne ^ prihodnjo s°bo;rečo!
vali. Bog daj s1
Pred njima se je razpoka ši rila v ogromno kotlino, veliko dovolj, da bi imelo sto jezdecev prostora v njej. Potok je tekel ob levi steni. Tudi v kotlini je bilo mračno, pa Old Firehand je dobro videl četo Utahov, ki je šla iskat Old Shatterhanda in njegove tovariše.
Ogledniki Utahov so zagrešili usodno napako, da so obstali v kotlini in čakali na Velikega volka in njegovo četo. Če bi bili šli dalje, bi bili naleteli na Old Shatterhanda in njegove ljudi, ustavili bi jih bili, vrnili bi se bili ter posvarili Velikega volka in zaseda, ki jo je svetoval Winnetou, bi ne bila uspela.
Onstran Utahov je stal Old Shatterhand z repetirko ob licu in poleg njega je klečal Hobble Frank, za njima pa sta stala Jemmy in Davy, vsi s puškami pripravljenimi za strel. Na Old Shatterhandov poziv Uta-hi niso odložili orožja, zato je lovec streljal. Pet rdečkarjev je ležalo na tleh. Drugi niso utegnili misliti na puške, le s težavo so krotili konje, ki jih je plašil grmeči odmev.
"Odložite orožje, sicer bom spet streljal!" je zapovedal Old Shatterhand od druge strani.
In Winnetou je povedal:
"Tukaj stojita Old Firehand in Winnetou, poglavar Apačev! Vdajte se, da si rešite življenje!"
Noben rdečkar si ni upal dvigniti puške. Preplašeni so strmeli naprej in nazaj v sotesko in niso vedeli, kaj bi storili.
Pa je smuknil Droll mimo Winnetoua in Old Firehanda k poglavarju, mu podržal puškino cev na prsi in zapovedal:
"Puško proč, sicer sprožim!"
Veliki volk je strmel v debelo, čudno oblečeno postavo, kot da vidi strah, prsti so se mu zrahljali, puška je padla na tla.
"Tomahawk in nož tudi!"
Poglavar je segel za pas ter . vrgel tomahawk in nož od sebe.
"Odveži si lasso!"
Molče je ubogal Veliki volk.
Droll je pobral lasso in povezal z njim poglavarju noge pod trebuhom njegovega konja, vzel konja za vajeti, ga potegnil za seboj in zaklical stricu Gunsticku, ki je stal za Old Firehandom:
"Pojdi sem, stric, pa mu zveži še roke!"
Štorasto in svečano je pristopil/ pesnik-lovec, si pogledal položaj in dejal resno:
"Na konja bom splezal, — na hrbet mu roke okrenil, — nič več se mi ne bo genil."
Tako je povedal, poskočil, se povzpel konju na hrbet ter zvezal poglavarju roke na hrbtu za pas in spet skočil s konja.
Poglavarju je bilo, kot da sanja, ni ugovarjal, ni se branil, nem je strmel. Njegova otrplost je prešla tudi na njegove ljudi, naglo in brez brambe so se vdali, beli so jih razorožili in povezali, jim pobrali orožje, za-jahali in odšli. Mudilo se jim je iz canona.
Winnetou, Old Firehand in pid Shatterhand so jezdili na čelu niza. Molče so si stisnili roke, za pogovarjanje zaenkrat ni bilo časa. Za njimi so jezdili lovci in med njimi tudi lord. Odkar je zagledal Old Shatterhanda", ni rekel besede več, le gledal ga je in gledal in njegov obraz je bil vse prej ko duhovit. Najbrž se mu je godilo kakor pred nekaj dnevi Velikemu volku, predstavljal si je lovca vse drugačnega, morebiti takega, kakor je bil Old Firehand, plečatega orjaka, ki je bil za glavo višji ko vsi drugi. Pa je našel navadnega človeka, nič drugačnega, nego so bili vsi drugi —. In tak vsakdanji človek bi naj bil Old Shatterhand, ki je z golo pestjo pobil nasprotnika —?
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
NOVEMBER
21. - 24.—Bazar župnije Marije Vnebovzete v Slovenskem domu na Holmes Ave.
21.—Društvo	sv. Ane, št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
22.—Dramski	zbor Ivan Cankar predstava v avditoriju SND.
DECEMBER
6.—Slovenski kongres v avditoriju SND.
6.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., začetek ob 3:30 popoldne.
20. — Slovenska šola SND božičnica v avditoriju SND.
20.—Mladinski pevski zbor Škrjančki priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
28.—American Jugoslav Veterans, prireditev v avditoriju SND.
31. — Silvestrov večer slov. nar. doma in Klub društev SND
v obeh dvoranah SND.
JANUAR
1.—Red Jackets (Maccabees), plesna veselica v SND.
! plesna veselica v SND.
FEBRUAR
j 6.—Društvo France Freše-jren, št. 17 SDZ priredi plesno veselico v aditoriju SND na St. Clair Ave.
14.—Društvo Ribnica, št. 12 SDZ proslavlja 30-letnico obstanka v avditoriju SND na St. Clair Ave.
20.—Društvo Ložka dolina, plesna veselica v SND.
27.—Društvo	Danica, št. 11 SDZ, plesna veselica v SND.
28.—Ivan	Cankar, predstava v SND.
DOVOLJ POKORE
(Povest. — Spisal F. S. Finžgar
"Hvala Bogu, kmalu bo dozidano. Ali hudo bi me bilo prijelo, da niste vsi tako velikodušno pomagali. Še tako me stane toliko,' da nisem mislil." "Že pojde, že, C^ne! Pridno ,
"Nekaj bi vas prašal, Bolej; že dolgo mislim na to." "Kaj tacega, Cene?" "Zaradi tistega neumnega strahu na Klemenovem grobu se morava dogovoriti. Jaz vem, da vse vkup ni nič. Ali sitno je vendar zame, če ljuje brusijo in iztezajo jezike, češ: Klemen ima nekaj na vesti, ker ne miru- j je po noči. Saj vendar veste, kaki so bili Klemen!"
"Ne stavi si sivih las v glavo zavoljo tega. Ljudje mora^ jo imeti nekaj, da čenčajo. Pameten človek tega vendar ne bo mislil in verjel."
"Vem, ali sitno je in mislim, da bi se jim kaj lahko jeziki zavezali. Da bi le še enega moža imel."
"Ali mar zopet kaj novega govore? Nič nisem slišal."
"Urbasova Mina, ki je vendar taka, da se nobenega ded-a ne ustraši, ta je zopet pravila, da je slišala in videla, pa da jo je bilo tako groza, da si ni upala na pokopališče. Molila je in zbežala! Torej nekaj mora biti."
"Tako, tako, hm —, kako misliš pregnati strah in zavezati jezike?"
"Ce bi imel še enega pogumnega človeka, ki zna tudi molčati — in tu vajji koj povem, da sem mislil na vas — šla bi po noči v mrtvašnico in se od tam skozi okno prepričala, kaj da je. Bil sem že pri ž,upniku. Pa se mi je reklo: Cene, saj si njož Ne bodi babjeveren. Zato
odru stari Rožič, jutri zjutraj bo pogreb — mlaj je — če ste za to, poskusiva takoj jutri zvečer."
"Dobro, grem, Cene!"
"Kje se snideva?"
"Pridi pome. J)o desetih bom po koncu, tedaj ti prižvižgaj mimo oken in me na vrtu počakaj. Takoj pridem. Črhnil ne bom nikomur o tem. Skrbel bom že, da bodo tedaj že vsi spali!"
"Dobro, Bolej!"---
ker jo je po dnevi razgrelo solnce, če je zafrfotal netopir blizu okna, vselej sta se zganila in nehote zadrgetala. Skušala sta se šaliti in odganjati stra-hopetnezljivost, toda ni se jima hotelo nič kaj posrečiti.
Enajst je odbilo.
(Dalje prihodnjič.)
z.—i\apredne Slovenke, st. 137 SNPJ, plesna veselica v SND.
16.—Glasbena	matica, plesna veselica v SND.
17.—Glas	clevelandskih delavcev št. 9 SDZ, proslava 30-nice v SND.
23.—Društvo	Kristusa Kranja, št. 226 KSKJ, plesna vese-ica v SND.
24.—Ivan	Cankar, predstava :n ples v SND.
29.—Rooseveltov	ples v SND.
30.—St.	Vitus Booster Club,
se loti in nekaj let malo bolj stiskaj, pa boš vse pozabil."
"Ne bo drugače. Najtrja pojde za. živino. Za to mi bo primanjkovalo denarja."
"Kupi kaj malega, in čakaj domače prireje. Zato lahko nekaj sena in slame prodaš in dobiš denar za živino!"
"Sam sem prav tako mislil."
"Bog daj srečo!" je klical Bolej tesarjem in odšel dalje. Ali Strgar je stopil za njim, da ga spremi nekaj časa.
mislim, da bi se ta strah lahko ujel in za vselej pregnal."
"Ta misel ni neumna. Toda je treba premisliti, da vsaki večer ne pride. Da bi pa morda pol meseca hodila v mrtvašnico sedet, za to sem jaz prestar, Cene. Enkrat bi šel, večkrat pa ne!"
"Saj bi ga prvič ujela. Pravijo, da vselej takrat straši, kadar je nov grob na pokopali; šču in kadar ni polne lune. Vidite, danes leži na mrtvaškem
Gornja slika nam predstavlja najnovejšo britsko bojno ladjo H. M. S..Anson na po-iskušnji vožnji. To je 35,000 tonska ladja, ki je oborožena z desetimi 14 phčnimi in šestnajstimi 5 palčnimi topovi in lahko vozi s hi trosijo 30 vozlov na uro.
XIV.
Ob desetih zvečer je zaslišal Bolej, ki je sedel pri jesenovi mizi in prelistaval občinske račune, veselo žvižganje pod okni. Takoj je zaprl knjigo, pobral popirje in vse zaklenil v veliko miznico. Potem je pihnil luč in po prstih šel iz hiše. Vežna vrata je tiho zaklenil in! vtaknil velikanski ključ v žep. Na vrtu pod orehom ga je čakal Cene.
"Dober večer, oče!"
"Bog daj, Cene!"
"Ali greva takoj?"
"Najbolje je. Počasi pojdi-va; a ne po cesti, da koga ne srečava, ampak po stezi za njivami!"
Bolej je šel naprej, ker je bil poti bolj vajen, Cene je tiho stopal za njim. Včasih sta kaj malega postala in posluh-nila, če jih ne bi kdo srečal. Lune ni bilo, a toliko je bilo svetlo, da bi bila na dvajset korakov daleč razločila človeka.
Pol enajstih je odbila yra, ko sta prišla oprezno do cerkve. Stisnila sta se k zidu v temen kot in nekaj časa čakala. Vse tiho, mrtvo.
"Sedaj pa le oprezno in takoj v mrtvašnico, da ne bo prepozno!" Vrata na pokopališču so majhno zakrulila, ko. sta jih odprla. Ali tako neprijetno je oba to dirnolo, da so jima srci tolkli. Zaprla sta jih nazaj in se potem pripognjeno splazila ob zidu do mrtvašnice. Vrata so bila samo priprta. Nihče jih ni zaklepal, ker se nihče ni nadejal tatu. Ko sta bila v temni mrtvašnici in jima je zadišalo po trohnobi in plesnobi, bilo je celo Boleju tako neugodno, da je rekel Cenetu: "Nocoj in nikoli več ne bom čakal strahu."
"Ali vas je strah?"
"Nič me ni! Samo ne vem* če mi je tako neumna cela stvar, ali če se mi zdi celo pregrešna!"
"Pogum velja! Nič se nama ne bo zgodilo, saj se trudiva za dobro in pošteno ime rajnega, poštenega Klemena!"
Naslonila sta se oba na zidec k oknu, odkoder se je za silo videlo po celem grobišču. Mrtvašnica je stala na gorenjem koncu v kotu.
Ce je zašumel veter in zganil dolje ,veje vrbe žalujke, če je zaškrtala deska na strehi,
DELO DOBIJO
Delo za 2 ženski
Delo dobita dve ženski, da bi pomagale čistiti urade in dvorane. Delo je za tri ali štiri dni v tednu. Katero veseli, naj se se zglasi v uradu SND, 6409 St. Clair Ave.	(270)
Stalna služba
Išče se knjigovodkinja, ki ima nekoliko izkušnje. Stalno delo, dobra plača.
Norwood Appliance & Furniture
6104 St. Clair Ave.
(270)
CHRISTMAS SEALS
ŽENSKE
21 do 45 let
za učenje v obrambni tovarni Urna mezda
Vprašajte za Mr. Johnson
TUCKER MACHINE PRODUCTS CO.
15223 Saranac Rd.
__________(269)
ŽENSKE
za kvačkan.ie (crocheting) in šivanje na roke. Zglasite se uri
PLATZNER KNITTING MILLS
2811 Vermont Ave.
Fulton ali Detroit kara. __(274)
MALI OGLASI
Za gospodinjo
Starejša ženska bi rada dobila delo pri dobrem človeku,, da bi mu varovala dom. Zglasi naj se na 1430 E. 53, St. (270)
Mošt po $25 sod
pripeljemo zastonj Naprodaj imamo tudi grozdje
najboljše kvalitete.
Morris Cohodas Geneva, O.
V Clevelandu pokličite KEn-more 0138. Po sedmi uri pokličite MUlberry 2965. (270)
Proda ali zamenja
Prodam ali zamenjam za hišo ali za malo farmo gostilno na zelo dobrem prostoru, katero sem vodil 13 let in ima licenco za žganje. Vprašajte na 1174 Addison Rd. od 4 do 6 popoldne.	(269)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
.. c . Protect Your Home from Tuberculosis
Priglasite vojake za božično številko
Ženske, tovarniške delavke. — V ameriški vojni industriji je vedno več zaposlenih ženskih delavk. Gornja slika nam predstavlja.; skupino ženskih delavk v Todcl Erie Basin ladjedelnici v Brooklyn, N. Y., ki se po />bedu vračajo .na delo. Zaposlene so pri. najrazličnejših delih, ki so jih prej zavzemali moški.
Ime in priimek ...........................................................................................i........'..............
Služi pri: U. S. Army .................. Navy .................. Marines ..................
Coast Guard..........Air Corps..........Merchant Marine..........
Ime in priimek dekleta .................................................................................................
Služi kot: Nurse ...................... WAAC .....'.'................ WAVE ......................
Ime in naslov staršev ali sorodnikov .......................................................................
OPOMBA: Pišite imena razločno. Ni treba pisati vsega vojakovega naslova, ker se njih naslovi vedno spreminjajo. Zaznamujte samo vojaško edinico, pri kateri služi, s tem, da napišete v dotični vrsti besedo "da," .ali pa samo čeklrajte z navadno navpično črto.
Izrežite ta kupon in ga pošljite takoj ali najkasneje do 10. decembra na: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
%LAD V SREBRNEM JEZERU
Pin previdno so se spu-|KjI?|obino. K sreči stene i «C"sto Sladke, kakor se 8 jI.!' Estonia so našli raz-Jffft e P°dvese in klopi, So stene visele polo-ugodno mesto ^ ^j0 izrabili ter srečno in j'joj j0llllienih udov prilezli jje ' Rabili so dobre pol
in* u
lile ,rbll ozek, poleg poto-'"nela le dva jezdeca ,iet °stora. Zaja-hali so j i ^ ^zvrstili v niz. Na-, j ,Jezdil Winnetou, ki je gji poznal, za njim pa
0	^d in poleg njega ufci , "j'Rii so se razporedi-| .. koncu dolgega ni-jtf jedili rafter j i in de-
i f"atsonom, ki so vzeli D j,la Buttlerja in njego-liV sredo. & j1 niso smeli, sleherni oč aeva stotero od silnih tf ")na in se sliši mnogo t odprtem svetu. Tuli JPit jih je utegnil iz-j Je Winnetou razja-'^nja rafter ju in peš } ttekaj sto metrov . 'A./' Njegovi mehki mo-
' i: dušili vsak k0rak" 1; P°t po podzemlju. '
JL 1 za njimi je zija-
«h' je bil° z ostr™ J*? Posuta skala. Poleg
temna voda po- i
lme8ni in levi so strme-
■U Stene tako visoko' 1 , j Vaj videti ni bilo,
, da se dotikajo na	i
,0 1 ^oblje prodirali	i
]' ei*i hladnejši in tež-	i
^ in mrak jih je za-
lr 11 Je zares Temni ca-	1
!«> mi	]
; j bil, večno dolg. Tu i g l, •i® razširil, da je bi-
1	|j.a za tri do štiri jez-
Pa so se stene spet	1
ijj|0t; da bodo zmečkale	<
J^ce. Mučen obču-	:
£ ge je loteval ljudi,	< iij Se je zdela pot ne-so prhali in hite-
i,^1' kmalu rešeni gro-	>
% •	v v
j v Je minilo in se ce-
,jaSo obstali. Zagrmelo ! \ Je Sto topov hkrati 1 1» k'
voljo —!" se je ! M uttler. "Kaj se je < j'.Se skale podirajo?" ] i i0. Puške je bil," je k, a Firehand. "Stote-& 0(1 skal in se sliši ko
tfžJe streljal?" , 1 •e v Old
Shatterhand. iijjjvUdi da Utahi.	1
j),Se bomo. Utahi so 1 f 'i&hajte! Za vsake t>! ii' S^a°e eden rafterjev 1 i i j DrUgi naprej!" : ,t Ijj] izvršili povelje. V : iv nad trideset mož s itJ lokah pripravljenih, i
K
P hodili pa so za- : >j,,lletoua. Ob steni je i
I	obrnjen nazaj v 1 " 'k/110 puško je imel
strel.
^ sicer bo govo- . •"e Puška!" je zagr-* glas. Ni se vede- | e: z neba ali iz glo- 1
■ '"t
V; Zagrmelo v jeziku j
'ti^Jem t"
II	■ jeU je bilo, pa tri, šti-
% ^Omnožil odmev v i
' 1
\ ^ s So Počili. Slišati	'
VJ iz iste puške. Old	!
repetirka je bi-	'
glas je odmeval	'
c ^ ^ ko strel iz topa.	l )V j® zabliskala tudi
^tj, srebrna puška,	i t\ je odgovoril na
i!Iti se je oglasilo	'
je slišalo, kot da	<
^Hel.
je stopil k Win- ! i Gledal po canonu. t
1942 NOV. 1942
Ou IHSEffiiT] ffliMiHiM iMiHwi
1! 23 24 |5|i26j[27||8i
29]30Q ITI .
© < ''
Kupite U. S. vojne Bonde, §M da pomagate va-* lHI deželi in sebi. R|
fill PUBLIC SQUARI
V. J. KRIŽANOVSKA
IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK
WAR. PRODUCTION) DRIVE
"We think you've misunderstood the word, Mr. Murga-troyd. Its a SLOGAN contest we're running."
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
«	_ ^ jjjjfl ^ J
Sovražniki naše trgovske in bojne .m01 mo osiščni torpedi in podmornice, atriva^ $o	I
ledene gore. Na sliki vidimo neko vašo ^^ ^ y\ je zadela na tako ledeno goro nekje v seV^iof ' in sdj je nato zatekla v pristanišče za VPV-
0200010200000000010002000002000001000101020201320100
02000202020202000100020201010000010202010001000100020201020100
—	Milica! Vem za kraj, kjer s ne boste pregnanka, ampak kraljica, — pribežališče, vedno od- ] prto za vas, tam najdete zato- ( čišče in mir, tja se lahko vrne- 1 te, ne da bi se vam treba sramo- j i vati, To pribežališče je srce, 11 dom in domovina vašega moža. j < Pred Bogom in svojo vestjo ni- 1 sem nikoli prestal to biti. Božja i Previdnost, ki nama je podari- i la sina baš v trenotku najine- j ga preloma in vam nato vse < vzela, nam pokazuje mirno pri- > stanišče, kjer moreva skupno vzgajati najinega Jurija, Po- ] vejte, ali hočete postati, kar ; ste bili — moja oboževana že- < na, — ter mi vrniti pravico ljubiti vas in ščititi?	]
Milica se je vzklonila; rdeči- i ca in bledoba sta se menjavali , na njenem licu, ko ga je poslu- , šala.	]
—	Egon, vi me prosite, naj j postanem vaša žena po vsem zlu, ki sem vam ga povzročila? , Razen tega me ne ljubite več, kakor ste mi rekli tedaj, ko , ste rešili mene in Jurija, — je , neverno in žalostno zamrmra- j la. i
Grof se je spustil na kolena , pred naslanjač in jo pritegnil i k sebi. Vsa ljubezen, ki mu je polnila dušo, je žarela iz nje-go vi h oči,'na ustnah pa mu je , lebdel nekdanji očarujoči nasmešek.
.— Takrat sem se grdo zlagal. Nikdar, niti za an dan te nfsem prestal ljubiti in ne smeš 'dvomiti o iskrenosti mojih čuv-stev, zakaj moja ljubezen je kaljena v ognju: vse je prenesla, vse odpustila. Razumem, kakšno kurto izkušnjo si prestala, zato te niti ne prosim ljubezni; prosim te samo, da mi daš pravico ščititi te, ustvariti ' tebi mirno pribežališče in zdravo okolico, v kateri se ti duša odpočije. Pozneje pa upam, da se bo v tvojem velikodušnem srcu našlo nekaj naklonjenosti do človeka, ki si ga morda nekoč ljubila. Spomin tvojega pokojnega moža ne bo nič utrpel zaradi najine sprave; če te je resnično ljubil, tedaj se bo njegova duša vzradostila, ko bo videla, da nisi več žalostna in osamljena in da se ti ni treba ločiti od svojega otroka. In torej, draga, ali sprejmeš moje
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob,v puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK
vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.	(Nov. 12, 16.)
s i " l " '
Preizkušena zdravila proti glavobolu
Mandel's Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce	*
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50?
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti
srce, ki večno zate bije?
Milica je prehudo trpela pri misli, da se bo morala ločiti od sina, zato se je razveselila te rešitve; poleg tega je bila» usmiljena ženska in takšna ljubezen jo je ganila. Kako draga mu mora biti, če ji on, ki je tako ponosen, samozavesten in vztrajen, po vsem, kar se je med njima zgodilo, vnovič ponuja svoje srce, svoje verno srce, in jo v zameno ponižno prosi nekoliko naklonjenosti.
Toplo čuvstvo hvaležnosti je prevzelo Milico, položila je glavo na grofovo ramo in s tresočim se glasom zašepetala:
—	Hvaležno sprejemam tako zatočišče, ki mi ga ponujaš, in skušala bom popraviti svojo preteklo krivdo. Toda ne vem, če ti bom mogla dati srečo zdaj, ko je moja duša tako izmučena, potrta in bolna?
Grof se je nasmehnil in jo poljubil.
—	Jurij in jaz te ozdraviva z najino ljubeznijo in nikdar več ne bova načela političnih vprašanj v našem življenju. Bodiva to, kar sva dolžna biti: mož in žena, ki ju združuje skupna ljubezen do otroka in ki stremita izpolniti sveto nalogo vzgojiti bitje, katero jima je Bog izročil. Ali ni vseeno,, če je naše domače ognjišče na ruskih stepah ali v nemški zemlji? Ljudje se sovražijo med seboj, bratomorno sovraštvo jih razdeljuje in plemenska nasprot-stva, toda Bog jim je dal srce za ljubezen, ne pa za sovraštvo.
Prijateljski in prisrčno sta se razgevarjala. Občutek svetlega in globokega miru je polagoma prevzemal Miličino dušo in ta blagodejni mir je tolažil njene razburjene živce. Daveči jo občutek osamljenja jo je zapuščal za vedno; čakalo jo je mirno, družinsko življenje; bila je ljubljena in zaščitena.
Grof je omenil poroko, ki naj bi se kmalu vršila.
—	Predlagam ti tole,—je do-1 stavil. — Tu ostanem nekaj dni
in uredim, kar je potrebno; nato odidem v Vsesvjatsko, da se osebno uverim, v kakšnem stanju sta posestvi in odredim potrebne ukrepe. Na povratku pripeljem Kiti z možem in otroki v Moskvo; to bo na j v-ečfje olajšanje za ubogo žensko in za ranjenca tudi. Nato odpotujem v Nemčijo in pripravim vse za najino poroko, ki jo mislim praznovati v Berlinu, kamor prideš medtem tudi ti. Ko bodo opravljene vse neprijetne formalnosti, se vrneva končno domov.
—	V Krenico? ... A Vilma? Kje je ona? — je vprašala nemirno Milica.
Grof se je iz srca nasmejal.
—	Vidim, da te življenje v Krenici ne veseli, še manj pa si želiš srečati Vilmo. Toda umiri se. Vilma se je poročila z nekim častnikom, živi v Elzasu in je mati treh otrok; Ludolf in teta sta umrla, zato je nič ne vleče v naše kraje, posebno še ker sem kupil Karolinenhof. Nikdar ji ne odpustim ostudnih spletk proti tebit ki so me tako drago stale. — Namršil je obrvi. — V Krenico- te ne popeljem, draga, ker vem, da bi ti vzbujala težke spomine. Preseliva se v Vestfa-lijo, v Berenburg, ki ga moja rodbina poseduje preko šeststo let. Tam ti bo vse novo in jaz računam, da se boš izvrstno počutila v našem novem rodbinskem gnezdu. Tam bova živela zase in za najinega medvediča; medtem pa popolnoma ozdraviš, morda pa si poželiš v raztresilo kam na potovanje.
—	To se ne bo tako kmalu zgodilo. Ne moreš si predsta-
viti, kako hrepenim po miru in kako zoprni so mi ljudje. Z Jurijem in s teboj bom popolnoma srečna. Ah, kako sem ti hvaležna, da me ne pelješ v Krenico, — se je nasmehnila Milica in mu krepko stisnila roko.
Po grofovem odhodu je Milica odšla v spalnico, kjer jo je čakala Marta Sidorovna. Starka je bila očitno potrta; za trenotek je žalostno gledala v razvneto obličje mlade ženske, potem pa je neodločno vprašala:	(
I
—	Torej nam odnese naše jasno solnce, Milica Jurjevna? . . Seveda, oče mu je, a deček potrebuje stroge roke; z nami ba-( bami bi se popolnoma pokvaril. | Pa ostaneva sami, jaz in ti . . . Solze je niso pustile nadaljevati,! toda Milica je objela starko ter, prižela svojo glavcf k njenemu1 nagubanemu licu.
—	Ne, njanja, vse drugače se je razpletlo ... On je vse pozabil in odpustil, ker me ljubi. Spravila sva se in vzame oba s seboj, pa ne v Krenico, ampak v! starodavni rodbinski grad. In' ti, njanja, ali pojdeš z menoj in Jurijem v Nemčijo?
Preseneečna je Marta nekaj trenotkov strmela vanjo, nato ji je obraz zažarel od veselja in pobožno se je pokrižala
—Gospod Bog, neznana so pota Tvoje modrosti. Uslišal si mojo prošnjo in vse k dobremu obrnil. Seveda da pojdem z vami,* saj bi ne mogla živeti brez tebe, Milica, pa tudi ne brez Jurija. Vidim, da mi je sojeno, da bodo moje kosti počivale v basurmanski zemlji.
—	Ne, ne, njanja!. Prisegam ti, da ko te Gospod pokliče k sebi — kar pa se, upam, ne zgodi še tako kmalu — pripeljem sem tvoje truplo in spala boš večno spanje v naši grobnici, kjer počivata oče in stric.
—	Hvala, hvala, golobica moja, — je rekla globoko ginjena Marta. — Zdaj pa ti častitam.: Dobra sreča čaka tvoje dete, ker ga bosta roditelja skupno vzgajala. Grof pa, rečem ti, je dober človek, četudi je ba-surman. Mnogo je že prestal zaradi tebe in gotovo je, da te ljubi! Zato ti ga Gospod vrača, da popraviš preteklost. Pa povej mi, kako je prišlo do tega.
Milica je povedala starki, kakor je želela, in ko je ta odšla, je odpustila tudi sobarico, re-
koč, da se bo sama slekla. Čutila je pravo potrebo pomiriti se in zbrati misli.
Sedla je v naslanjač in se zamislila. Nenavadno jasno so ji oživele v spominu slike iz prve zaroke z Egonom. Zdaj je vnovič zvezala z njim svoje življenje, toda s povsem drugimi občutki. Tedaj mu ni zaupala in se je bala bodočnosti; njena duša je bila ohola in razdražena in pod vplivom teh občutkov je kruto užalila moža; zadnji udarec, ki mu ga je prizadejala, je bil zavraten in krut. . . . Toda on je pozabil vse, ji vrača domače ognjišče ter ji odpira bodočnost miru in ljubezni. In ona sprejema s hvaležnostjo in z zaupanjem to bodočnost, vedoč, da se more na Egonovo ljubezen zanesti kakor na nerazrušno skalo. Zdaj zna ceniti udano srce. . . .
On ni ničesar zahteval razen pravice ljubiti jo in ščititi; z globoko hvaležnostjo je prisegla, da hoče popraviti preteklost in storiti vse, da bo srečen.
Prežeta globoke vere in hvaležnosti je Milica pokleknila pred podobe svetih zastopnikov, svedokov njenih solz, trpljenja in duševnih muk, ko je svoje materinske dolžnosti žrtvovala osebnim koristim. Več-
krat je godrnjala na svojo usodo, večkrat jo je prevzela obupna žalost pri misli o predsto-ječem ji osamljenju. In glej, Nebeški Oče je bil usmiljen do nje, Njegova dobrota in usmiljenje sta jo pripeljali iz brezizhodnega labirinta.
Po goreči molitvi je legla in prvič po tolikih mučnih nočeh brez spanja je krepko zaspala. Imela je čudne sanje. Oče in Rostislav sta stopila v njeno sobo, jo pokrižala in poljubila. — "Gospod je uslišal najine molitve in ne boš sama, — je zašepetal Rostislav." — Tako žive so bile te sanje, da je čutila dotik prižetih usten gostov nevidnega sveta še potem, ko se je prebudila.
Domenjeno je bilo, da pride Egon k zajutreku, da rešita nekatera najnujnejša vprašanja. Ko se je Milica oblačila in ji je sobarica po navadi podajala črno obleko, se ji je hkratu zazdelo, da ni lepo, če sprejme grofa v žalovalni obleki.
—Katja, ali ni med mojimi oblekami kakšna svetlejša? — je vprašala.
—Da, gospa, tista višnjeva, ki so vam jo nedavno prinesli in ki je niste hoteli nositi, — je odgovorila sobarica.
— Prinesite mi jo.
To je /bila temno višnjeva
svilena obleka z belimi čipkami. Milica si jo je nadela, pripela za pas nekaj živih vrtnic in se z nenavadno pažnjo gledala v zrcalu.
Podzavedno se je prebudila v njej želja biti lepa in ugajati. Da, bila je lepa in svetla obleka se ji je podajala, črna jo je delala bolj suho.
Jurij je šumno pritekel v so-
bo in prekinil njeno nje. Otrok je obstal5). X senečen pred izpreiflCWjgl ter j o.
— Moj Bog! K.ak05VJj danes, mama, ko nliri ,JB
stega grdega črnega « Zdaj boš vedno tako MjE
in za papa?- jo
(Dalje prihodnJ-^|
ki Vr'{
Feldmdršal Jan Christian Smuts, minister ^ p sednik Južne Amerike, je nedavno tega nastop 1 skirn parlamentom v Londonu. Desno ocl njega ^p sterski predsednik Churchill, viscount Simon, 10 ;>'| cellor. Radio slika iz Londona.
fSM^^m^^Pi&x^. Mgjf y VS -__—J
1
Gornja slika nam predstavlja japonske ^ ptm Guadalcanal-u. Ti ujetniki niso japonski vo]a _ • bili zaposleni tam kot delavci na Lunga letal™1 _ <1*1 dospeli tja ameriški marini. Vsak ujetnik do	. j
rišlcih cigaret na dan.	^^jM
Ali iščete delo?