Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Ivan Mauser — predsednik, Franc Koporec — podpredsednik in člani: Marinka Farčnik, Slavka Roj ina, Francka Hribar, Zlata Marjančič in Dušan Štiglic. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XVI. — 28.11.1972 št. 11 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ IZ VSEBINE: — V dveh letih — skokovit napredek — OO ZK o uresničevanju pisma tovariša Tita — Najmanj 1200 din in nad 180C din v povprečju — Red in disciplina naše slabosti — Velik uspeh za naše nove dekorativne tkanine — Kako smo izpolnili plan v oktobru? — Navodila za varno delo na stabilnem brusilnem stroju — Dosedanja stanovanjska izgradnja — Nove legitimacije za avtobusne vozovnice — Nagradna križanka 29. november -K-K-K-k-k-K-k-k-K-k-K-k-Mc-k-fc-K-K-k-K-k-k-k-K-K****.******#********** Ob 29. novembru, rojstnem dnevu naše Jugoslavije čestitamo vsem članom kolektiva in ostalim bralcem Tekstilca UREDNIŠTVO ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * Strokovnjaki so bili navdušeni nad originalno rešitvijo našega paviljona v Beogradu. Po zamisli arhitekta Janeza Suhadolec iz Ljubljane so ga izdelali iz valovite lepenke naši mizarji v podjetju. Več o tem berite na 2. strani (Velik uspeh za naše nove dekorativne tkanine) V dveh letih skokovit napredek Pred kratkim je politični aktiv podjetja obravnaval izpolnjevanje nalog, sprejetih v akcijskem programu podjetja pred dvemi leti. Nedvomno lahko trdimo, da je bil takrat storjen odločilni korak oziroma prelomnica gospodarskega stanja našega podjetja. Vzroki naših težav so se kazali predvsem v povečanih zalogah gotovih izdelkov in pa neizdelanem konceptu perspektivnega razvoja podjetja. Neurejen sistem uvoza tkanin je povzročil celotni tekstilni industriji vsa minula leta velike težave in to predvsem zaradi dumpin-ških cen iz vzhodnih držav. To je imelo za posledico, da so ostajale v skladišču velike zaloge, ki so bremenile domačo tekstilno industrijo. Z novimi deviznimi predpisi za leto 1973 je predviden liberaliziran uvoz tekstilnih surovin, uvoz gotovih izdelkov pa se bo reguliral na osnovi devizne kvote, kar pomeni, da bi se morali v okviru zvezne gospodarske zbornice predhodno sporazumeti o uvozu proizvajalci in potrošniki tekstila. V letu 1971 so strokovne službe v podjetju pristopile k izdelavi srednjeročnega programa razvoja. Koncept predvideva postopno združitev obeh obratov v prostorih sedanjega obrata I. V prihodnjem letu bosta obe predilnici že združeni, medtem ko se za ostale obrate izdelujejo izvedbeni načrti. Poleg tega predvideva proizvodni program tudi modernizacijo in delno preusmeritev proizvodnje na finejše izdelke z večjo uporabo umetnih vlaken in zmanjšano proizvodnjo tkanih tkanin, z novo proizvodnjo pletenin tkanin. Prvi del rekonstrukcijskega programa se že izvaja v vrednosti 5 milijard S din. Z izvozom in z doseženo lastno retencijsko kvoto pa predvidevamo uvoz opreme za preko 1,5 milijona dolarjev. Z zboljšanjem kvalitete proizvodnje so se ustvarili tudi boljši pogoji za tesnejše sodelovanje s predelovalno industrijo (konfekcija). Od skupne proizvodnje smo lani prodali reprodukciji 20.2'%, letos pa 22,8%, kar je za 11,7% več, pa tudi v bodoče si bomo prizadevali za čimbolj solidno sodelovanje na tem področju. Konkretno nameravamo s preselitvijo plemenitilnice II v obrat I omogočiti Triglav konfekciji razširitev proizvodnje v izpraznjenih prostorih. Naslednja naloga akcijskega programa je bila PROUČITI OBSTOJEČO ORGANIZACIJSKO SHEMO STROKOVNIH SLUŽB, NJIHOVO ZASEDENOST IN SPOSOBNOST ZA REŠEVANJE OBSTOJEČEGA KRITIČNEGA GOSPODARSKEGA STANJA PODJETJA. V letu 1971 je bila izdelana nova organizacijska shema strokovnih služb in uprave podjetja, katera je bila kasneje še dopolnjena (združitev razvojnega in kontrolnega sektorja, ustanovitev novega obrata za predelavo PVC-ja). Največje spremembe so bile izvršene v komercialnem sektorju. Učinki organizacijskih in kadrovskih sprememb so poznam, ker lahko rečemo, da bomo v letu 1972 (po podatkih začasne bilance za 3. kvartal) v celoti sanirali gospodarsko stanje podjetja. Podjetje se je tudi vključilo v mehano-grafski center pri »Savi« Kranj in bodo od 1. januarja 1973 vse zaloge in osebni dohodki obračunani po novem postopku. V roku 2 let pa bodo vsi podatki mehanograf-sko obdelani in bo s tem v celoti odpravljen dosedanji zastarel način zajemanja proizvodnih stroškov. V tem roku se predvideva ustanovitev lastnega mehanograf-skega centra, za kar že izobražujemo določeno število strokovnih delavcev. Podjetje nima več bistvenih obveznosti do svojih dobaviteljev, tako npr. do Direkcije za surovine v Beogradu, za izplačane osebne dohodke v letu 1969 in 1970 pri Kreditni banki v Kranju (po bilanci iz leta 1970 3,8 milijarde in 1,9 milijarde, skupaj torej 5,7 milijard S din). Občutno so se izboljšali tudi vsi gospodarski kazalci. Z znižanjem zalog nedovršene proizvodnje, gotovih izdelkov, se je občutno povečala likvidnost podjetja. Podjetje v tekočem letu praktično ni imelo blokiranega žiro računa. Kako so se izboljšali uspehi poslovanja, nam povedo naslednji pokazatelji po bilanci prvih 9 mesecev: Osnovna organizacija ZK o uresničevanju pisma tovariša Tita O pismu tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ so razpravljali vsi komunisti v podjetju. V razpravah, ki so bile organizirane po oddelkih, so poudarili, da naloge iz pisma niso le stvar komunistov, temveč vseh delovnih ljudi, ki bodo pomagali pri uresničevanju le-teh. Menili so, da je pismo nekaj novega, saj se je to pot tovariš Tito direktno obrnil na članstvo, ki bo s svojo konkretno aktivnostjo pomagalo pri razčiščevanju in reševanju perečih družbeno-ekonomskih in političnih problemih. V razpravah, kjer je sodelovala večina komunistov, so bili podani različni predlogi, predvsem pa kritične pri-pripombe glede reševanja ekonomskih problemov, ki so prisotni več ali manj v slehernem kolektivu. Odločno so se zavzeli za izvajanje že sprejetih sklepov na raznih konferencah in sejah predsedstva ZKJ in ZKS. Tudi glede uresničevanja ustavnih amandmajev 21. in 22. so menili, da je prišel čas, ko bo treba samoupravni sistem razviti do takšne stopnje, kjer bo delavec neposredni proizvajalec resnično razpolagal z rezultati svojega dela. In končno lahko zaključimo samo to, da so vsi komunisti pokazali veliko pripravljenost in odločnost, da z dejanji dokažejo podporo Titovi politiki. S. P. ■ celotni dohodek se je povečal na 106,8% ■ osebni dohodki so se povečali na 135,0% • amortizacija se je povečala na 105,5% ■ družbeni proizvod se je povečal na 114,7% ■ celotni dohodek na povprečno zaposlenega se je povečal na 129,9 % ■ pritok denarja se je povečal na 117,4 % ■ dosežena finančna likvidnost se je povečala od nelikvidnosti v preteklem letu 83,4 % na 114,3 % ■ v letošnjem letu torej na 137,1 % ■ kratkoročni krediti so se znižali na 57,8% • obveznosti do dobaviteljev so se znižale na 24,5% terjatve do kupcev so se povečale na 102,3% ostanek dohodka se je povečal na 1.017,0% stanje vseh zalog v podjetju se je znižalo na 81,7 % v tem gotovi izdelki na 69,7% Važna naloga akcijskega programa je bila tudi PROUČITEV SISTEMA NAGRAJEVANJA, KI BO STIMULIRAL KVALITETNO PROIZVODNJO, ASORTIMENT IN IZDELAVNE ROKE. Z ustrezno politiko nagrajevanja naj bi se zaustavilo odhajanje kvalificirane sile in strokovnjakov iz podjetja, delovne sile in strokovnjakov iz podjetja, ki je postalo zelo problematično. V obdobju januar — avgust 1971 je zapustilo podjetje 454 delavcev. Takrat je znašal povprečni osebni dohodek 1.160 dinarjev, najnižji pa se je gibal okoli 700 dinarjev. S 1. 9. 1971 smo povišali osebne do- hodke za 14%, kar je dvignilo povprečne OD na 1.300 dinarjev, najnižji osebni dohodek se je povišal za 27 % in je že presegel 900 dinarjev. Povišal se je tudi dodatek na stalnost zaposlitve in to za 50%. Sprva se je zmanjšala fluktuacija delovne sile, kljub temu pa je dosegla v tem letu najvišjo številko v vsej zgodovini obstoja podjetja — 700 izstopov ali 27% povprečnega števila zaposlenih v tem letu. Seveda pa nizki osebni dohodki niško bili edini vzrok visoke fluktuacije, temveč v enaki meri tudi nočno delo oziroma troizmensko obratovanje. Nadaljevanje na 2, strani) Današnje zaloge gotovih izdelkov znašajo ca. 5.000 metrov in se bodo tekom leta 1973 znižale na 3.000 metrov. Gospodarski plan za leto 1973 izkazuje že več ali manj solidne gospodarske rezultate, čeprav vla-gane investicije še ne bodo prišle do izraza, medtem ko v letu 1974 pričakujemo že popolnoma urejeno gospodarsko stanje podjetja. Tu nastopijo lahko določene težave le zaradi mogočih bistvenih sprememb v gospodarstvu, npr. ponovna devalvacija dinarja, na kar delovni kolektivi nimajo vpliva; tako na primer bistvene spremembe v delitvenih razmerjih. Najmanj 1200 din in nad 1800 din v povprečju Preseganje proizvodnega plana, povečanje produktivnosti dela, izboljšana kvaliteta izdelkov, boljši asortiman, povečana prodaja, zmanjšanje zalog itd. ali na kratko povedano: izboljšanje gospodarjenja v podjetju in s tem vsesplošnega izboljšanja gospodarskega položaja podjetja, kar se izkazuje v 9-mesečnem obračunu — so bili temelj za povišanje osebnih dohodkov. Rezultati, ki so bili v tem času doseženi, so plod velikih naporov in prizadevanj celotnega delovnega kolektiva. Člani kolektiva so zato upravičeno pričakovali rezultate svojega dela — in ne zaman. Delavski svet podjetja je na osnovi ustvarjenih pogojev utemeljeno in upravičeno sprejel sklep, da se s 1. 10. 1972 povišajo osebni dohodki v povprečju za 10,4%. Kaj pomeni to povišanje v našem podjetju? To pomeni, da se je s tem povišanjem dvignil najnižji osebni dohodek pri normalnih rezultatih dela na najmanj 1.200 din za polni delovni čas, do-čim se je povprečni osebni dohodek podjetja povzpel na 1.800 din in več. Delitev tega povišanja osebnega dohodka se je izvedla po delovnih mestih z milejšo degresivno lestvico, kar pa ni povzročilo kakega večjega narušenja medsebojnih razmerij delitve med delovnimi mesti. S tako delitvijo je bilo povišanje osebnega dohodka namreč usmerjeno pretežno v korist neposrednih proizvajalcev in članov kolektiva k najnižjimi osebnimi dohodki. Najnižji osebni dohodek se je po tej delitveni lestvici povišal za 17%, potem pa to povišanje postopoma pada in se zaključi pri najvišje ocenjenih delovnih mestih s 3,5 % povišanjem. Vest o povišanju osebnih dohodkov in delitev tega povišanja so člani kolektiva z zadovoljstvom in veseljem sprejeli, nekatere pa je to povsem presenetilo, ker niso morda verjeli v lastne sposobnosti in ustvarjalne možnosti. Lahko rečemo, da smo si to sami ustvarili, ker nimamo nobenega »strica«, ki nam bi to prinesel oziroma poklonil. To povišanje je vsekakor velik korak naprej — k boljšemu in če bomo s takim in še večjim pri- zadevanjem ter boljšim delom nadaljevali, nam bodo odprte nove možnosti za dvig osebnih dohodkov, kar pa si vsi nedvomno tudi želimo. To je tudi dokaz, da smo že na trdih tleh kot temu tudi pravimo, to ni več samo upanje, ampak stvarnost. To pomeni jasnejšo perspektivo in trdnejšo prihodnost članov našega kolektiva. Višina izplačanih OD v oktobru Izplačani osebni dohodki za mesec oktober so dosegli pričakovano višino. Povprečno izplačani osebni dohodek v podjetju znaša 1.797 dinarjev in zabeleženih je bilo samo 5 primerov v celotnem podjetju, pri katerih je bil osebni dohodek izpod 1.200 dinarjev. Pričakovani rezultati o delitvi osebnega dohodka z ozirom na nova merila delitve, ki so bila sprejeta od 1. 10. 1972 dalje, so bili torej uresničeni in ne samo to — celo presegli so naša pričakovanja. Poudarili bi, namreč, da smo evidentirali le 5 primerov osebne- ga dohodka izpod 1.200 dinarjev in to zato, ker niso bili doseženi normalni delovni učinki. Nasprotno so bili v delovnih enotah izplačani najnižji osebni dohodki v pretežni večini nad 1.250 dinarjev. Ker smo podatke prejeli v zadnjem trenutku in ni bilo časa za pripravo obširnejše primerjalne analize izplačanih osebnih dohodkov za oktober, vas s tem člankom obveščamo le o najbolj važnih podatkih; vsekakor pa smo prepričani, da odhaja naše podjetje »z repa« najnižjih osebnih dohodkov v kranjski občini. Red in disciplina naše slabosti Nedavno je delavski svet obravnaval naše proizvodne in poslovne dosežke za prvih 9 mesecev letošnjega leta. O tem smo pisali že v 10. številki Tekstilca. Z zadovoljstvom smo sprejeli informacijo, da se je gospodarsko stanje v našem podjetju vidno izboljšalo, kar je dokaz, da naši napori in prizadevanja niso bili zaman. Spomnimo se samo dve leti nazaj, ko se je podjetje nahajalo v težkem gospodarskem stanju: Takrat smo na pobudo družbeno političnih organizacij sprejeli akcijski program, v katerem (so bili zajeti ukrepi in naloge za izboljšanje gospodarskega stanja podjetja. Glavne naloge programa so bile: izboljšati kvaliteto izdelkov, skrbne-je gospodariti s surovinami in pomožnimi materiali, preusmeritev na boljši asortiment proizvodnje, izboljšati red in disciplino v podjetju itd. Večina članov našega kolektiva se prav gotovo zaveda, da si edino z dobrim in kvalitetnim delom lahko prislužimo boljši kos kruha. Pri tem pa sta važna tudi delovni V dveh letih... (Nadaljevanje s 1. strani) 1. januarja 1972 smo ponovno povišali osebne dohodke za 10,5 %. Poleg tega se je obenem povišal tudi nočni dodatek in sicer od 25 % na 40 %, regresiranje nočne malice od 0,30 na 0,50 din, odprav- nina delavcem ob upokojitvi itd. Po tem povišanju so znašali povprečni doseženi osebni dohodki v obdobju januar — september 1972 v višini 1.610 dinarjev. Tudi fluktuacija delovne sile se je bistveno zmanjšala, kar nam dokazujejo naslednji podatki: — leto 1970 643 izstopov 22,3% fluktuacija — leto 1971 691 izstopov 27,1 % fluktuacija — jan.—sept. 1971 543 izstopov 24,5% fluktuacija — jan,—sept. 1972 290 izstopov 11,5% fulktuacija V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je fluktuacija na-pram istemu obdobju 1971 zmanjšala za okoli 50%, seveda pa je k temu tudi pripomoglo skoraj v celoti ukinjeno nočno delo v podjetju. Z zadnjim povišanjem osebnih dohodkov, ki velja od oktobra letos, že dosegamo povprečje 1.800 dinarjev mesečno, medtem ko znaša najnižji osebni dohodek 1.200 dinarjev. Povišan je bil tudi dodatek na stalnost zaposlitve in to v povprečju za 10%. Pri vseh opisanih povišanjih osebnega dohodka, ki so bila usmerjena pretežno v korist neposrednih proizvajalcev, skoraj rti bilo pritožb in so bili predlagani sistemi delitve sprejeti v celoti brez sprememb in v splošno zadovoljstvo. V tem časovnem obdobju so bili izpopolnjeni in na novo sprejeti od samoupravnih organov tudi pravilniki o delitvi in stimulaciji za boljše delo, ki pa so sestavni deli temeljnih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Akcijski program podjetja vsebuje še mnogo drugih zadolžitev oziroma nalog, ki pa jih v kratkem sestavku ni mogoče zajeti. Tokrat smo skušali prikazati članom kolektiva kaj smo storili v tem kratkem obdobju na področju gospodarskega stanja podjetja. Dosedanja realizacija akcijskega programa je potekala zelo zadovoljivo, vendar delo še ni končano in ga bomo morali tudi vnaprej tako nadaljevati. V prihodnje bodo naše naloge še bolj zahtevne in večje, zato je potrebno, da postanemo še bolj aktivni in delavni, da jih bomo izpolnili, saj si vsi želimo še lepši jutrišnji dan in boljši kos kruha. red in disciplina, ki prav tako kot ostali pogoji vplivata na še boljši končni uspeh. Prav tu pa smo se premalo potrudili za odpravo napak. V začetku je bilo sicer opaziti že precej izboljšanja, v zadnjem času pa ponovno ugotavljamo, da je kršiteljev delovnega reda in discipline iz dneva v dan spet več, lahko celo trdimo, da imajo posamezniki skrajno malomaren odnos. Te nepravilnosti se beležijo pri zamudah na delo, predčasnem prihajanju na malico oziroma podaljševanje le-te, nadalje odhajanje na kosilo med delovnim časom, predčasno zapuščanje delovnega mesta pred iztekom delovnega časa itd. Na te kršitve reda in discipline smo že večkrat opozarjali in sprejemali razne ukrepe, ki pa niso pokazali bistvenega izboljšanja. Vsi poznamo svoje delovne pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, vse premalo pa se zavedamo svojih delovnih dolžnosti. Tudi delovno disciplino moramo prav tako popraviti. Niso redki primeri, ko nastajajo zastoji prav zaradi neopravičene odsotnosti z delovnega mesta. Tudi z redom in čistočo v delovnih prostorih in sanitarijah se ne moremo pohvaliti. Smeti in odpadki, npr. polivinilaste vrečke od mleka ipd., se nahajajo vsepovsod, samo na za to določenih mestih ne. Predolgo bi bilo opisovanje, če bi hoteli našteti vse nepravilnosti. Tudi postopanje oziroma zadrževanje na drugih delovnih mestih, kjer potekajo brezplodne debate, je zapravljanje dragocenega delovnega časa. In končno se lahko vprašamo: na čigav račun posamezniki takole zapravljajo delovni čas? Brez dvoma sami sebi v škodo. Vse te nepravilnosti bremenijo dohodek dobrih, marljivih in pridnih sodelavcev, ki vsako minuto izgorevajo za stroji, kajti če bi vsi tako pomanjkljivo delali, prav gotovo ne bi mogli v 9 mesecih letošnjega leta pokazati takih rezultatov dela. Samoupravni organi bodo odslej naprej podvzemali še ostrejše ukrepe za kršitelje delovnega reda in discipline. Na svetu delovne enote uprava so bili na zadnji seji že sprejeti takšni ukrepi in sicer: — zoper vse delavce, ki so v obdobju avgust — oktober 1972 zamudili 3 in večkrat, se uvede disciplinski postopek; — odhajanje na kosilo med delovnim časom ni dovoljeno, ne glede na to, če se opravlja nadurno delo. Osebam, ki bodo kršile to prepoved, se odbije ena ura rednega delovnega časa. — Enak ukrep velja tudi za predčasno zapuščanje delovnega mesta pred iztekom delovnega časa, predčasno odhajanje na mali- v: -Ir.-;-' -ft-' IDIZAdM ir. mm lil i J Diploma, ki smo jo prejeli v Beogradu a DOBÄR Dl Velik uspeh za naše nove dekorative tkanine Približno že 2 leti si naše podjetje prizadeva, da bi uspelo prodreti na trg z dekorativnimi dese-ni. Prvi uspeh smo v tej smeri beležili na letošnjem sejmu Moda 72 v Ljubljani, ko smo prejeli Zlatega zmaja za pestrotkano dekorativno taknino id 100% Lea-cryla. Naše napore smo v tej smeri tudi nadaljevali in tako smo se v novembru prvič predstavili na X. mednarodnem jubilejnem sejmu pohištva, opreme in notranje dekoracije v Beogradu. Na tej prireditvi je sodelovalo 115 domačih in tujih razstavljalcev — proizvajalcev pohištva, opreme in notranje dekoracije. Pripravili smo sicer skromno po številu, vendar pa skrbno pripravljeno kolekcijo dekorativnih tkanin, katera je bila odlično ocenjena od strokovnjakov DIZAJN CENTRA v Beogradu in DIZAJN CENTRA v Zagrebu, ganizaciji, ki delujejo na področju pospeševanja oblikovanja pohištva in notranje opreme, in sta obenem tudi organizator tega sejma. Od podeljenih priznanj je naše podjetje prejelo DIPLOMO ZA DOBAR DIZAJN in sicer za razstavljeni tkanini VIPAVA in PIVA. Na Gorenjskem je dobilo podobno priznanje le še podjetje Alples iz Železnikov. To je ponovno veliko priznanje našemu podjetju, predvsem pa zagotovilo za uspešno prodajo teh tkanin. Omeniti moramo, da smo že na sejmu prejeli naročilo za dekorativno opremo dveh hotelov. Razstavljene desene je izdelal naš risarski atelje. Posebej moramo ob tej priložnosti pohvaliti naše delavce v tiskarni, ki so vložili precej truda za pravočasno in dokončno izdelavo kolekcije. Pohvale in laskavih besed je bilo o teh naših izdelkih veliko, zato se moramo potruditi, da bomo take in še večje uspehe dosegali tudi v prihodnje, predvsem pa seveda na prodajnem področju. co, oziroma podaljševanje malice; — Kadrovski sektor se je zadolžil, da mora do prihodnje seje sveta predložiti seznam oseb, ki imajo drug delovni čas, oziroma prihajajo v službo po 6. uri. Za vsak primer drugačnega delovnega časa bo svet delovne enote odločil, ali se bo posamezniku še naprej dopuščal dosedanji delovni čas, če seveda za to obstojajo opravičljivi razlogi, v nasprotnem primeru pa bo veljalo kot za vse ostale. Tudi za morebitne nove primere bo odslej naprej odločal le izključno svet delovne enote in sicer na podlagi pismene vloge prizadetega delavca. Delovna enota uprava je prva sprejela odločne korake za izboljšanje delovnega reda in discipline. Prav je, da o tem seznanimo vse člane kolektiva, oziroma tudi ostale delovne enote, da bodo tudi one podobno ukrepale, če obstajajo taki primeri. R. S. Kako smo izpolnili plan v oktobru? Predilnici sta v mesecu oktobru dosegli naslednje rezultate: Mesečna izvršitev Mesečno skupaj: ef. kg 111,1 bb. kg 111,3 Predilnica I 104,3 109,3 Predilnica II 129,7 114,6 Kumulativna izvršitev Mesečno skupaj: ef. kg 115,6 bb. kg 110,9 Predilnica I 107,0 108,8 Predilnica II 139,0 114,3 zadovoljiva, vse nepravilnosti se reklamirajo predilnici. Pristopilo se je k nabavi novih strojev posebno za tista delovna mesta, kjer manjka delovne sile oz. kjer se lahko avtomatizira oz. zmanjša delovna sila. Predilnica I je proizvajala povprečni tex 24,51 (Nm 40,8) pri tem pa ima po letnem planu predviden tex 25,3 (Nm 39,5), kar je od dejansko predenega za 0,79 tex višji oz. za 1,3 nižja Nm. Mesečna kot kumulativna izvršitev plana je presežena zaradi proizvodnje v dela prostih dneh. Zastoji so bili naslednji: preme-njava surovin 33.731 vret. ur, čiščenje strojev 112.156 vret. ur, kvar el. motorjev 186 vret. ur, popravila in ostali zastoji 5868 vret. ur. Predilnica II je proizvajala povprečni tex 18,88 (Nm 53) pri tem pa ima po letnem planu predviden tex 17,03 (Nm 58,6), kar je od dejansko predenega za 1,85 nižji tex oziroma za 5,6 višje Nm. Mesečna kot kumulativna izvršitev plana je bila presežena zaradi proizvodnje v dela prostih dneh. Zastoji so bili naslednji: preme-njava surovin 7.678 vret. ur, čiščenje strojev 125.028 vret. ur in popravila 11.036 vret. ur. Obe predilnici sta bili pravočasno oskrbovani z ustreznimi suro- Tkainici sta v mesecu oktobru dosegli naslednje rezultate: Mesečna izvršitev trn votki kvaliteta Mesečno skupaj 110,8 % 108,9 % 90,0 »/o Tkalnica I 114,5 113,9 91,3 Tkalnica II 103,7 100,2 87,2 Kumulativna izvršitev Mesečno skupaj 111,9 »/e 111,1 % 89,8 % Tkalnica I 117,5 116,3 90,8 Tkalnica II 101,2 101,9 87,5 Tkalnica II. Plan tkalnice je bil dosežen sledeče: 1. Osnovni plan po metraži 103,7%, po votkih 100,2%, kumulativno po metraži 101,2 %, po votkih 101,9%. 2. Operativni plan po metraži 100,8%, po votkih 99,9%, kumulativno po metraži 101,2 % in po votkih 102,1 %. Kvaliteta surovega blaga je dosežena 87,5 %, izkoriščanje statev 86,5 %, asortiment artiklov oz. spremembe zasedbe statev so se povečale v primerjavi s prejšnjim mesecem. Problem zaradi pomanjkanja delovne sile se je malenkost ublažil vendar je fluktuacija še vedno prekomerna. Oskrba z materialom poteka normalno, začenjajo se težave zaradi občasnega pomanjkanja posameznih vrst preje. Kvaliteta preje še vedno ni zadostna (neenakomernost) vse pomanjkljivosti se reklamirajo predilnicam. Plemenitilnici sta v mesecu oktobru dosegli naslednje rezultate: 1. Obseg proizvodnje tm m! Mesečna izvršitev 110,4 «/o 115,6 “/o Plemenitilnica I 105,3 108,7 Plemenitilnica II 133,5 144,8 Kumulativna izvršitev 112,4 % 113,3 % Plemenitilnica I 105,3 106,0 Plemenitilnica II 144,5 144,7 Nova predilnica v izgradnji 2. Kvaliteta Plemenitilnica I (plan plem. napak 10 %): Neregularnih tkanin s plem. napako: Skupaj neregularnih tkanin: Plemenitilnica II (plan plem. napak 1 %): Neregularnih tkanin s plem. napako: Skupaj neregularnih tkanin: 3. Usluge Plemenitilnica I: za plemenitilnico II zunanje usluge Plemenitilnica II: za plemenitilnico I zunanje usluge 7,54 % 8,17 % 1,12 % 16,89 % 143.929 m 17-257 m 142.700 m 85.959 m Tkalnica I Mesečni osnovni plan je bil dosežen po metraži 114,5%, po votkih, 113,9%, letina kumulativa po metraži 117,5% in po votkih 116,3%. Operativni plan je bil dosežen v oktobru po metraži 108,5%, kumulativno 109,— %, kvaliteta izdelkov znaša v tem mesecu 91,3 %, izkoriščanje statev na 7,5 ur 94,2%, asortiment artiklov so še menjava na račun leta 1973. Rezultati v proizvodnji so kar zadovoljivi, kljub pomanjkanju delovne sile oz. fluktuacije v podjetju. V oktobru smo morali spremeniti obratovalni režim tako da tečejo samo še široke Ritti statve v 3. izmeni. Preskrba z materialom je v glavnem normalna, le z bombažno prejo je stanje težavnejše in zaskrbljujoče posebno pri nekaterih vrstah preje. Kvaliteta preje še ni Navodila za varno delo na stabilnem brusilnem stroju Dosedanja stanovanjska izgradnja Namen spodaj navedenih podatkov je, da prikažemo, koliko stanovanjskih problemov je naše podjetje rešilo v preteklem obdobju in koliko je za reševanje tega problema vložilo finančnih sredstev. V podatkih je zajet način reševanja in sicer: dodelitev družinskega ali samskega stanovanja, dalje samski dom, dodelitev kredita za nakup etažnega stanovanja v bloku in kredita za individualno gradnjo stanovanjskih hiš. Analiza zajema podatke do leta 1972. Način reševanja število sedanja vrednost rešenih stanovanjske izgradnje 1. Dodeljenih stanovanj: a) družinskih 435 b) samskih (izven Delavsk. doma) Delavski dom 13 66,975.000 N. din a) 131 sob — 176 ležišč 176 b) stanovanje hišnika Krediti za nakup etažnega 1 14,043.000 N. din stanovanja v bloku Krediti za individualno gradnjo 82 12,208.000 N. din stanovanjskih hiš 455 11,287.500 N. din Skupaj 1.158 104,513.500 N. din Navedena sedanja vrednost stanovanjske izgradnje je ocenjena oziroma preračunana po sedanjih tržnih cenah. Prav tako se je valoriziralo tudi dodeljene kredite za nakup etažnega stanovanja v bloku in individualno gradnjo stanovanjskih hiš. Sedanja vrednost se navaja zato, da lahko primerjamo vložena sredstva za te namene napram sedanjemu dohodku podjetja, kajti le s takšno primerjavo lahko ugotavljamo vložene napore našega podjetja. Navedene številke nam tudi povedo, da se je naše podjetje vseskozi prizadevalo za reševanje tega problema, čeprav smo bili v določenih obdobjih v dokaj težkih situacijah. Obsojanja vredni so ljudje, katerim smo rešili težke stanovanjske razmere, nato pa so zapustili podjetje. Običajno se je pri le-teh kasneje pojavila še zahteva po zvišanju osebnih dohodkov, če jim to ni uspelo, so počakali toliko časa oziroma odslužili minimalno dobo v podjetju, ki je po zakonu določena, da so si pridobili absolutno stanovanjsko pravico na dodeljenem stanovanju in zapustili naše podjetje ter se zaposlili drugje za višje osebne dohodke oziroma v podjetjih, kjer se v reševanje stanovanjske problematike ne poglabljajo toliko. Takih primerov je bilo do sedaj pri nas kar 48 im sedanja vrednost tega stanovanjskega fonda predstavlja 8,166.000 N. din. To so samo tisti, ki imajo naša stanovanja, dočim tisti, ki so dobili pri nas kredit in prekinili delovno razmerje, v tej analizi niso zajeti, jih je pa tudi precej. Marsikateremu ni vse prav v našem podjetju in tudi v drugih podjetjih ni vse rožnato. Smatramo, da bi bilo pošteno od tistih, ki so dobili pomoč za rešitev stanovanjskega problema od strani našega podjetja, da ostane-zo zvesti podjetju in to ne samo takrat, ko se jih rešuje, ampak tudi kasneje. H. Francelj NEVARNOSTI: — preveliko število obratov — oklep je odstranjen — odsesalna cev je zamašena, — neustrezni premer prijemal-nega koluta, — ni mehkih podložkov, — pretesno prileganje plošče z vretenom, — prevelika razdalja med brusno ploščo in naslonom ali pomičnim jezikom, — udarec električnega toka, — tolčenje na naslonu, ki povzroča nevarne vibracije, — neustrezna razsvetljava, —• zruški in preventive obdelo-vancev, — brusilec ne uporablja varnostnih očal. STANJE BRUSILNEGA STROJA IN UREDITEV DELOVNEGA MESTA L Brusilni stroj mora imeti atest pooblaščenega strokovnega zavoda. 2. Varnostne naprave ne smejo biti odstranjene z delovnega mesta, ali se nahajati v napačnem položaju. 3. Odsesavanje brusine (odpadkov v obliki prahu) mora biti učinkovito urejeno. 4. Tla morajo biti prosta, hrapava in brez stopnic. 5. Če brusimo manjše predmete in brušenje traja dalj časa, mora biti delovno mesto urejeno za priročno odlaganje obdelovancev, delavec pa naj ima stol, da lahko dela sede. Stol mora imeti naslonjalo, primerno obliko in višino ter naslon za noge, nagnjen za 10°. 6. Razsvetljava naj bo urejena po JUSU.C9.100, oziroma mora ustrezati zahtevam, t. j. 80 lx s splošno razsvetljavo z žarnicami na žarilno nitko, oziroma 150 lx, če so žarnice na razelek-trenje. Odsvetujemo kombinacijo žarnic na razelektrenje in na žarilno nitko, zlasti če žarnice niso vgrajene v isti svetilki. 7. Pri strojih starejše proizvodnje je treba kontrolirati tudi stanje ščitov, ki ne smejo biti izdelani iz krhkega materiala, kot so npr. liti aluminij, siva litina in podobno. Najboljši so ščiti iz jekla ustrezne debeline. 8. Brusni kolut mora biti od zaslona oddaljen največ 3 mm, od pomičnega jezika pa največ 6 mm. Če razdalje niso takšne, brusilni stroj ni zanesljivo zavarovan. 9. Brusilni stroj mora biti zavarovan tudi pred udarom električnega toka. VZROKI, KI POVZROČIJO, DA SE PLOŠČA RAZLETI: 1. Prevelika obodna hitrost, 2. gretje ležajev, 3. močnejši pritisk na obdelo-vanec, 4. nevarne površine med brusnim in pritrjevalnim kolutom, 5. preveč tesno prileganje med izvrtino brusne plošče in vretena stroja, ali da je izvrtina pod nepravim kotom s stranico. UPORABA BRUSILNEGA STROJA Če je brusilni stroj vestno vzdrževan, je možnost za poškodbe minimalna, seveda pod pogojem, da se pri delu pravilno zavaruje in da ustrezno potiska obdelovanec v stroj. Pri brušenju mora brusilec upoštevati naslednja varnostna pravila: 1. Brusilec si mora zavarovati oči z ustreznimi varovalnimi očali, tudi takrat, ko brusi predmet, ki ne povzroča isker. 2. Zaradi uporabe plošče se njen premer zmanjša. Od določene osebe mora brusilec zahtevati, da se pravočasno približata naslon in pomični jezik, ko se oddaljenost do brusne plošče poveča — za naslon na 3 mm, za pomični jezik pa na 6 mm. 3. Obdelovalec vedno enakomerno potiskamo in brez udarcev — tako, da se prsti brusilca ne morejo dotakniti brusne plošče, če mu pri delu roki zdrsneta. 4. Z obdelovancem ne smemo tolči po naslonu brusilnega stroja. 5. Ko je brusilni stroj v pogonu, brusilec ne sme odvrniti pozornosti od stroja s tem, da bi npr. opravljal kako delo, ki ni neposredno v zvezi z brušenjem. 6. Obdelovance mora brusilec tako zložiti, da se ne morejo prevrniti ali zrušiti. 7. če je brusilec stalno zaposlen pri brusilnem stroju, naj se izogiba preobremenitvam nog, kar povzroča slabo prekrvavitev ali pa celo obolenja kot npr. krčne žile. Po končanem delu mora brusilec izključiti brusilni stroj, pospraviti obdelovance, pripomočke in drug material, ter stroj dobro očistiti. A.R. Značilni varnostni elementi na brusilnem stroju n\ A tv ■11 r varnostni okrov odsesavanfe^ Zgaraj leva : p arnióni jezi k ; v sredini levo : pomični nas lan, v sredini : pritrdilni kolut. Prvo mesto za naše kegljače Kegljanje postaja iz dneva v dan bolj priljubljen šport. Tudi v našem podjetju imamo veliko pristašev tega športa. Ta mesec je bilo organizirano tekmovanje kegljačev kranjskih podjetij, katerega se je udeležila tudi naša ekipa v sestavi: Pavel Hilčer, Jože Zako. jič, Matija Lebar, Jože Pavlin in Franc Škrab. Tekmovalo je 12 ekip in sicer so se prijavili: Iskra A, Iskra B, Sava, Cestno podjetje, Občina, Projektivni biro, Projekt, Zavod za socialno zavarovanje, Uprava javne varnosti, Tekstilni šolski center, Planika in Tekstil-indus. Ekipe so bile razdeljene v 4 skupine. Naše podjetje je tekmovalo v skupini Planika, Projektivni biro, Tekstilindus, kjer smo zasedli 1. mesto z rezultatom: Planika : Tekstilindus 6:13, Projektivni biro : Tekstilindus, 9:13. Zmagovalci skupin Iskra A, Cestno podjetje, Projekt in Tekstilindus so igrali nato še finale za prva štiri mesta. Rezultati so bili sledeči: Projekt : Iskra A 2:13 Tekstilindus : Iskra A 13:8 Ostale tekme sta ekipi Cestnega podjetja in Projekta zaradi dežja predali in tako je bil vrstni red naslednji: I. mesto Tekstilindus II. mesto Iskra A III. mesto Projekt IV. mesto Cestno podjetje Ker niso bili normalni pogoji za igranje, smo morali finale ponoviti. Po ponovnem finalnem tekmovanju so bili rezultati naslednji: 1. kolo Projekt : Tekstilindus 7:13 Cestno podjetje : Iskra A 10:13 2 kolo Projekt : Iskra A 13:1 Tekstilindus : Cestno podjetje 13:7 3. kolo Projekt : Cestno podjetje 4:13 Iskra : Tekstilindus 13:9 Tako je bil končni vrstni red naslednji: točke rezultat 1. Tekstilindus 2 35:27 2. Iskra 2 27:32 3. Cestno podjetje 1 30:30 4. Projekt 1 24:27 5. Planika 0 6. Sava 0 7. VIV 0 8. Projektevni biro 0 To je za naše kegljače vsekakor izreden uspeh, in jim zato iskreno čestitamo. Naj omenimo še to, da so se naši ikegljači udeležili tudi letoš- nje kegljaške Tekstiliade, vendar pa vam o njihovi uvrstitvi na tem tekmovanju ne morem poročati, ker še niso prispeli izidi. O rezultatih vam bom poročal v naslednji številki našega glasila. I. J. Izlet ki nam bo ostal v spominu Oktobra sta organizacija Zveze borcev in Izvršni odbor sindikalne podružnice organizirala skupen izlet po Dolenjski in v Kočevski rog, z ogledom baze 20. Domenjenega dne smo se zbrali pred podjetjem. Bilo je bolj žalostno vreme in udeleženci izleta so prihajali na startno mesto bolj kislih obrazov. Zaradi organizacijskih težav je imel nato še avtobus eno uro zamude, katere pa udeležencem nismo mogli pravočasno sporočiti. Ob 7. uri smo končno odrinili na pot. K sreči smo pomislili tudi na »rdeči križ«, ki je z učinkovito kapljico neverjetno hitro pozdravil najtežje bolnike. Nekje z zadnjega sedeža se je oglasil tudi Francelj s svojo CFB harmoniko in tako se je razpoloženje kaj hitro popravilo. Večina »za« Udeleženci izleta Prioritetna lista Odbor za stanovanjske zadeve je na 6. redni seji, dne 14. novembra 1972 obravnaval in dokončno potrdil naslednji prioritetni vrstni red socialno ogroženih prosilcev za stanovanje: Za garsonjero 1. Anka Rupnik Za enosobno stanovanje 1. Dragica Knez 2. Francka Vidmar 3. Pavla Tomše 4. Marija Ivnik 5. Majda Primožič 6. Draga Kurent 7. Pavla Mastnak Za dvo in trosobno stanovanje 1. Anica Perš 2. Anica Sukič 3. Terezija Pavlič 4. Anica Cater 5. Jožica Kukovec 6. Ivanka Huskič 7. Ivana Novak 8. Milka Vehovec 9. Jaki Pašk 10. Pavla Leban 11. Anica Kesič 12. Franc Korče 13. Vida Vidergar 14. Marija Turinek 15. Bogomir Štern 16. Anton Šemrov 17. Janez Podgoršek 18. Marija Zupan 19. Dragica Zavašnik 20. Katarina Stenovec 21. Ahmed Alibabič 22. Jožefa Kemperle 23. Marija Kušlakovič 24. Anica Udovč 25. Miroslava Požar 26. Marija Toporiš uprava 38 točk tkalnica I 40 točk predilnica I 33 točk predilnica I 31 točk tkalnica I 29 točk predilnica I 29 točk predilnica II 28 točk tkalnica I 24 točk tkalnica I provizorij predilnica I provizorij plemenitilnica I provizorij predilnica II 47 točk tkalnica I 44 točk predilnica II 41 točk plemenitilnica I 40 točk tkalnica II 39 točk VEO 39 točk tkalnica I 38 točk predilnica II 38 točk tkalnica I 38 točk tkalnica I 37 točk predilnica II 36 točk predilnica I 34 točk uprava 33 točk VEO 32 točk plemenitilnica I 32 točk tkalnica I 32 točk predilnica II 30 točk predilnica I 28 točk tkalnica II 26 točk tkalnica II 24 točk predilnica II 21 točk plemenitilnica I 21 točk DEPO 20 točk Navedena prioritetna lista je dokončana in se ne bo spreminjala, dokler ne bodo rešeni vsi prosilci, ki imajo ocenjene stanovanjske razmere v več kot 30 točk. Izjemoma bi lahko prišlo do spremembe v tej prioritetni listi le v primeru, če bi se ugotovilo, da so se pri kateremkoli prosilcu, ki je uvrščen v navedeni list, stanovanjske razmere tako spremenile, da bi se pri ponovnem točkovanju njegovih stanovanjskih razmer število točk spremenilo. H. Francelj Prvi postanek smo imeli v Novem mestu, kjer smo si nekoliko poravnali kosti od sedenja. Nekaj izletnikov se je napotilo v trgovino Novoteksa po ostanke, drugi pa so odšli v bližnji bife, kjer so si pridobili korajžo za osvajanje baze 20. Po odhodu iz Novega mesta smo se ustavili še v Dolenjskih toplicah, kjer se nam je pridružil vodič. Le-ta je prevzel svojo funkcijo z vso odgovornostjo in nas za začetek seznanil o pomenu Kočevskega roga med narodnoosvobodilno borbo. Cesta, po kateri smo se peljali dalje, ni bila lahka za avtobus. Prostor, kjer smo parkirali avtobus, je le 20 minut peš hoje oddaljen od baze 20. Zanimiv je podatek, da baza 20 ni bila nikoli napadena od sovražnika, čeprav je bila pravzaprav zelo blizu ceste, kljub temu pa na takem skritem mestu, da je niso odkrili. Pot do baze je precej strma in skalnata, zato smo hodili kar v koloni. Na prostoru baze 20 še danes stoji 28 dobro ohranjenih barak. Vodič nam jih je odprl, tako da smo si lahko ogledali vse podrobnosti in dokumente, ki so zelo skrbno urejeni. Povedati moram, da je v teh barakah deloval glavni štab slovenske partizanske vojske, tu je bil centralni komite ZK za Slovenijo, SKOJ, AGITPROP, nadalje razne delavnice (tiskarna, čevljarska ipd.). V bazi 20 je bila tudi angleška vojaška misija pod vodstvom majorja Jonsona, ki je prvi povedal resnico svetu, da je partizanska vojska edina in resnična vojska, ki se bori proti okupatorjem. Barake so postavljene na težko dostopnem mestu, tako da so morali partizani ves gradbeni material znositi sami. V bazi 20 so imeli borci tudi težave z vodo. Napeljano so imeli le kapnico, katero pa so morali prekuhavati. Baza 20 je imela tudi lastno električno centralo. Obiskovalec j e lahko presenečen, ko ugotavlja, koliko truda in žrtev je bilo potrebno, ko se je v težkih vojnih časih gradila baza 20. Po ogledu te pomembne partizanske postojanke smo se vračali nazaj, zatopljeni vsak v svoje misli, s spomini na preteklost, ki nam jih je obudila baza 20. V Dolenjskih toplicah nas je čakalo kosilo, nato pa smo si privoščili še nekaj zabave. Zapeli smo nekaj domačih pesmi, pa tudi na partizanske nismo pozabili. Ob poskočnih polkah našega harmonikarja smo se tudi zavrteli. Dobre volje in z lepimi spomini smo se Nekaj posnetkov z referenduma za izenačitev pravic v zavarovanju zvečer vrnili v Kranj, delavcev in kmetov M. K. Nove legitimacije za avtobusne vozovnice S 1. januarjem 1973. leta prenehajo veljati dosedanje legitimacije za mesečne avtobusne vozovnice prevoznega podjetja Čredna in Transturist. Vse ligitimacije bodo zamenjane, zato bo moral vsakdo, ki se ima namen voziti na delo z avtobusi teh podjetij, prinesti v obratno pisarno svoje delov, enote fotografijo, velikost 6X4 cm, in to najkasneje do 5. decembra 1973. Na hrbtni strani fotografije naj vsak napiše priimek in ime, delovno enoto, v kateri je zaposlen, ter relacijo vožnje. Kdor nima take fotografije, oziroma kdor ze zamudil fotografiranje, ki je bilo v podjetju novembra organizirano za posamezne delovne enote, naj se dne 1. 12. 1972 med 13.30 in 14.30 uro zglasi v sejni sobi delavskega sveta v obratu I ali pa 2. 12. 1972 v istem času v sejni sobi delavskega sveta v obratu II. 5 seboj naj vsak prinese 15,— dinarjev, za kar bo dobil 6 izdelanih fotografij. Prosimo vse tiste, ki se vozijo z avtobusi Creina in Transturist, naj upoštevajo omenjeno navodilo in rok, ker ne bo niihče mogel dobiti vozovnice brez fotografije, niti ne bo mogel upoštevati kasnejših naročil. Lokalni prevoz Člani kolektiva, doma iz Hrastja in čirč, Primskovega, Vodovodnega stolpa in Zlatega polja, ki se želijo v sklopu z delavci podjetja Iskra voziti na delo, naj se prijavijo v obratnih pisarnah. Stroške prevoza plačajo delavci sami; višina, stroškov bo odvisna od števila vozačev, če bo dovolj interesentov, bo prevoz organiziran za zimske in letne mesece, vendar pa brez kasnejšega odstopanja. Rok za prijavo je 1. in 2. decembra 1972. H. Francelje Slaščice in pijače za praznične dni Oranžne rezine Potrebujemo: 250 gr moke, 75 gr sladkorja, 1 pecilni prašek, 1 jajce, 125 gr masla. Nadev: 125 gr mandeljnov, 150 gr sladkorja v prahu, 30 olupljenih mandeljev. Moko, sladkor in pecilni prašek zmešamo. Dodamo jajce in na tanke lističe narezano maslo. Maso gladko zgnetemo in postavimo na hladno. Nadev: Mandelje zrežemo, pomarančno lupino naribamo, ter stisnemo sok. Vse skupaj zmešamo, soka dodamo toliko, da se masa lahko namaže. Testo valjamo med pergament papirjem v obliki 25 X 30 cm in to dvakrat. Model namastimo in položimo prvo polovico testa, katerega namažemo z nadevom; pustimo za 1 cm robu, nato pa položimo še gornje testo in robove stisnemo. Pečemo 20 minut pri 2000 temperature. Sladkor v prahu zmešamo z dvema žlicama oranžnega soka in še vroče namažemo. Zrežemo v kvadrate tako, da dobimo 30 komadov. Na vsako rezino položimo cel mandelj. Pecivo ohladimo in položimo na pergamentni papir, nato pa shranimo v posodo, ki se dobro pokriva. Limonina krema Potrebujemo: 6 jajc, 150 gr sladkorja, naribano limonino lupinico, sok 2 limon, 3/8 belega vina, 8 listov bele želatine, čokoladne črvičke in limonine rezine. Izdelava: 6 rumenjakov s sladkorjem penasto vmešamo, vmes dodamo naribano limonino lupino, sok in vino, ter naprej mešamo, da postane masa penasta. Namočeno in stisnjeno želatino damo v skledo ter polijemo s tremi žlicami vroče vode, da se razpusti. Nato zmešamo želatino s kremo. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga vmešamo v kremo, predno se Kdaj se (nadaljevanje iz prejšnje številke) VI. POKOJNINSKA DOBA 48. člen Pokojninska doba, na podlagi katere se pridobijo in odmerijo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obsega po tem zaikonu: 1. Čas, prebito v zavarovanju (zavarovalna doba-, ki se všteva po členih 49 do 59 tega zakona; 2. čas, dopolnjen do 31. decembra 1972, ki se bo 75. členu tega zakona všteva v pokojninsko dobo kot obdobje zavarovalne dobe in obdobje posebne dobe. 1. Zavarovalna doba, ki se šteje z dejanskim trajanjem 49. člen V zavarovalno dobo se všteva čas, ki ga je zavarovanec iz 7. in 8. člena tega zakona prebil po dopolnjenem 15. letu starosti v združenem delu v organizacijah ali na delu pri delodajalcih. 50. člen V zavarovalno dobo se všteva ves čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu s polnim delovnim časom. Kot čas s polnim delovnim časom je mišljen tudi čas, ki ga prebijejo na delu s skrajšanim delovnim časom: 1. zavarovanci — delovni invalidi in vojaški invalidi, če so zaposleni s tolikšnim časom, kot ustreza njihovi delovni zmožnosti; 2. vojaški zavarovanci — ki dobivajo invalidsko pokojnino, če so zaposleni najmanj s polovico delovnega časa; 3. zavarovanke, ki dojijo in negujejo otroka — po posebnih predpisih; 4. defektne ali invalidne osebe, če so zaposlene z delovnim časom, strdi. Polnimo v skodelice ali kozarce in garniramo z limoninimi rezinami in čokoladnimi črvički. Liker iz črnega vina V pološčenem loncu kuhaj 1 liter dobrega črnega vina in 3/4 kg sladkorja, da se pokuha do polovice. Prideni 2 stroka razrezane vanilije in postavi na hladno. V mrzlo vino vmešaj 1 liter dobre slivovke ali dobrega domačega Žganja, dobro zmešaj in ko se malo ustroji, precedi na gost prt. Liker nalij v steklenice, zamaši in hrani. XV. Tekstiliada 73 bo 24. februarja 1973 na Zatrniku nad Bledom. Prireditelj tega srečanja slovenskih tekstilcev je naše podjetje. Organizacijski odbor pod predsedstvom Antona čarata se že resno pripravlja na organizacijo tega športnega srečanja v veleslalomu. Marsikdo se bo vprašal kaj je namen takih športnih srečanj med tekstilci. Nedvomno ni samo to športno srečanje med člani tekstilnih podjetij, temveč tudi izmenjava mnenj o problemih posameznih podjetij in ne nazadnje težnja, da bi se tekstilci na takih in podobnih srečanjih čim bolj povezah med seboj ter tudi izven športnega območja enotneje nastopali. To dokazuje tudi dejstvo, da je iz leta v leto vedno več udeležencev tekstiliad v smučanju. ki ustreza njihovi delovni zmožnosti. Čas, prebit na delu z nepolnim delovnim časom, se všteva, razen v primerih iz drugega odstavka tega člena, v zavarovalno dobo s trajanjem, ki ustreza skupnemu številu ur takega dela v posameznem letu, obračunanih na poln delovni čas, je zavarovanec delal najmanj s polovico predpisanega polnega delovnega časa. Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena veljajo tudi, kadar je potrebni delovni čas izpolnjen z delom v dveh ah več organizacijah oziroma pri dveh ah več delodajalcih. Zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost, na podlagi katere se pridobi pravica do invalidske pokojnine (13. in 15. člen), se všteva v zavarovalno dobo samo čas, ki ga je prebil na delu do dneva, ko je postal invalid. 51. člen V zavarovalno dobo se všteva tudi čas, ki ga je zavarovanec prebil: 1. v bolniškem staležu po prenehanju dela, na podlagi katerega je bil zavarovan, in je ta čas dobival nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju; 2. na poklicni rehabilitaciji, na katero ga je napotil pristojni organ oziroma organizacija, kot delovnega invalida ali kot vojaškega invalida, kot slepega, kot osebo, ki je zbolela za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišič-nimi obolenji, ah kot civilno žrtev vojne, ne glede na to, ah je bil pred tem zavarovan. 52. člen V zavarovalno, dobo se všteva tudi čas, ki ga zavarovanec med Kavni liker Zakuhaj v 3/4 litra vrele vode 14 dkg sveže prežgane zmlete kave in strok na koščke zrezane vanilije. Pokrito naj nekajkrat prevre, nato prilij nekaj žlic vode in odstavi, da se sčisti in ohladi. Medtem kuhaj 1 kg sladkorja v 3/4 litra vode ter ga očisti. Kavo odcedi, prilij očiščeni, mrzli sladkor in 1 liter vinskega cveta. Zmešano naj stoji v steklenici nekaj dni, da se dobro sčisti. Precedi skozi prtič, napolni steklenice, dobro zamaši, zapečati in shrani. Prihodnje leto se nadejamo preko 400 tekmovalcev. Naše podjetje je bilo vedno ini-oiator takih srečanj med slovenskimi tekstilci, zato so bili naši tekmovalci na vseh dosedanjih tekmovanjih. Dosedaj smo bili organizatorji VI. tekstiliade 62 na Krvavcu, XI. tekstiliade 69 na Krvavcu, prihodnje leto pa na Zatrniku. Zatrnik je novozgrajen smučarski center nad Bledom in ima vse pogoje za organizacijo tako velikih tekmovanj, zato smo se odločili prav za njega. Organizacijski odbor se je tudi odločil, da v meseou januarju organiziramo za člane našega kolektiva izbirno tekmovanje v veleslalomu na Krvavcu. To izbirno tekmovanje pa bi bilo odskočna pozicija za tekmovanje na Teksti-liadi 73. A. O. trajanjem združenega dela prebije: 1. na strokovnem izpopolnjevanju ali specializaciji izven organizacije, v kateri je zaposlen; 2. na strokovnem izpopolnjevanju v strokovnih šolah ah na tečajih, organiziranih v organih za notranje zadeve. 53. člen V zavarovalno dobo se všteva s trajanjem in ob pogojih, kot jih določa zakon, tudi čas, ki ga je zavarovanec med trajanjem dela, na podlagi katerega je bil zavarovan, prebil na neplačanem izrednem dopustu, pod suspenzijo, v preiskovalnem zaporu ali na prestajanju zaporne kazni. 54. člen V zavarovalno dobo se všteva zavarovancem iz 7. in 8. člena tega zakona tudi čas, ko so bili zavarovani v pokojninskem in invalidskem zavarovanju: 1. kot vojaški zavarovanci; 2. kot zavarovanci na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti bodisi v skupnostih pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev bodisi v posebnih zavarovalnih skupnostih. 55. člen V zavarovalno dobo se všteva tudi čas po prenehanju obveznega zavarovanja, za katero je zavarovanec plačal prispevek (podaljšano zavarovanje), v primerih in ob pogojih ter na način, kot to določa splošen a'kt skupnosti. 2. Zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem 56. člen Zavarovalna doba, prebita na delovnih mestih, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo ali na katerih zavaro- Tekstilindus — prireditelj XV. Tekstiliade bomo upokojili? Po težki bolezni nas je zapustil oče JOŽE BAJŽELJ Vsem sodelavkam in sodelavcem adjustirnice, plemenitilni-ce I, barvni kuhinji in gasilskemu društvu Tekstilindus se zahvaljujeva za poklonjene vence, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Jože Bajželj in Štefka štilec ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta FRANCA ŽENA se zahvaljujem sodelavcem plemeniitilnice I za poklonjeni venec in izraženo sožalje. Alojz Žen Komisija za izvedbo referenduma v upravi TRIM — šport za vsakogar Obveščamo vse člane kolektiva, ki so nabavili kartončke TRIM za pridobitev TRIM — značke, da so le-te že na voljo za tiste, ki so izpolnili karton z najmanj 150 aktivnostmi. Tisti pa, ki imajo še polja prazna, pa naj pohitijo do konca decembra. To je zadnji rok za oddajo kartončkov. Izpolnjene kartončke oddajte v pisarno sindikata, (tov. Milki Jazbec) na podlagi kartončka pa boste v nekaj dneh prejeli TRIM — značko. Sportina komisija vanci po dopolnjenih določenih letih starosti ne morejo več uspešno opravljati svoje poklicne dejavnosti, se šteje s povečanjem. Povečanje zavarovalne dobe je odvisno od teže in škodljivosti oziroma od narave dela in sme znašati največ 50 %. Zavarovancem, katerim se zavarovalna doba šteje s povečanjem, se starostna meja za pravico do pokojnine zniža odvisno od povečanja zavarovalne dobe. Delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, povečanje zavarovalne dobe na teh delovnih mestih ter ustrezno znižanje starostne meje določijo skupnosti v skladu z zakonom. 57. člen Za delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem zato, ker je delo na takem delovnem mestu posebno težko in za zdravje škodljivo, je mogoče določiti delovna mesta, na katerih se stekajo tile pogoji: 1. da v zvezi z opravljanjem dela na delovnem mestu znatneje delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavca škodljivi vplivi kljub temu, da so bili na zadevnih delovnih mestih uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, ki jih določajo predpisi, ter drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati; 2. da opravljajo delavci delo na delovnem mestu v težkih in za zdravje škodljivih razmerah neposredno ob viru škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu; 3. da dela na delovnem mestu v okoliščinah iz 1. in 2. točke tega odstavka isti delavec poln delovni čas, ki je za to delo določen. Pri tem velja za poln delovni čas tudi delovni čas, ki ne traja 42 ur na teden, če je za posamezna delovna mesta določen krajši delovni čas zaradi posebnih delovnih pogojev. Za delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem zato, ker je opravljanje poklicne dejavnosti omejeno z dopolnitvijo določene starosti, je mogoče določiti delovna mesta v tistih poklicih, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje iste poklicne dejavnosti. 58. člen Zavarovalna doba se šteje s povečanjem zavarovancem, ki so v Jugoslaviji prebili skupaj naj manj 5 let na delu, na podlagi katerega so bili zavarovani, in delali poln delovni čas kot: zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70% (24. člen), vojaški invalidi I. do VI. skupine, slepi, osebe, bolne za distrofijo ter sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi obolenji, ali kot civilne žrtve vojne s telesno okvaro najmanj 70 % v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju. Zavarovancem iz prvega odstavka tega člena se šteje vsakih 12 mesecev dejanskega dela, na podlagi katerega so zavarovanci, za 15 mesecev zavarovalne dobe, starostna meja, ki je predpisana za pravico do starostne pokojnine (9. člen), pa se jim zmanjša po eno leto za vsakih 5 let takšnega dejanskega dela. 59. člen Zavarovancem iz 7. in 8. člena tega zakona se všteva v zavarovalno dobo s povečanjem tudi čas, ko so bili zavarovani v pokojninskem ali invalidskem zavarovanju kot vojaški zavarovanci ali kot civilne osebe v službi v Jugoslovanski ljudski armadi, izvzemši čas, ki ga je civilna oseba v službi v Jugoslovanski ljudski armadi prebila v trupi, in sicer ob pogojih in v obsegu, kot to določajo predpisi, s katerimi sta urejena pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških oseb. (Nadaljevanje in kanec prihodnjič) Nagradna križanka 29. november NAGRADE: 1. 50,00 din 2. 40,00din 3. 30,00 din Režitve pošljite najkasneje do 20. decembra v uredništvo ali v uredniške skrinjice pri vratarjih obrata I in II.