358
Ozir po domovini.
Kostanjevica na Dolenjskem.
Zgodovinska črtica; spisal J. L.
To malo mestece je bilo v srednjem veku precejšnje važnosti, in njegov početek je iskati precej zgodaj v srednjem veku.
Blizo Save, ne daleč od ustja Krke v Savo je stalo keltsko (slovansko) mesto Neviodunum, v les-kovški fari, tam nekako, kjer ste dandanes vasi T r-novo  (Drnovo) in Vihre.
To mesto se imenuje do osmega stoletja, potem pa čisto izgine iz zgodovine.
Utegnili so ga torej Obri (Avari) razdej&ti, ali pa morda Bolgari, ki so bili nekoliko let potoni, ko je bil Karoia Velikega sin, Pipin, potulkel A v are, za kratek čas pridrli tudi v slovenske pokrajine. — Sovražniki so bili pač brez dvombe pred osmim stoletjem ali pa gotovo v tem stoletji razdejali to rimsko-keltsko mesto (municipij) in njegovi stanovalci so si morali drugod zavetja iskati. Varnejši kraji pred nepri-jatelji so bili otoki sredi Krke, kakoršna sta otok, na katerem Kostanjevica še dandanes stoji, in otok nad Št. Jernejem, kjer stoji grad Otočič (Wordlj, dandanes lastnina grofa Margheria.
Zgodovina*1 nam o Kostanjevici in o Otočič i uže v začetku 13. stoletja govori; da je pa izlasti kostanjevški grad starejši, to nam njegova važnost v istih starih časih spričuje.
Na te otoke r^ke Krke in ob obala njena so utegnili namreč nekateri stanovniki, izlasti imovitejši pobegniti, in so tu morda iz ostalin starega mesta sezidali si varnejše zavetje. Po preiskavah nekaterih arheologov **) je vodila najbrž ne daleč od Kostanjevice skozi K rakov o (gozd) rimska cesta od štacije ,,Crucium" (dandanes Razdrto ali Gruble pri St. Jerneji) do Neviodunum a. Iz ostankov tega starega rimskega mesta je bilo morda sezidano tako zvano „Oradišče" pri Malencah (ne daleč od Kostanjevice)***); to je bilo obširno zidovje, ki je obsegalo ali obdajalo površje,   veliko  kacih  8 oral.    V tem zidovji je utegnilo
*) V a Iva zor.
**) Muller „Emona".
***) Muller „Emona".
359
prednikov, in potrdila sta mu jo bila nemška cesarja Henrik in Friderik (1231. L, 1232, I.). Bernardo vi novci, katerih se je nekaj malo še do današnjega dne ohranilo, so bili nekako posnetki novca, kakoršnega je koval oglejski patrijarh Wolfker 1204. do 1218. leta. Koval je pa vojevoda novce v Ljubljani in v Kostanjevici najbrž 1215. do 1225. leta. V pismih se pa ljubljanski njegov novec (,,Laibacensis moneta") omenja 1. 1248. do 1274., kostanjeviški (Landestrosten-sis) od 1252. do 1273. leta.
Kasneje pn se o tem novci več ne govori, na pr. v pismu od 1. 1304. , ki se je bilo sestavilo menda v Kostanjevici, je uže o oglejskem novci govor. *)
Po ličnosti dela, ki je videti na ljubljanskem in kostanjeviškem novci, sodi se, da so bili njegovi izdelovalci Italijani. V Kostanjevico so pa pozneje prišli delavci iz Br6ž (Friesach) na Koroškem, imenitnega kraja koroških vojevod, kajti kostanjeviški novec je po notranji vrednosti in zunanji sliki podoben onemu, ki se je v Brezah koval.
(Dalje prihodnjič.)
*) Dimitz.
zatorej ljudstvo potem zavetja iskati, ko se mu je bilo nekdaj veliko in mogočno mesto ,,N e viodunum" na odprtem Krškem polji razdejalo. — Enako zavetje je pa imelo ljudstvo tudi na otoku kostanjeviškem, kjer si je bilo gotovo uže zgodaj grad sezidalo in okolo gradii nekaj hišic postavilo.
Slovensko in nemško ime* (Landstrass) tega kraja utegneta enake starosti biti. Valvazor si razlaga ime ,,Kostan j e vica" — in mi ne vemo boljšega razlaganja — iz ,,kostanj", kajti verjetno je, da je uže v istih starodavnih časih, ko so Slovenci to mesto utemeljevali, tu in v okolici raste! kostanj, kakor dandanes še. ,,La ndstrass<; (e) se je utegnilo mesto pa imenovati po rimski cesti, ki je bila v starem in srednjem veku tod blizo napeljana skozi „Ne vi o dunum" proti Savi in naprej na Hrvatsko. Vsaj so bile rimske ceste v obče tako trdne, da so se v srednjem veku še dobro upotrebljevale, in arheologi nahajajo še dandanes sled6ve teh cest, katerim vele Slovenci navadno ,,stare ceste", a Hrvati „stari puti". Sicer se pa v srednjem veku nahaja pisava „Landstros, Landstross, Landtrost, Landestrost" in Valvazor tolmači besedo z „Landes-Trost", kakor da bi Konstanjeviea za svoje trdnosti voljo bila vsi deželi v tolažbo. Nekoliko bi bilo tudi v tem resnice, kajti v vsi „S1 o venski krajini", kakor se je Dolenjska v srednjem veku imenovala, je bila Kostanjevica v 13. stoletji največi , najbolj utrjeni kraj   — in  najstarejše mesto.
Početka mestu ali vsaj gradii se ve da ne moremo imenovati, tudi tega ne, kedaj je kraj dobil mestne pravice. Najbrž se je to zgodilo v 13. stoletji, v dobi njegovega cvetja, Zakaj imenujemo 13. stoletje najvažnejšo dobo za Kostanjevico, to hočemo v kratkem razložiti.
Prva letnica našega mesteca je 1220. V tem letu je bila namreč fara ustanovljena, in jej za župnika dan duhovnik z imenom Adalbert. (Bližnji veči fari: sv. Križ [prvi župnik Tomaž] in sv. Jernej [prvi župnik Bertold] ste bili kasneje ustanovljeni, obe 1248. leta.)
Lastniki kostanjeviškega gradii v mestu (sedaj fa-rovž in šola) so bili gospodje kastelani kostanjeviški („die Herren von Landstrost" — Castellani de Landestrost). Tako se na pr. imenujeta 1248. 1. brata Henrik in Konrad.
Toda uže v tem času (morda okolo 1250. 1.) prišel je grad (se ve da tudi z malim mestecem vred) v last koroškega vojevode Bernarda, ki je bil tudi posestnik Gorenjske in Dolenjske (brez Metliške strani). Za gotovo pa je imel grad v lasti naslednik Bernardov, namreč vojevoda Ulrik 1268. 1. Toda gospodje kostanjeviški v tem letu niso bili zamrli, marveč se eden (z imenom Oton *) te stare plemenite rodo-vine 8a 1306. 1. imenuje. **)
Kostanjevice najvažnejša d6ba je bila — kakor smo uže omenjali — 13. stoletje. To pa iz dveh razlogov. Prvič so se v 13. stoletji v Kostanjevici novci kovali, in drugič je bil v ravno tej dobi tu ustanovljen drugi največi samostan na Kranjskem, kakor nam ohranjeno poslopje še dandanes spričuje svojo nekdanjo čvrstost.
Novci so se na Kranjskem kovali samo v Ljubljani in v Kostanjevici, in to v dobi koroškega vojevode Bernarda (Bernharda) od 1202. do 1256. 1. To pravico  je   bil   Bernard  podedoval uže od svojih
*) Vitez kostanjeviški z imenom Oton imenuje se tudi v pismu opata Jakoba tega samostana iz 1. 1279., to je morda ista osoba.   (Dimitz.)
**) Valvazor.
376
Ozir po domovini.
Kostanjevica na Dolenjskem.
Zgodovinska črtica; spisal J. L.
(Dalje.)
Vojevoda Bernard bil je tudi velik pospešitelj in prijatelj cerkvam in samostanom. On je bil ustanovil 1234. 1. tudi samostan Cistercijenzov v Kostanjevici, in sicer v spomin zmage, katero si je bil pridobil v boji zoper bamberškega škofa Eckberta in meranskega vojevodo. **) Samostan, kjer so živeli menihi po pravilih sv. Bernarda, se je začetkoma imenoval nemški ,,Prauen- B runn" (Zu Unser Frauen-Brunn). Ustanovno piemo (latinsko) o tem samostanu je pa datovano še le iz leta 1248. (1249). Kot priče se med drugimi nahajajo: Tomaž, župnik pri sv. Križi, Oton, župnik v Mokronogu, Bertoid, župnik v S t. Jerneji, Engelbert (župnik ali graščak [?]) v Kostanjevici. Ali je bil ta samostan koj v tako velikanskem slogu sezidan, kakor se nam še dandanes dobro ohranjen kaže, ne vemo; verjetno je, kajti izvolil si ga je bil v počivališče sam vojevoda Bernard (umrl 1257. 1.),  ki je se svojo soprogo Juto tu pokopan bil.
Bernardov naslednik je bil njegov sin UIrik, kateri si je bil menda še le stalno prisvojil grad v mestu od kostanjeviških graščakov ali kastelanov.
Po Ulrikovi smrti (1269. 1.) prizadeval si je njegov brat Filip (poznejši očak oglejski), da bi si bil prisvojil bratova posestva, katera je po Ulrikovi oporoki prevzel češki kralj Pfemisl Otokar. Leta je prišel 1270. 1. na Kranjsko,   vzel   v   prvem naskoku
**) Valvazor.
Ljubljano,   s^l   takoj   pred kamniški in ko »tanje vški grad, kjer pa ni naletel na nikakoršen uoor.
V tem času je imela Kostanjevica gotovo uže naslov mesta in tudi mestne pravice, kar je utegnila vse dobiti od svojega najveČega dobrotnika, omenjenega vojevoda Bernarda. Mesto je bilo v 14. stoletji toliko važno, da se v zgodovini pri vseh znamenitih dogodkih takoj za Kranjem in Kamnikom imenuje.
Ko je na pr. vojevoda Rudolf IV. , utemeljitelj Rudolfovemu, ki se je prvi začel namesto g o 3 p oda Kranjske vojevoda kranjski imenovati, naredil (1364. 1.) dedne pogodbe s Cesko, Goriško in drugimi, sedaj Avstriji pridruženimi deželami, morala so tudi kranjska mesta priseči, da se hočejo po teh pogodbah ravnati, in med temi mesti se poleg Ljubljane, Kranja in Kamnika imenuje tudi Kostanjevica. Tudi ona je izdala posebno pismo (hrani se v cesarskem hišnem arhivu), v katerem se zavezuje na omenjene dedne pogodbe. Na pismu je pritisnen mestni pečat v nebarvanem vosku. Ta pečat ima vkrog ta-le opis : ,,Sigillum. Civitatis. Da La ndes tr o s (t)." Črke so lapidarške in obdane z ovijalnimi črtami. Poslednja črka ,,t" (ki morda ne spada neobhodno potrebno k besedi), jo obdana z vitico (nekakošaim oklepajem) in je na pečatu naslonjena na znotranjo stran. Na sredi pa kaže pečat mestni zid z odprtimi okroglimi vrati in nad temi dva strešna vrha (Zinnen). Na vsakem konci zidii pa se dvigata enostropna stolpa s čveterovogleoima ok-noma in nad tema naprej moleči strešni vrhi (,,Asge-ladene Zinnengallerie"). Vse delo je pločnato in prav okorno. *) Po tem pečatu je soditi , da je bilo mesto v 14. stoletji z zidovjem in stolpi obdano ter kolikor toliko utrjeno,**) — Grad so pa imeli pod vlado Habs-buržanov v lasti Frankipani, veleslavna in imo-vita stara plemenita rodovina v Pri mor j i in na Kranj-skem 13 iO. 1, za njimi gospodje Svibenjski Schar-fenberg) 1329. 1., naposled pa mogočni celjski grof)e) ki so imeli tu svoje oskrbnike, na pr. od 1388.—1406. 1. Alberta pl. Kozi j a k a. ***) Leta 1430. pa je izročil oljski grof Herman n poleg druzih gradov tudi kostanjevski grad avstrijskim voievodam, v katerih lastnini je stalo, od gradu neodvisno mesto uže prej. Mestu je 1435. 1. (22. dne julija) potrdil vojevoda Friderik starejši mestne privilegije, in 28. dne julija istega leta je vojevoda Friderik mlajši podelil Kostanjevici v namestilo kvare, storjene po sovražnikih in nepokor-nežih (celjski grofje?), letni sejem v nedeljo po sv. Vidu in 14 dni časa za pribežališče (FreiungJ, to je, 14 dni po tem se je slehern lahko naselil v mestu, ako ga je vzprejelo). — Ko so se vneli vojni prepiri celjskih grofov in avstrijskega vojevode Friderika V., ki so 4 leta (od 1440, —1444. 1.) vznemirjali izlasti slovenske dežele začeli so Celjski najprej v krški in kostanjevski okolici avstrijskim podložnikom nagajati. Celjskih grofov oskrbniki so jemali ljudem, spadajočim pod kostan-jevško grajščino, živino in blago, ter tepli jih. Cerkev v Bušeči vasi, nemški Buschendorf (Diibschen-dorf v Dimčevi zgodovini berem za Buschendorf, kajti druge vasi s cerkvijo z enako glasečim se imenom v teh krajih ni), so čisto oplenili cerkvene oprave.    Jurij
*) Dimitz.
**) Na levem bregu Krke proti Malencom se v dnu Krke vidi še dan danes zidovje. Po mojem mnenji je to zi-dovje nekdanjih trdnjav, a g. Abram, kostanjevski naduči-telj, meni, da je to zidovje od kakovega jeza, ki je branil zemljo trgati, češ, da začetkoma mesto ni stalo na otoku, da Krka še ni na obeh straneh mesta tekla in je druge veje struga pozneje prekopala.                                                Pis.
***) Valvazor.
377
Apfaltern, takratni vojvodski stotnik v K os tanj e-viri, poročal je vojevodi, da je bil celjski grajski oskrbnik v Krškem vzel vojvodske brodove pri Cerkljah uže med potovanjem Friderika V. v Jeruzalem. Po sklenjenem mira (1443. 1.) dobili so Celjski grofi Kostanjevico in jo obdržali do 1456. L, namreč do smrti poslednjega celjskega grofa Ulrika II. Potem so jo pa zopet dobili avstrijski deželni knezi, ki so graščino oskrbovali po svojih oskrbnikih, dočim je mesto zaradi starih pravic svobodno bilo. Grad so si bili pozneje pridobili drugi lastniki. L. 1570. si ga je bil od deželnega kneza menda kupil Ivan Bapt. Valvazor, obristmajster ob slovenskih in hrvatskih mejah ter v Pri m o rj i.
Za tem Valvazor jem so ga podedovali gospodje Moscon in drugi in naposled ga je kupil kostanjevski samostan. (Valvazor, po katerem smo to posneli, te letnice ne pove.)                                           (Dalje prih.)
384
Ozir po domovini.
Kostanjevica na Dolenjskem.
Zgodovinska črtica; spisal J. L. (DaJje.)
Kostanjevško mesto je tekom let, izlasti v srednjem veku, marsikatera nesreča zadela.
Leta 1331. so bili Mag j ari samostan napadli in ga precej okvarili. Sejem sv. Vida je Friderik mestu podelil 1435. 1. ravno zavoljo kvare, katero je po sovražniku (Turku) prebilo. Turški napadi na Kostanjevico so bili izlasti zavoljo nje lege ob meji pogostni. Tako se je 1469. 1. velika truma klatila okolo bližnjega Zumberka in Kostanjevice, ter se vta-borila na št. jernejskem polji. V tem letu so Turki okolo 60.000 Slovencev v sužnost gnali. Leta 1494. so Turki zopet dolenjsko stran pustošili. Nemški cesarji (izlasti Maksi mili j an) so bili takrat osnovali vojsko iz tako zvanih „landsknechtova, ki so bili neznano okorno oboroženi vojniki. Mislilo se je, da se bode teh velikih postav Turek kar vstrašil. Toda od 1200 „lands-kneehtov", kateri so Kranjsko v tem letu čuvali in slovenskemu kmetu več hudega nego Turku prizadejali, jih je le malo šlo na Turke, ki so okolo Kostanjevice, Pletrij in Mokric razbijali, a še te so bili Turki polovili. Tudi 1545. 1. so Turki v okolici razgrajali, toda v mesto niso mogli predreti.
Zgodovina novega veka se pričenja z verskimi homatijami, in v verskih stvareh tudi v Kostanjevici ni bilo vse v redu. V mestu samem ne slišimo sicer govoriti o luteranskih krivovercih ali cel6 o protestantskih predikantih, kakoršni so se nahajali proti koncu 16. stoletja v druzih dolenjskih mestih, a bližnja samostana, kostanjevški in pleterski, sta dajala ljudstvu premalo dober izgled.
Leta 1593. je poslal papež posebnega duhovnika — monsignore Fransceco Barbaro se je zval in bil je pozneje oglejski patrijarh — naj nadzoruje cerkve in samostane po Kranjskem.
O kostanjevškem samostanu je izdal naslednje poročilo: ,,Samostanski red je precej zanemarjen. Opat ne misli m, konfirmacije in benedikcijo, ter poljubno ravnL z duhovnim in svetnim blagrom opatije. Za dušno pa-stirstvo pripušča slehernega duhovnika, in kar ostaje samostanskih dohodkov po odbitih troških za menihe, to smatra za svoje osobno imetje. Razven tega je mnogo pomanjkljivosti, katere so se odpravile. Ker so se pa razne nedostatnosti uže preveč ukoreninile in je samostansko življenje zelo razpadlo, in ker je moja oblast — tako pravi ta papeževi nadzornik — po tem nadzorovanji pri kraji, zato se mora pač dvomiti, da se bode po mojih naredbah ravnalo".
Toda še slabše je našel vPletrjah (kartuzijanski samostan med Št. Jernejem in Kostanjevico pod Gorjanci, ustanovljen po celjskih grofih [Hermanu II.] v letih 1374—1391.). Samostan in cerkev z vsemi posestvi sta bila dana krivovercu za 6 let v najem. Papeževi oglednik je našel na tem svetem mestu samo enega samostanskega brata tega reda; vsi drugi so bili posvetni ljudje, poženjeni in največ krivoverci (luterani).
Vse to se je bilo zgodilo baje da s privoljenjem deželnih knezov in papeža — tako se mu je pripovedovalo; in on sam temu ni mogel v okom priti. S solznimi očmi in brez vspeha je zapustil ta kraj.
Ko so 1615. 1. škofovski komisarji po vsi deželi protestantov iskali in jih preobračali h katoliški veri, zasledili so jih bili v Kostanjevici samo 5, in še ti so se menda brez posebnega ugovora vrnili v naročje stare vere.
Poglejmo, kakošno je bilo mesto v Valvazorjevi dobi (okolo 1680. L), aii bolje rekoč, kako nam Val-vazor mestece opisuje in slika. Podoba njegova nam ne kaže nikakoršnega mestnega obzidja, kakoršno je utegnilo imeti v 13. in 14. stoletji, če smemo to iz takratnega mestnega pečata sklepati. Okolo mesta je videti naslikan samo plot. Na eni strani mesta se vidi cerkev, farna cerkev sv. Jakoba. Podružna cerkev sv. Nikolaja v mestu se je bila v drugič postavila še le po tem, ko je bil Val vazo r opis mesta uže v natis dal, kajti v njem pravi: ,,In der Stadt hat es ne-benst der S. Jakobs-Kirchen ein Schloss, aber sonst gar kleine und schlechte Hauser". Pri opisu fara pa pripoveduje tudi o podružni cerkvi sv. Nikolaja v Kostanjevici. Grad se na sliki dosta ne odlikuje od druzih lesenih hiš, katerih je bilo leta 1686 — 81. Toda pomisliti je tu treba, da je bil 1663. 1. velik požar, v katerem je razven farne cerkve skoraj vse zgorelo, in tudi podružnica sv. Nikolaja. Popravilo se je bilo zatorej mesto v 23 letih tako, kakor ga je pozneje naš nesmrtni zgodovinar videl, slikal in opisal.
Lepo sliko prinaša Valvazor tudi o samostanu. Takratni samostanski predstojnik je bil prelat Rupert. Življenje samostanskih menihov je moralo biti njega dni prav prijetno, kajti večkrat so se ti s svojimi sosednimi malomešcani v mestu (samostan je namreč zunaj mesta) ne malo pošalili, kakor nam naslednja dogodbica spri-čuje: Leta 1662. (1. dne avgusta) je vložilo mestno starešinstvo na vicedoma kranjskega grofa Fr. Thurn-Valesassina obširno pritožbo o samostanskih menihih, v kateri se posebno ta dogodba poudarja: Nekateri menihi (v pismu so navedena njih imena) so šli na praznik sv. Jakoba po plesu (!) skozi mesto dom6v in pri tej priliki meščanskega dečka, Janža Kuharja (,,Janschen Kuchar") brez vzroka močno nabili. Deček se je pred njimi umeknil*v neko hišo, a menihi so za njim drli, ter hiši okna pobili in duri utrli. Posestnik hiše je potem šel po mestnega sodca. Menihi se na to postavijo s svojimi hlapci in služabniki na most, kjer so se nekako kakor „pol kompanije dragoncev" s pali-
385
cami in koli meščanom v bran staviti hoteli. Mestni sodeč se je mirno zoper to početje ustavljal, ali eden teh pobožnih očetov (imenom Cvetin) zgrabi mestnega očeta za roko, preteč mu, da bodo njega in druge pur-garje v Krko zmetali. Navzlic tem razdražijivim besedam je župan potolažil svoje krotke someščane, da se niso z menihi stepli, marveč kakor pohlevne ovce domu se vrnili. Pritožba pravi naposled, da se meščanom še več druzih krivic godi po služabnikih in podložnikih samostanskih, ki so navadno vsak dan natrkani („ange-than"). — Na to pritožbo, katero je Dimitz iz vicedom-skega arhiva priobčil, niso dobili Kostanjevčani nika-koršnega odgovora, kajti mogočna beseda prelatova je gotovo več izdala nego pritožba borih malomeščanov.
(Konec prihodnjič.)
390
Ozir po domovini.
Kostanjevica na Dolenjskem.
Zgodovinska črtica; spisal J. L. (Konec.)
V mestni kroniki se za Valvasorjevih dui vedno toži o nesrečah, ki so leto na leto mesto zadevale, zdaj slaba letina in dragina, zdaj požar in povodenj , zdaj zopet vkvartiranje vojaščine ali napad Uskokov iz bližnjih Gorjancev.    Na priliko:
Leta 1662. je bila sila huda zima, da je skoraj vsa setev zmrznila, poleti je pa toča na polji in v vinogradih vse potolkla.
Leta 1663. (17. dne aprila) je pogorelo 38 hiš s komunom (Komaun, občinska hiša) in s cerkvijo sv. Nikolaja vred.
Leta 1664. je bila dragina.
Leta 1666. velika suša, da si je meščanstvo žito iz daljnih krajev dovaževati moralo.
Leta 1666. je bilo zaradi letne suše in jesenskega mraza zelo slabo vino.
Leta 1671. se je pridelalo tako malo žita, da so ubogi ljudje od lakote mrli.
Leta 1674. je hudobnež mesto zažgal, da je 17 meščanskih hiš zgorelo in se nad 2000 gold. kvare učinilo.
Leta 1675. je bila zopet slaba žitna in vinska letina, da so ljudje skoraj od glada mrli.
Leta 1681. je bila velika pov6denj, da je voda meščanom pri oknih ven in noter tekla, mnogo živine potopila, in narastla Krka na polji obilo kvare napravila.
Leta 1684. je v mestu mnogo živine počepalo. Zatorej se nikakor ni čuditi, če je mesto v 18. stoletji tako opešalo, da so se mu še njegove mestne pravice odvzeti hotele. Leta 1757. je takratna deželna vlada, tako imenovana c. kr. reprezentacija, predlagala pri dvoru, da bi se Kostanjevici in drugim „slabim" mestom pravice odvzele, mesta prodala in da bi prosti meščani postali navadni podložniki (kakor graščinski kmetje). Cesarski odlok od 24. dne septembra istega leta je pa ta originalni predlog zavrnil, rekoč, „da je mnogo na tem za občno dobro , da se ohranijo mesta deželnega kneza". „Ako mesto Kostanjevica" — tako dalje slove odlok — „ne more svojih pravic nasproti zatiškemu samostanu braniti, bodi si, da je prenevedno, preponižno ali nesposobno, naj pa reprezentacija (deželna vlada) postavi komisijo , ki bode to stvar poravnala , in mestu naj se da zagovornik (fiscus) , ki bode njegove pravice zastopal"* *)
Za vlade cesarja Jožefa II. je bilo (leta 1780.) na Kranjskem še 15 samostanov. Od teh je bilo od leta 1786. razpuščenih 11. Ta vsoda je bila z dekretom 3. dne januarija 1786. 1. zadela tudi kostanjevški samostan. Čista imovina tega razpuščenega samostana je znašala 168.758 gold., kar je porabila vlada (kakor tudi imetje druzih razpuščenih samostanov) v ustanovitev re-
*) Dimitz iz vicedomskega arhiva.
391
ligijskega fonda, iz katerega se plačujejo posvetni dušni pastirji.
Oprava iz velike samostanske cerkve se je po ne* koliko razdelila sosednjim cerkvam, po nekoliko pa se je poizgubila in zanemarila.
Velikanske orgije je dobila na priliko cerkev na Raki. Samostanski prostori rabijo dandanes v pisarne c. kr. uradom in v stanovanje uradnikom.
V Kostanjevici je bil rojen Anton Mak o vi 6,*) t minolem stoletji magister anatomije in kirurgije, ter zdravnik v Ljubljani. Priobčil je v slovenskem in nemškem jeziku: „Vprašanja in odgovore o kirurgiji."
O cerkveni in šolski povestnici kostanjevški priob-čujem naposled še nekaj drobtinic iz peresa gosp. nad-učitelja 'Abrama: „Podružna cerkev sv. Martina, katero Valvazor pri opisovanji fara imenuje, je stala v mestu, nasproti hiši g. Al. Gača. Poslopje še stoji, pa je predelano v hišo, ki je zdaj lastnina gosp. Engelb, Šu-šteršiča. Krstne knjige naše župnije segajo nazaj samo do 1. 1723.; prejšnje so gotovo zgorele pri kacem požaru, katerih je bilo mnogo v Kostanjevici. Fara je obsegala do Jožefovih časov samo Kostanjevico in bližnji vasi: Saje ve c in Malence. Vse druge vasi so pripadale k fari št. jernejski in cel6 naše predmestje onkraj mosta. Dolšce, Globočice in 3 hiše iz Orehov ca so bile pridružene pa k sv. Križu. — Sedanji farovž in šola — nekdanji kostanjevški grad — je mesto kupilo po dražbi 1. 1793. za 562 gold. — Cerkev Matere Božje na Slinovcah, ki je zdaj kostanjevška podružnica, so Cistercijenzi zidali in dokončali 1. 1778.; a poleg njestoječa kapelica, tudi M. B. posvečena, je bila narejena 1. 1759. Vendar je na nje mestu utegnila stati prej druga iz prejšnjih stoletij, kakor pripoveduje ustno izročilo.
O kostanjevški šoli se ne more mnogo poročati. Svojega poslopja šola nikoli ni imela. Prvi učitelji so bili najbrž menihi Cistercijenzi. Po njih odhodu morali so Kostanjevčani sami za šolo skrbeti. Potikali so jo po raznih hišah, naposled eo jo vteknili v farovž, kjer je bila župnikova kašča.
Pa tudi tu jej ni bilo obstanka; odkazali so jej prostor, kateri je služil prej župniku za shrambo sen&. — Prvi učitelj (orgljavec in cerkovnik ob enem) je bil neki Kračman, za njim Gradišnik, rojen v Kostanjevici. Temu je bil naslednik Andrej Kančnik, znani ljudski poet. Zložil je pesem o „hudobni ženi'', katero je bil v Kostanjevici vstrelil. Jmena druzih ko-stanjevških učiteljev do 1. 1865. so: Stritar, Šinkovec, Vranic, Trček, Šinkovec (v drugič od 1. 1827. — 1865.). Poslednjič je bil 11 let slep, pa je vendar še nekoliko učiteljaril. V Kostanjevici si je bil napravil domačijo in umrl tam 1876. leta.
*) Kleinmavr „Zgodovina slov. slovstva* *•