18« Sneg in zimsko veselje
Zakrila je bogato jeaen svoje niilo in prijazDO Uce in narzla zima už6 krssoti vrhove naSih gora. Mrzel veter razpihava in aosi velo drevesno liatje preko polja in tniTniiov: zaemtale cvetice pa s poveSenimi glaricami saujajo o preteklam poletnem in pODiladnem Teselji. Hiini glasovi preljubih ptiSic so iitihnili. vse je tiho in mrtro po nasih gozdih in logih; le tn in tam Se odmeva kak hripav glas vriščefita Tranov. Vsa aarava uživa sladek počitek, ter mirno io Uho pričakuje od straraika avoje kmsnolicle odeje.
Prijatelj! ali ne vidis iz tega, kako resnobno in vendar Ijubeznjivo »lada roka bo^ja v miravi. in kako rMno se izvišuje neskončna uiisel božja v nei-zmeruej očetovej biSi ? Oko. katero rado gleda božje veličastvo v božjil aa-redb&h, je v nebesa zaniakneno; a srce, katero se z veseljem navz^ma f naravi večne ljubezoi, je vedno plemeuftejše. poDižnejše iu prijaznejše Bogu in Ijudem.
V tihej aoii je mrzli krivec utrdil znmljino povrSje in pokril stojeoe vode s tenkimi ledeuimi šipami, ter s svojim votlo donečim glasom vao naravo sladko zazibal v zimsko spanje. A zdaj, ko je vse tiho in iriirno, priplavsjo iz oblakov nežuo-bele sfcvarce, rahio se viegajoč oa stolec božjega stvarjenja, ter preoblačujnjo loge ia livade, polja ia travaike v jednostavno obleko, katero obCuduje človeSko oko. Ta skrivaostaa lepota je zopet živ dokaz neraznmlji?« večne vzajemnosla v nebeSkem prostom.
PogLejmo si zdaj nataačneje te prelvpe bele stvarce, ki libajoč se veslajo
po zraku jedflako mušicam v gorkem  poktnem  večeru! — ,,Sneg je,'1  odgo-
vorili bodete otrod;  — da, mnsel sueg je, katerega se večki-at toliko natali. da
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^  št1 v fiolo np. morete iti.
vanj.   Kaj ne, vse to vam dela mnogo ninogo veselja!
A malo kateremu izmed vas je zoabiti znaoo^ kako se naredi 9neg, to je, čne lepe male stvarce, ki vsako zitno uamesto dežja padajo aa aaSo zeoiljo. Poslušajte torej, naj vani tudi to poveni.
Soparica, katera obstoji iz silno drobnih kapljic, po zimi zmrzne v zraku Se prediio se združi v kapljice. Potlej se sprime y bele kosmiče ali Sopkej ki padajo na zeraljo kakor krpice, in mi pravimo, da sneg gre. Cioi bol, počasi zmrzuje soparica v zraku^ tem vefiji in obflnejši so sneženi kosmi&i, kadar pa mraz soparico nagloma strpne, takrat pada ,,babje pženo" in kmalu
187
potem se vsuje kakor mok» droben sneg. — Kakšno podobo pa ima aneg? — Vzemitc košček črnega sukni, in pristrraite aanj debelih sneženih kosmičev (gnežink), katere ram je Creba pote/n 2 drobno^ledom opazorati. Viddli bote brezstevilne mične lednne iglice f podobi pravilnih zvezdic s šestimi trakovi. Vs« to nam uopet kaže neskončDO moilrost in vsemogočnost božjo.
Da-ai ima aima mnogo neprrjetnosti, reodar una tndi mnogo veselja za nas, posebno pred Božičem, kadar hodimo k zomicam častit 9 premnogimi lučicami obdano podobo matere božje ter zapojcmo prelepo peaen: ,,Med zvezdurai zvčzdica sije." — In k»dar vaši ljubi starii prižgč na božično dre-vesce luSice, takrat je vaSa radost nepopisljiva. Takrat se tudi spominjajte, da st. katoliSka cerkev in * njo vsi pravoveroi kristjaai obhajamo spomin KristnsOTega rojstva, in da je ta dan najsvetejši celega leta.
Ognjeslav Cizelj