Poštnina platana v'gotovini
m
$rv
4 h Tn
■t\< f''	'	*
!q34
|W *
• S
Cena 1 Oin
v*! f ’•
Bc&v $oddwaH{a 1/ftate antante to micu t/
ScecUtii čvcofU
Letna naročnina znaša Din 40—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, šelenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09.
V Uubiiani, dne 17. marca 1934.
Štev. 11 - Leto lil.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Zakon 0 zaščiti kmeta
Čudovito je, s kakšno natančnostjo se Pri tolikih naših javnih stvareh, ne vem, flli zaradi nepremišljenosti ali iz drugih razlogov — vedno poskrbi za zmešnjave sitnosti, ki ne stanejo samo potov in denarja, letanja okoli sodišč in stroškov za advokate, ampak uničujejo človeku tudi njegove živce in ubijajo dobro mnenje o ^stvariteljih konfuznosti in netočnosti. Dobro si narod tudi o tistih ne more misliti, kl takih stvari ne preprečijo, še predno Postanejo veljavne.
Tak križ imamo kmetje tudi z zako-n°® o zaščiti kmeta. Toliko se nam je to Zaseito hvalilo, pa ni to samo zaščita, am-Pak je tudi ukaz, da moramo svoje dolgove plačati v dvanajstih letih. Ali bomo jo mogli? Stoodstotna verjetnost je, da ne oomo mogli in računati moramo na beraško palico, kajti kdor s plačilom tri leta postane — izgubi zaščito. Saj nismo kmetje krivi, da je prišlo tako daleč, da ne moremo plačati. Za prvi obrok bo še kdo spravil potrebne dinarje skupaj, za drugega pa menda že nobeden več, čeprav imamo aktivne trgovinske bilance, kakor se nekateri gospodje radi pohvalijo. Kljub vsej aktivnosti bilance imamo mi veliko izgubo, kaj profita imajo samo izvozniki in trgovci.
Veliko zla povzroča v zadnjem trenutku 1. členu tega zakona pridejana določba, da ni smatrati za kmeta tistega, ki ima sedaj več dohodkov obdavčenih iz kmetijstva, nego ki je ob času zadolžitve imel več dohodkov iz kmetije kot pa iz kakega drugega vira.
Le prav malokateri kmet je preživljal družino samo iz dohodkov od kmetije. Moral se je baviti še s kakršnimkoli drugim postranskim zaslužkom. Eden je prekupčeval in mešetaril, dragi čevljaril, kolaril, luizaril, tretji je imel malo branjarijo ali kmetsko gostilno (ki je komaj vredna tega imena), četrti kaj drugega itd.
Znano je, da so naše davkarije milile in menda še mislijo, da se kmetje kar v milijonih valjamo. Predpisovale so Posebno tistim, ki so za postranski zaslu-zek morali imeti obrtno dovoljenje — tako visoke davke, da je bilo joj. Protesti niso Pomagali nič. Dasi smo povečini obrtna dovoljenja vrnili, ker nismo zmogli dav-°v> nam sedaj te visoke obdavčitve straš-n° hodijo nasproti. Upnik v smislu najdbe o zaščiti kmeta pri sreskem načel-‘stvU zahteva ugotovitev značaja kmeta ali nekmeta po stanju predpisanih davkov v
ko je bil dolg napravljen. Tako se Večinoma zgodi, da je takrat bila obrt ^Postranski zaslužek) bolj obdavčena kot ohodek iz kmetije — pa si hjč. Čeprav °d rojstva naprej nikoli nisi bil drugega
kmet, si obdeloval zemljo s svojimi °kami in z rokami družine, čeprav si se ?ni vedno štel za kmeta tudi takrat, ko
1 za svoj stan bil zasramovan, čeprav si ve oblačil po kmetsko, po kmetsko delal,
in živel in nikoli bil kaj drugega iz-Cen ko za kmetsko delo — pa starešina ruzine le ni kmet zaradi pretiranih svo-lecasnih davčnih predpisov in zaradi nerednega paragrafa o kmetstvu takrat, ko v1 .Posojilo najel. Vse polno je takih slu-Jpv.in pritožbe in rekurzi in stroški se 11 ožijo. Mnogi mali kmetje nismo več vnetje, pač pa so priznani za kmete gra-,^aki, baroni z velikim posestvom, celo lvsi izraziti industrijalci, predsedniki in ",avr>i delničarji velepodjetij — ki menda 'So.Plačevali drugih davkov kot samo — mljarino.
Resnični kmet (prav za prav kandidat .a beraško palico) — ni več kmet, go-"Poda, ki nikoli ni obdelovala zemlje s v°jimi rokami — pa je sedaj kmet!
. Ljudje, ki ste učeni, prosim razjasnita mi to — ali pa mi povejte, po katerem tonu bi diskvalificirani kmet mogel po-. atj — vsaj gospod in po tej poti pri-;.ezti nazaj — v kmetsko kožo! O jerum, Jerum! Kako dolgo še!
Brezuspešno delo trozveze
V Podunavju bo trajalo nezaupanje Se nadalje
IAM v Rimu
Če se vprašamo, kakšen pomen ima konferenca treh vodilnih državnikov Italije, Avstrije in Madžarske v glavnem mestu Italije, tedaj moramo dobro poznati tisto politiko, ki jo vodi Italija predvsem v Srednji Evropi. Brez dvoma je, da so za rimsko konferenco merodajne predvsem smernice te politike. To povdarimo lahko tem bolj, ker dobro poznamo vlogo, ki jo je igral Mussolini v predzgodovini konference, še veliko bolj pa zaradi dejstva, ker je v Rim povabila evropska velesila dve razmeroma majhni državici.
Kakšni so torej politični in gospodarski cilji Italije v Srednji Evropi? Kakšne so njene namere z obema povabljencema na konferenci? In kateri je najresničnejši cilj vsega tega posvetovanja?
Ko je v Nemčiji prišel na vlado na-cionalno-socialistični režim, je prešla tudi Avstrija v nov položaj, ki je italijansko politiko zelo zaskrbel. Kajti vprašanje Anschlussa je sililo vedno bolj v ospredje. Stremljenje, da se prepreči nevarnost Anschlussa, je tvorilo bazo, na kateri je Italija razvila v Avstriji svojo aktivnost.
Italija je nasprotnica Anschlussa, pa moi’da ne zato, ker ji to nalagajo njene internacionalne dolžnosti, temveč zato, ker ji to ukazujejo njeni politični interesi. Italija se dobro zaveda, da za trajno prepre-čenje te nevarnosti in za obvarovanje avstrijske samostojnosti ne zadostuje samo sklicevanje na te internacionalne obveze, ki nalagajo Franciji, Angliji, Italiji in Mali antanti, da respektirajo »politično ne-zavisnost, teritorialno integriteto in suve-reniteto Avstrije« in da zahtevajo od Avstrije, da se na noben način ne odpove svoji samostojnosti, temveč da je zato potrebna tudi neka konstruktivna politika, ki bi zagotovila skupno sodelovanje Avstrije z njenimi sosedi, ki bi olahkočila gospodarsko njeno samostojno eksistenco in ki bi z neko kolaboracijo Avstrijsko republiko čim tesneje in trajneje priključila v sistem držav Srednje Evrope.
Gotovo je rimska konferenca sklicana v tem smislu, da poglobi skupno gospodarsko sodelovanje med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Kot izhodna točka in podlaga rimskemu posvetovanju bo služil italijanski memorandum, ki ga je predložila Italija koncem septembra lanskega leta delegatom Anglije, Francije, Nemčije, Ma-
Omladina Narodne. Odbrane, Sekcija Ljubljana, priredi dne 17. marca t. I. ob 20. uri v dvorani Trgovskega doma
AKADEMIJO
v počastitev 130letnice Karadjordjevega ustanka.
Akademija se vrši pod pokroviteljstvom g. bana dr. Draga Marušiča in častnega damskega komiteja.
Spored:
1. Himna: Sloga.
2. Pozdrav predsednika.
3. Vijolina solo: Menardi Gvido, maturant:
a) Debussy: Reverie.
b) Drdla: Souvenir.
4. Recitacjia: Bricelj Ivo. Oton Župančič:
Z vlakom.
5. Petje: Marija Lahajner, mezzosopran, ab-
solventka viš. drž. konservat.; pri klavirju Mucha Božena, konservatoristka:
a) Vitezslav Novak: Gorska balada.
b) Rimski Korzakov: Ljubave iz opere »Sadko«, arija.
c) Franjo Dugan: Medjimurske narodne.
6. Orkester Sloge:
a) Ryneš: Balkanski zvoki, potpouri.
b) Parma: Intermezzo iz opere »Ksenia«.
Po akademiji prosta zabava in ples. Za
trudne in lačne bo skrbel dobro založeni buffet. Za neutrudljive plesalce bo skrbel jazz Sloge.
Vstopnina: Din 25’—, Din 10—, dijaki Din 5"—.
Prijatelji omladine iskreno vabljeni.
džarske in držav Male antante in ki vsebuje ureditev in gospodarski razvoj podonavskih držav na podlagi dvostranskih dogovorov in preferenčnega sistema.
Specielnih političnih nalog — vsaj po pisanju ne samo italijanskih temveč tudi avstrijskih in madžarskih listov — ne bo rimska konferenca reševala. Seveda pa ne more omejitev njihovih posvetovanj na pretežno gospodarsko območje ostati brez kakršnegakoli političnega pomena in da-lekosežnosti.
Kako naj presojamo rimsko konferenco z našega jugoslovanskega stališča? Italijansko stališče proti Anschlussu podpiramo tudi mi do neke gotove meje. Tudi Jugoslavija je prepričana, da se mora avstrijsko samostojnost obvarovati in ščititi. To prepričanje nam nalaga ne samo dolžnost do internacionalnih obveznosti, temveč tudi naš interes na miru v Srednji Evropi ter na političnem in gospodarskem zavarovanju naše lastne države. Tudi mi smo prepričani, da je potrebna za trajno obvarovanje avstrijske nezavisnosti tudi stabilizacija razmer v Srednji Evropi tako v gospodarskem kakor v političnem oziru. Z dragimi besedami, da so tu končno po-
trebni pogoji za prijateljsko kolaboracijo, kjer bi bila samostojnost in nezavisnost Avstrije ter njen razvoj najbolj zagotovljen.
V	Rimu so se za enkrat sestali samo italijanski, avstrijski in madžarski zastopniki, zato more biti tu ta naloga samo delno rešena. Če hoče imeti rimska konferenca uspeh, namreč da privede do stabilizacije in skupnega gospodarskega sodelovanja vse elemente iz Srednje Evrope, če hoče, da se obstoječe diference še bolj ne povečajo temveč izenačijo, skratka da ustvari neko novo atmosfero redu in mira, tedaj mora zadovoljiti predvsem dvem pogojem: 1. ozirati se mora na potrebe in interese tudi dragih faktorjev v Srednji Evropi, ki so ravnotako interesi-rani na razvoju centralno evropskih razmer in 2. mora predstavljati šele prvo etapo konstruktivnega dela, ki bi v nadaljnjih štadijih dovedlo do skupnega sodelovanja z vsemi ostalimi sosedi Avstrije in do harmoničnega izenačenja vseh moči, ki reprezentirajo celokupno novo Centralno Evropo.
Rimska konferenca bo pokazala, če lahko na to upamo.
Zaplotništvo
Nikogar ni, ki bi mogel Narodni Odbrani v Dravski banovini očitati glede njenega delovanja in nastopanja najmanjšo nekorektnost. Ko so se že preje v dragih nacionalnih organizacijah aktivni nacionalisti vrgli na delo pod firmo Narodne Odbrane, so se skrbno čuvali ponoviti napake, ki so svojčas toliko škodovale ugledu in uspehu nacionalističnega pokreta. Mimo in trezno, brez vsakega kričanja, zlasti pa brez vsakega nasilja se je Narodna Odbrana konsolidirala najprej na znotraj ter si ustvarila v raznih svojih danes zelo številnih, širom cele države razpredenih organizacijah kader dobrega in discipliniranega članstva. Šele nato je za-čela stopati tudi v javnost in dvigati svoj glas v teh težkih časih. Brez demagogije in kričanja, brez groženj in obetov je vršila in bo vršila svojo misijo, ki ne datira od danes, marveč že iz leta 1908. in ne bo končala prej, dokler ne bo dosežen zopet uspeh, ki se bo dal primerjati onemu od 1. XII. 1918, ko je smatrala Narodna Odbrana, da je dovršila svojo nalogo.
Tudi nasprotniki so priznavali absolutno korektnost delovanja in vodstva Narodne Odbrane in lahko se reče, da uživa danes ta naša organizacija rešpekt in priznanje tudi pri onih, katerim je na poti. Ima dovolj nasprotnikov, ki jih poznamo, nismo pa pričakovali, da bo postala NO tako zasovražena raznim našim domačim mogočnikom, ki nosijo tudi sami nacionalizem na svojih jezikih ter v besedah ne morejo biti nikdar dovolj nacionalni. Kaj jim je napravila Narodna Odbrana?
Če hoče biti resna in borbena organizacija, potem mora čuvati v prvi vrsti disciplino v vrstah svojega članstva. Že od vsega začetka je organizacija širom države postopala dosledno ter odločno zatrla vsak tudi najmanjši pojav nediscipline med svojim članstvom, ter kratkomalo izključevala iz svojih vrst vse one, ki niso znali podrediti svoje osebe in svoje volje odredbam in nalogam organizacije in njenega vodstva. Tega sredstva so se poslu-žile tudi nekatere krajevne organizacije v Ljubljani ter izključile iz članstva NO že prej iz članstva viteških sekcij izključene gospode. To ni nič posebnega, saj je n. pr. Oblastni odbor izključil koncem prošlega leta vse večje in uplivnejše gospode iz ene svojih organizacij, pa se ni radi tega razburjal nihče. Sedaj pa naenkrat vihar! Čemu in odkod? Pod tujim, izven Narodne Odbrane stoječim uplivom je peščica mla-
dih fantičev »sklenila« nadomestiti današnji Oblastni odbor NO v Ljubljani z drugim, češ sedanji člani Oblastnega odbora ne nudijo nobene garancije za res borbeno delovanje Narodne Odbrane, oni iščejo sami sebe in svojih koristi, se hočejo dokopati do mest banov in županov, mi pa hočemo take, ki bodo kot mi pripravljeni razgaliti svoja prsa in nastaviti jih kot cilj sovražnim kroglam. Začela se je tajna akcija, zbiranje podpisov ter pripravljala pritožba na Središnji odbor, ki naj bi kratkomalo obglavil vse člane tukajšnjega vodstva. Ta po neizkušenih fantih tako nerodno začeta akcija je prišla seveda takoj na dan in sledila je kazen izključitve. Mesto pa, da bi bili izključeni veseli, da so prosti te nesrečne Narodne Odbrane, so si osnovali poseben »opozici-jonalni odbor«, v katerem kuhajo sedaj strupene tekočine in jih puste izpuhtevati potom anonimnih letakov. Ker pa se čutijo sami slabe, iščejo in so tudi našli že oporo pri nekaterih uglednih gospodih. In sedaj hodijo ti mladi fantiči kot rjoveči levi po Ljubljani, okolici in bližnjih krajih, trosijo letake, širijo gorostasne laži ter čakajo na trenutek, ko bodo — obsedeli. Takrat bodo lahko preskusili globoko ljubezen onih faktorjev, katerim so se udinjali in katerim služijo vede ali nevede kot slepo orožje za dosego ciljev, ki pač niso v zvezi niti z razčiščenjem v Narodni Odbrani niti nacionalističnim delom, še manj pa z nacionalističnim programom Narodne Odbrane.
Nas vsa ta akcija ne vznemirja niti najmanj, ker vemo, da je po par tednih ne bo več in da bo že davno pozabljena. Zanima nas le vprašanje, kakšen interes morejo imeti tajni akterji, ko skušajo zanašati razdor med članstvo NO in to samo radi osebnih vprašanj. To vprašanje je tembolj interesantno, ker izhaja ta akcija izključno iz vrst tako zvanih Primorcev in je naperjena prav posebej proti osebam, ki niso Primorci. Težko je to vprašanje, toda tudi s tem vprašanjem se bo treba enkrat pobaviti in to v interesu vseh onih res dobrih Primorcev, ki so prišli med nas, da si očuvajo vsaj svoja gola življenja, so si našli med nami svoj novi dom in se čutijo naše. Mnogo jih je hvala Bogu, vidimo jih na delu v raznih naših organizacijah in tudi Narodna Odbrana se ima požrtvovalnosti teh dobrih primorskih rojakov zahvaliti mnogo. So pa nekateri, ki neprestano povdarjajo in podčrtavajo svojo primorsko kvaliteto in stavljajo to
kvaliteto v nameravano nasprotje napram tako zvanim Kranjcem in Štajercem, ki smo jim vsem skupaj premalo nacionalni in smo sposobni le za to, da bi se vsedli v šolske klopi in poslušali nauk o nacionalizmu in o nacionalnem delu iz njihovih ust. Kot smo likvidirali Kranjce in Štajerce, tako smo likvidirali Primorce. Kdor je prišel v našo državo, ta je ali naš ali pa gost. Kdor je naš, temu se ni treba namenoma in vidno razlikovati od nas, ta naj živi med nami kot naš brat in uživa vse dobrote, pa tudi skrbi enakopravnega jugoslovanskega državljana. Kdor pa hoče biti tudi v mejah naše skupne države prvenstveno Primorec, ta se kvalificira sam le kot gosta in mora že dopustiti, da se ga kot takega tudi obravnava. Gost je dobrodošel in nedotakljiv, dokler se obnaša napram gostitelju mimo dostojno. Če pa začne postajati prepotenten napram gostitelju, potem pač riskira, da postane nesimpatičen in nedobrodošel, kar gotovo ni v interesu dobrega razmerja med gostiteljem in gostom. Škodo imata oba, kajti oba imata neugodno občutje, med njima ne more priti do res intimnih odnošajev in intimnega razgovora, stojita si nasproti kot dva tujca, ki komaj čakata na trenutek, ko bosta šla narazen.
Je to eden najbolj perečih problemov, s katerim bomo morali likvidirati v interesu naroda in države, prav posebno pa v interesu »Primorcev samih«, zlasti pa onih, ki še danes ječe pod tujim jarmom in branijo svojo od očetov dobljeno rodno grudo kljub vsem nasiljem in mukam. In za te gre prvenstveno. Še bodo morali prihajati med nas reveži obupani in ponižani, da si rešijo golo življenje in brez dvoma vrata naše države in naših src bodo vedno gostoljubno odprta za vse žrtve, ki vztrajajo in se bore na terenu proti resničnemu sovražniku in drže umirajoči v rokah ponosno jugoslovansko zastavo, pa jo bodo, če bo to treba, pokrili s svo-
Akcionarska društva imaju vrlo važnu ulogu u životu pojedinih zemalja. Od uspeha ili neuspeha takvih društava zavisi napredak i prosperitet celokupne privrede. što uosta-lom podiže i kulturni nivo jed nog a naroda. Akcionarska društva su čuvena po tome. što su samo ona u stanju, prikupljajuči sitne male kapitale na sve strane, da izvedu največe i najteže radove u jednoj zemlji, od kojih vrlo često dolaze koristi koje služe na opšte dobro celoga naroda.
U toku svoje istorije, akcionarska društva nisu imala istu sudbinu u svima zemljama. Tako su ona negde cvetala i napredovala, dok su na drugim stranama doživela neuspehe.
Za naša akcionarska društva teško bi se moglo reči da su pokazala kakav uspeh, mada je to vrlo velika šteta i neosporni gubi-tak za domaču privredu.
Naš zakon o akcionarskim društvima od 1896 god., koji je raden u doba kada kod nas nije bilo mnogo akcionarskih društava. ima dosta nepotpunosti i praznina.
Pre rata, akcionarska ili bezimena društva. čiji su ortaci nepoznati i za čije se du-gove odgovaralo samo uloženim kapitalom, bila su zgodan teren za razne spekulacije i lična eksperimentisanja. Bila je česta pojava da akcionarsko društvo krahira, da uložen kapital propadne i da upravljače akcionar-skog društva za to ni glava ne zaboli. Videlo se da zakon o akcionarskim društvima nije potpun, da ima praznina i u praksi se imalo rdavo iskustvo. To je poljuljalo veru i kredit u akcionarska društva.
Posle rata, sa proširenjem državne teritorije i dodirom sa raznim velikim i močnim akcionarskim društvima i preduzečima u novim krajevima, oseča se potreba za stvara-njem akcionarskih društava kod nas i za preduzimanjem izvesnih poslova putem akci-skog kapitala.
Pored toga, opšti polet finansijskog i pri-vrednog života u našoj zemlji, gde je obnova zauzimala prvo mesto, povoljno je uticala na obrazovanje akcionarskih društava koja su nicala na sve strane. Ali, na žalost posle dve do tri godine obimnoga i plodnoga rada. a usled želje za što večom dobiti, društva su se upuštala u razna riskantna preduzeča i nisu vodila računa o osnovnim principima ekonomskih zakona, što je izazvalo padove i silni novci, uloženi u akcijski kapital, pro-pali su na štetu celokupne naše privrede.
Medutim, dešavalo se da akcionarska društva rade dobro, da pokazuju uspeha u radu, a da ne plačaju dividendu. ili i ako je plačaju da ona ne odgovara srazmerno postignutoj dobiti.
Sta je u stvari bilo?
Po sredi je jedna spekulacija koja se pokazala vrlo rentabilnom po jedan veoma mali broj kapitalista — akcionara, po pozitivnem zakonodavstvu jedna radnja za koju se ne kazni.
Nainie: akcionarska društva, a naročito novčani zavodi, svu postignutu dobit na kraju godine, unosila su u rezervni fond, fond za popunu dividende i fond za otpis pokretnosti i nepokretnosti, a dividendu obustavili su da plačaju ili sasvim ili su je davali u tako minimalnem iznosu da ona nije mogla nikako da odgovara koristi koju bi akcionar imao na svoj novac, uložen u druge poslove. To je izazvalo veliku ponudu i bacanje velikog sto-
jimi lastnimi telesi. Kako bodo presenečeni ti divni heroji, če bodo morali priti preko naše meje pa bodo naleteli na mrke obraze domačinov in njih zaprte roke. Poznamo slučaj, ko so se taki heroji zatekli najprej k svojim rojakom, pa so prišli nato obupani k Neprimorcem, ki so morali zbirati dinarje, da so jim omogočili vsaj košček vsakdanjega kruha.
Ko smo začeli delati pod okriljem Narodne Odbrane tudi mi slovenski Jugoslovani, se nismo šli Kranjce, Štajerce, Primorce in ne vem še kaj. Delali smo složno in le temu složnemu delu se imamo zahvaliti, če se nas danes boje tako, da naravnavajo proti nam najtežje kalibre in nas hočejo zatreti z ognjem in mečem. To je na vsak način dober znak in najboljši dokaz, da je Narodna Odbrana na pravem potu, kar bi ne bila, če bi bila všeč raznim gospodom, ki so tudi bili svoj-čas Odbranaši na papirju, nikdar pa ne v svojih srcih in mislih. Narodna Odbrana je bila, je in ostane jugoslovanska, ne bo torej ne srbska, hrvatska ali slovenska, še manj pa primorska, štajerska ali pa kranjska. Vodijo jo Jugoslovani, ki tvorijo njeno centralo v Beogradu, po navodilu te njene jugoslovanske centrale prevajajo delo njeni jugoslovanski oblastni in krajevni odbori. Ker je jugoslovanska, ji ni treba nastavljati raznih vab za maso, ji ni treba poniževati se in spreminjati svojega programa, da bi doživela trenuten aplavz onih, ki se še danes niso otresli svojih separatističnih okovov in še danes upajo, da bo šel tok zgodovine njim na ljubo v obratno, ne naravno in nedosledno smer. Čim več nasprotnikov, tem več časti, pa naj zaplotniki streljajo svojo umazano municijo izza plotov in se vesele, če lahko tolčejo po nacionalistih na ljubo osebam, ki imajo nacionalizem samo na jeziku, kadar gre za korita in odlikovanja. Njih veselje ne bo dolgotrajno, temu veselju bo sledil jok in stok.
ka akcija na berzansko tržište, usled čega su počele da padaju cene akcijama. Jer, pozna to je, da ponuda i nerentabiinost izvesnih pa-pira ima za posledicu njihov pad u ceni a naročito u ono doba velikog razvoja naše privrede i oskudice kapitala kada su plačane velike kamate na plasiran novac u privatna preduzeča.
Stoga mali akcionari i sitni sopstvenici akcija nisu imali računa da drže akcije koje im nisu davale nikakvu rentu. A strah da jednoga dana ne izgube svoj novac, uložen u akcije, nagonio ih je da ih isturaju i da ovaj novac upotrebe korisnije i sigurni j e.
Ovo povečavanje rezervnih fondova vršilo se sve dotle, dok se ne postigne iznos glavnice i dok se ne pokupuju sve ili večina akcija. Tada bi se otvorio upis novih akcija, koje bi odjednom bile uplačene iz nagamilanih rezervi. I tako bi sva dugogodišnja dobit pripadala samo jednom malom broju krupnih akcionara.
Ovo je bilo moguče stoga što je naš zakon akcionarskim društvima u 51. 80 propisao: da svako društvo mora imati svoj rezervni fond, koji če služiti za podmirenje šteta društvenih i koji če se obrazovati iz prihoda predvidenih društvenim pravilima. Ali nigde u zakonu nije predvideno: ni koliko treba da iznosi taj fond, ni koliko ima da se odvaja godišnje. Kao što se vidi, zakon samo govori da društvo mora imati svoj rezervni fond, a sve drugo u pogledu stvaranja toga fonda ostav-lja samom društvu. Društva medutim, pored rezervnog fonda, stvaraju i druge fondove. Dobro je stvoriti što veče i što jače rezerve, ali ne samo i jedino s tom namerom da se dugim neplačanjem dividende, što izaziva obaranje cena akcijama i njihovu isprodaju, docnije prigrabi dobit samo za jedan mali broj akcionara.
Na ovaj način onemogučen je prosperitet akcionarskim društvima kod nas, čija se važnost ceni u celom svetu, kao opšte korisna po napredak narodne privrede. Neuspehom društva posle rata kod nas stvorio se čitav haos u našem privrednom i ekonomskom životu i odveo sloinu mnoge naše sitne kapitale, a preduzeča mahom rentabilna prelazila su u ruke stranaca. Takvim radom nanosi se šteta i državi i pojedincima, koji očekuju izvesnu korist od tih društava bilo od svoga rada bilo od svoga uloženog kapitala. Svet se odbija da svoje uštede plasira u akcionarska društva, pa je, prema tome, i svaki za-mašniji rad kod nas osuden na neuspeh, pošto idanas nema toga pojedinca koji bi mogao da uloži toliko kapitala koliko iziskuje izve,sno veče preduzeče. dok bi se to bez velikih teškoča moglo postiči putem stvaranja akcijskog kapitala.
Akcionarska društva, pored svojih dobrih strana imaju tu nezgodnu stranu, što su članovi mahom nestručni za posao koji društvo preduzima i tako rastureni, da i ako bi hteli da pokažu izvesno interesovanje za društvene poslove, oni to ne mogu činiti ili usled nepoznavanja samog stanja stvari ili usled drugih okolnosti. Stoga oni svu brigu i staranje prenose na Upravni i Nadzorni odbor, a oni samo jednom godišnje. na zboru akcionara dodu ili ne dodu, i glavna im je briga dividenda.
Na suprot akcionarskim društvima stoje društva sa ograničenom odgovornošču, koja se ponekad približuju akcionarskim a po-
nekad komanditnim društvima. Društva s ograničenom odgovornošču stvaraju se od manjeg broja članova, od kojih svaki uče-stvuje u imovini društva samo sa izvesnim jednakim udelom i odgovara za društvene obaveze samo onim što je uložio. Članovi ovoga društva svi su upoznati sa tehničkom stranom društvenog preduzeča. pa ili ga lično rukovode ili ga budnim okom kontrolišu.
I kad več krupni akcionari vrše koncen-traeiju društvenih akcija u svojim rukama, a nalazimo se u doba stvaranja novoga zakono-davstva, trebalo bi ih jednim zakonom upu-titi na obrazovanje društava s ograničenom odgovornošču. Za osnovu ovome zakonu mogao bi se uzeti austriski zakon o društvima s ograničenom odgovornošču od 1906 god., koji bi vrlo dobro poslužio za naše prilike.
Kao što vidimo, pre rata akcionarska društva su propadala, a posle rata. i ona koja nisu propala, pokazala su se kao nerentabilna. I kao rezultate njihovoga rada imamo: potpunu stagnaciju, nepoverenje i neuspeh akcionarskih društava kod nas. A na polju
Vsak pokret v narodu mora računati s kmetom, ki je njega temelj in more tvoriti, kakor noben drugi stan, lahko narod zase. Zatorej je naravno, da je prišel tudi »Pohod« na to pot kot zastopnik novega po-kreta, katerega se »prijemljejo vsi nesebični in iskreni nacijonalisti. Od začetka nadorovega prebujanja so se njega voditelji zavzemala za dviganje in urejevanje kmetijstva.
Kmet sam, ki je bil osvobojen graščinske gospode, ni bil zmožen si ohraniti gospodarske samostojnosti, da bi mogel ostati neodvisen gospodar svoje zemlje. V tisočletnem suženjstvu se ni mogel razvijati. Pač pa so v tej dobi nastajali iz kmečkega stanu drugi stanovi, ld so se svobodno razvijali in s tekom časa napredovali. Ko je bil kmet končno tudi sam osvobojen, je nepripravljen za svobodno razpolaganje, naletel na razvit trgovski in obrtni stan, ki je imel že urejeno denarno gospodarstvo. Pohlep po denarju pa je tako silen, da nima meje ter napravi človeka slepega za svojega bližnjega in ne štedi uničevanja svojega soplemenjaka. Tako je kmet takoj ob prehodu iz graščinske sužnjosti zapadel v novo sužnjost kapitala.
Poleg splošnega denarnega gospodsitva, ki je 'izkoriščalo nevednega 'kmeta, so nastali med njim še takozvani vaški mogotci, ki so brezvestno zasužnjevali svoje kmečke sosede. To pa ne samo s posojili na visoke obresti, uvedli so še uničevalni način s po-sojevanjem denarja na zastavitev posesti do določenega dne. Za male vsote denarja so s tem načinom odcepljali kmetu kose zemlje in cele kmetije.
Rajfajznove posojilnice so kmeta rešile vaških oderuhov, niso pa ga mogle rešiti dolgov. Kmet je bil nadalje v oblasti izkoriščanja kapitala, ki je odmerjal neprimerne cene kmetskim pridelkom. Trgovina je ostala svobodna ter trgovec ni bil niti dolžan določati cene kmetu v razmerju proizvodnih stroškov. Te razmere in naraščajoča industrija (ki je imela odprt in donosen trg na vsem svetu) so gonile mlade kmečke ljudi v mesta in tovarne, a na hirajočih kmetijah so ostajale izčrpane družine, ki so se obupno borile za obstanek. Redko je bilo dobiti med nami kmetijo, ki bi bila svobodna dolgov. Brez svobodne kmetije pa ni mogoče misliti na svoboden
SA VEZNA STRELSKA DRUŽINA V
MEDVODAH
priredi v nedeljo 18. marca 1934. od 13. do 17. ure malokalibersko tekmovanje na prostem, na razdaljo 25 m. V slučaju neugodnega vremena pa se tekmovanje vrši v salonu br. Jesih Leopold-a v Medvodah.
Tekmovanje je nagradno in se bo razde-delilo 3 glavne dobitke, za katere tekmuje samo domače članstvo v Medvodah in 5 manjših dobitkov, za katere tekmuje vsak član katerekoli strelske družine, ki se kot gost udeleži tega tekmovanja.
Vse uprave in članstvo bližnjih strelskih družin vabimo, da v čim večjem številu poseti v nedeljo 18. marca 1934. ob 13. uri tekmo v Medvodah.
V	nedeljo 3. junija 1934., v slučaju neugodnega vremena pa 10. junija 1934. se vrši svečana otvoritev strelišča strelske družine v Medvodah, spojena s celodnevno tekmo in strelsko veselico.
Vse uprave strelskih družin se že sedaj opozarja na to prireditev, ter jih naprošamo, da se ob teh dneh ne bi prirejalo sličnih prireditev, ter se poziva vse članstvo, da se v čim lepšem številu udeleži te svečanosti.
Podrobnejši program sledi.
Uprava okruga.
njihove poduzetnosti, vidimo da se javlja stran kapital i da svu dobit odnosi na stranu, dok ogromne sume našeg narodnog kapitala os ta ju neiskoriščene.
Stoga se oseča velika potreba za donoše-njem novog i moder nog zakona o akcionarskim društvima, u kome bi se ispravile nepotpunosti i praznine sadašnjeg zakona. Pored strožijih odredaba o krivičnoj odgovornosti odgovornih organa akcionarskog društva treba izbliže regulisati i propise o re-zervnom fondu. Na ime, treba ustanoviti da se rezervni fond stvara samo za pokriče gubi-taka, da se odredi jedan procenat od čiste dobiti i da se odredi maksimum, posle koga kad se bude postigao. ima da se obustavi unošenje u rezervni fond.
Jedan savremen zakon o akcionarskin) društvima, koji bi sve to predvideo, mogao bi donekle i da bude jedna od potrebnih mera, da se poljuljani krčdit akcionarskih društava popravi i da se kapitali koji besplodno leže iskoriste, putem akcijskog udruživanja. za velike narodne i privredne svrhe. N. V.
in odporen narod. Kmeta, katerega razen napornega fizičnega dela muči še stalna skrb za obstanek, ni mogoče vnemati za visoke narodne ideale.
Če se hoče torej utrditi narod, ki je država, ga je treba rešiti večnega boja in skrbi, bo li vzdržal ali prepadel. Kmetski stan si mora biti na jasnem, da zemlje ne more izgubiti, ako se ji sam ne izneveri-Kmet ne sme biti odvisen od kapitala in tudi ne od ustanov, ki so mogoče po na' slovih zaščitnice kmeta, v resnici pa so 1® zaščitnice kapitala in ne morejo nič štorij za rešitev kmetskih dolgov. Kmet mora podrejen neposredno državni upravi, ne P3 ustanovam, ki so po privilegijih nekake dT' zave v državi.
Svetovna vojna, ki je ustvarila pri nas izredne razmere, je kmete začasno rešila dolgov. Razlika v cenah kmetskih pridelkov ter držanje tovarniškim izdelkom, katere kmet potrebuje, pa je po vojni vrgla kmeta spet v dolgove. Splošna gospodarska kriza pa je danes ustvarila stanje, 'M povzroča, da se kmet normalnim potom ne more rešiti dolgov. Tu je potreba brezobzirnih ukrepov, da se kmetu reši zemljo ter z zakonom onemogoči nadaljnje zadolževanje.
Državna uprava je na delu tega reševanja, a še vedno v neodločnosti pod pritiskom ustanov, ki računajo, da morajo v tem soodločevati. Kakor rečeno, ker hočejo biti te ustanove države v državi.
Upajmo, da preide državno vodstvo iz neodločnosti v odločnost zasigurati kmetu obstoj na zemlji, ki jo obdeluje, da more brez neprestanega strahu za biti ali ne biti, proizvajati dobrine za sebe in celokupnost.
V	tem je nujnost ustvaritve zakona nedotakljivega eksistenčnega minimuma.
V	tem vprašanju se moramo le čudit1 onim neuvidevnim narodnim voditeljem in zastopnikom, da prehajajo preko tega vprašanja. In še več: da to za narod živi jensko vprašanje celo odklanjajo kot nesmiselno-To vkljub temu, da je za nujnostno vprašanje vzela vladna stranka in vlada sama.
Opozarjamo to gospodo naj se zaveda da ima v svojih položajih zastopati propa" dajoči kmetski narod in ne samo se zavzemati za gotove dele naroda, ki zaščite sploh ne potrebujejo.	Kmet.
Ljubljanska strelska družina^ poziva J11 vubi vse članstvo, da se v čim večjem številu udeleže v nedeljo 18. marca 1934 malokali-berske tekme, ki jo priredi strelska družina v Medvodah v času od 13. do 17. ure, v slučaju ugodnega vremena na prostem, v slučaju neugodnega vremena pa v salonu br. Jesu1 Leopolda v Medvodah.	Uprava.
Streljačka družina na Vranskem je imel« 4. marca prvi redni občni zbor, ki se ga i® udeležilo lepo število članov. Navzoči so biU tudi zastopniki Vranske in okoliške občne. Predsednik g. Kompara je po pozdravu oP1' sal v kratkem pregled poslovnega leta, P°" vdarjal pomen in namen družine. Izčrpno ročilo je podal tajnik g. Schwentner, iz katerega je razvidno, da bo v bodoče družin3 dobila precejšen razmah tudi med preprostimi sloji, posebno še, ker se bo že z začetkom prihodnjega meseca strelišče primerno }. boljšalo in uredilo. Iz blagajniškega poro^1 ’ ki ga je podal g. Kladnik, posnemamo,
ima društvo že dokaj zdrave podlage in je bila udeležba pri strelskih vajah tudi ° nečlanov številna. — Novi odbor se soglasu konstituira: predsednik Fran Kompara, P° predsednik: Košir, tajnik Schwentner, blagai nik Kladnik, odborniki Šifrer. Marko, Lamui-Jesenik, namestniki Vajent. Jurjovec. Lipo šek in Schildenfeld. — Ž rednim streljanje se prične 15. aprila t. 1.____________
Imamo podjetja, ki dobivajo državne dobave, zaposlujejo pa izključno tuje inozemske moii
Neuspeh delniških družb
O pospeševanju in reševanju
kmetijstva
Štev. 11.
»POHOD*
PO NAŠI ZEMLJI
Hrastnik
Brat urednik, ker se bojim, da vsled preobilice dela ne boš imel časa šteti vrstic tega dopisa te zagotavljam, da si lahko radi tega brez, skrbi, ker bo iste pTeštel dopisnik »Delavske Politike«, zato te prosim, da dopis v celoti priobčiš in s tem zaposliš gotove^ ljudi, ki se vsled brezdelja trudijo, da bi našli, čeprav neprimerno zaposlitev, ker so drugače Primorani, da iščejo dlako v jajcu.
Evo nekaj ocvirkov iz Hrastnika, ki bodo ®cer marsikomu neprijetni, so pa potrebni.
Vkljub vsem sijajnim »zmagam«, ki so jih v zadnjem času izvojevali naši sodrugi, je nekaj neverjetnega, da jim njih veselje kalijo neprestani in naraščajoči porazi nacionalnega delavstva. — Bo menda le resnično mnenje zdravnikov, da človek vsled prevelikega veselja ali žalosti trenutno izgubi razum in govori stvari, ki niso resnične.
Ce bi dopisnik »Delavske Politike« ke-daj zašel v spodnji Hrastnik, ali pa, če bi Povedal resnico, potem pač ne bi pisal, da ®° se »naciji« kot jih on naziva hvalili, da bodo zmagali pri volitvah delavskih zaupnikov v steklarni, ker je resnica ravno nasprotna, da so nam sodrugi obljubljali več glasov,
^ kolikor smo pa mi računali. Radi tega so tudi ponujali kompromisno listo, katero pa je nacionalno delavstvo odklonilo, ker ne mara kompromisov z nikomur. Kar se tiče samih volitev in postopka pri njih, pa tudi ni najbrže vse tako lepo in pravilno kot je bilo Pri volitvah v delavsko zbornico. Tudi postopek volilne komisije, ki je zadnji dan raz-yeljavila nacionalno listo, lepo komentira poštene namene iste. Toda vkljub vsemu je nacionalna lista dobila 44 glasov, pa čeprav so se ravno radi te liste razburjali ljudje, ki dobivajo državne pokojnine in še lepe plače. Tudi tem gospodom povemo, da so ravno ^Primorci in pritepenci«, kot se jih naziva, mnogo bolj zavedni Jugoslovani kot pa marsikdo, ki je šele od včeraj začutil potrebo junaškega trkanja na svoja prsa. Zato tem ljudem kot člani NO sporočamo, naj ne izlivajo Preveč glasno svojega besnega sovraštva na-Pram članstvu NO, ker bi lahko to komu škodovalo.
Kar se tiče nacionalnih bunk, bi pa sporočili g. dopisniku »Politike«, da je na debeli četrtek najbrže boloval na pretresenju možganov ter je vsled premrzlih obkladkov duševno toliko trpel, da ni mogel pisati resnice. Želimo mu od srca, da bi on ne bil deležen nikdar kaj hujšega kot »takih bunk«, ker potem je lahko gotov, da bo še dolgo živel nepoškodovan in nedotaknjen. Torej, gospod dopisnik, v bodoče resnico!
Ker ste že slišali tudi »Vigred«, ki so jo peli člani socialističnih organizacij »'poraženim nacijem« bi vam mi sporočili, naj bi v bodoče izvoljeni rdeči zaupniki vplivali na svoje in vaše »zavedno« članstvo, naj bi v bodoče člani godbe ne prirejali podoknic osovraženim kapitalistom, ker smo mi tu mnenja in naziranja, da to ni v skladu z razredno delavsko zavestjo posebno ne marksistično. Ali nimamo prav?!
IZJAVA
V	pomirjenje gotovih ljudi, ki se silno razburjajo radi dopisa, iznešenega v dnevniku »Jutro« z dne 4. t. m., ki se nanaša na mojo premestitev in moje delovanje v Hrastniku, sem primoran »resnici« na ljubo podati sledečo izjavo:
Ni res, da bi bil prestavljen na lastno Prošnjo, ker sem isto vložil šele decembra Meseca prošlega leta, temveč je res, da sem .il prestavljen na zahtevo nekega dopisa, ki Je. bil datiran letos januarja. Tudi se nisem ”ikdar udejstvoval v sokolskem društvu, ker sPloh nisem prestopil praga sokolskega do-'na. Nadalje se mi hoče naprtiti v tem dopisu,
sta bili po moji iniciativi ustanovljeni btrelska družina ter NO in da sem sodeloval fri ustanovitvi Narodno-strokovne Zveze, temveč bo vsakdo, ki me pozna, vedel, da sem ?e vedno boril proti omenjenim orgamzaci-^arn, ker sem odločen nasprotnik vseh nacionalnih in socialnih pokretov. Vedno sem bil najrajši v nemški družbi, pospeševal sem na
mogoče načine nemškutarjenje, in podpi-* razne druge protinacionalne organizacije.
. Gospodje, ali vam ta izjava zadostuje, da niirit® svoje živet. Jaz si ne lastim nobenih . s‘Ug, ker mi niso potrebne, rečem pa eno, a Poznam samo delo in preprostost, zasluge Pa lahko vzamejo tisti, katerim so potrebne, javljam pa, da mnogo ljudi po cele mesece i&em videl v Sokolskem domu, ko sem jaz dIn bil in delal. — Zdravo. — Janez Kušar.
gasilska četa steklarne dobila
NOVEGA PREDSEDNIKA
Kdor je zasledoval poročila iz Hrastnika
Y	dohodu«, temu bo gotovo znano, koliko se je .favno ta list boril proti izključni zaposlitvi in domačih Nemcev pri tukajšnjih obra-“• Med njimi je zavzemal eno najvažnejših . st g. Schmautz, ki je vneto deloval na to, 1	a dobi Hrastnik nemško manjšinsko šolo,
katero je tudi zbiral podpise ne samo od Jemcev, ker teh je premalo, temveč tudi od Slovencev. Pri zadnjem ljudskem štetju, se je dal kljub svarilom vpisati za Nemca. Pred kratkim pa se je ta gasilska četa, kateri imenovani g. Schmautz predseduje, pritožila zo-Per enega naših članov, hoteč ga odstraniti iz Hrastnika. Dopis sam je bil podla denunci-lacija, napisan s prozorno tendenco škodovati temu članu. In sedaj čujte in strmite! Da bi dopis zgledal verodostojnejši, ga je g. pred-
sednik podpisal v slovenskem pravopisu. — Gasilski četi steklarne na novi priaoDitvi in spremembi samo čestitamo. Pri prihodnjem ljudskem štetju, bo gotovo število Nemcev radi tega občutno »nazadovalo«. Širijo pa se tudi govorice, da bodo radi tega dopisa gotovi ljudje, ki se sicer smatrajo za nacionalne, sprejeli od omenjene gasilske čete »hvalež-nostne diplome« Tadi sodelovanja. Razdeljene bodo pa menda na »Viška vrhu«, kjer ima ta četa redovne vežbe. Heil! Zdravo.
Maribor
Napravil je vse tri državne izpite z odliko in imel že kot avskultant odlično kvalifikacijo ter je obdržal ves čas, čeprav je služboval na raznih krajih in so slovenski pravniki pod nekdanjim nemškim režimom skrajno težko dobili odlično kvalifikacijo.
Od vseh mariborskih sodnih uradnikov sta bila samo dr. Jančič in Niko Vrabl, ki sta se udeležila septembra 1918. ustanovitve Narodnega sveta v Mariboru, v Narodnem domu in tudi ves čas intenzivno pomagala pri izgraditvi naše države. Dr. Jančič se je udeležil na poziv Narodne vlade v Ljubljani koncem oktobra 1918. posvetovanja v Ljubljani radi prevzema sodišč in kazenskih zavodov.
V	sredini meseca novembra 1918. je prevzel dr. Jančič vodstvo okrajnega sodišča v Ljutomeru, ko so Ljutomerčani odstavili prejšnjega nemškega predstojnika sodišča. Narodni svet za Ljutomer in okolico je takoj koopti-ral dr. Jančiča in Ljutomerčani se še danes radi spominjajo svojega prvega slovenskega sodnega predstojnika.
Ko je uredil okrajno sodišče v Ljutomeru, je bil dr. Jančič premeščen k državnemu pravdništvu v Mariboru. Radi njegovega obširnega strokovnega znanja, mu je predsed-ništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani poverilo vodstvo kurzov s sodniškimi pripravniki v kazenskih stvareh. Cela naša mlajša generacija sodnikov je izšla iz njegove šole. Ponovno mu je predsedništvo višjega deželnega sodišča in Ministrstvo pravde izreklo priznanje in zahvalo za zaslužno in požrtvovalno delo in za trud, ki ga je posvetil izobraževanju sodniškega naraščaja.
Z največjo hvaležnostjo se spominjajo mlajši tovariši dr. Jančiča, kot svojega dobrohotnega in stvarnega vodnika. Tudi je njegova zasluga, da so mariborski sodni pripravniki polagali sodne izpite s tako odličnimi uspehi in so to eksaminatorji pri višjem deželnem sodišču ponovno poudarjali. Decembra 1928. je bil odlikovan z redom Sv. Save 4. razreda.
Marca 1981. je bil pozvan dr. Jančič v Beograd, da organizira državna tožilstva na področju apelcijskega sodišča v Beogradu. — Koncem julija 1931. se je vrnil iz Beograda in v sredini oktobra 1931. je bil znova pozvan v Beograd, kjer je ostal do začetka aprila leta 1932. Dobil je najlaskavnejša priznanja in zahvale za svoje delo in bil odlikovan z redom Sv. Save 3. reda.
V	začetku leta 1930. je bil dr. Jančič zopet odlikovan za svoje vzorno in vestno poslovanje z redom Jugoslov. krone IV. reda.
Kako zaupanje in spoštovanje uživa pri občinstvu in strokovnih krogih, najboljše dokazuje dejstvo, da ga je več humanitarnih in narodnih društev izvolilo za svojega predsednika in vodi vsa svoja društva z nesporno velikim uspehom. Več let do svojega vpoklica v Beograd, je bil poverjenik društva sodnikov za Mariborsko okrožje in tudi poverjenik društva »Pravnik« za Mariborsko okrožje.
Znanstveno se je udejstvoval s svojimi predavanji v Ljudski univerzi v Mariboru, v društvu »Pravnik« v Ljubljani in na kongresu pravnikov v Dubrovniku v jeseni 1932. Ponovno je predaval na zborovanju učiteljev za Mariborsko okolico in sodeloval pri strokovnem glasilu »Slovenski pravnik«. Minulega leta je spisal direktorju Andreju Žmavcu za njegovo knjigo »Vinski zakon« razpravo, ki se nanaša na pravno tolmačenje določil o kaznih in postopanju.
Z istimi uspehi se udejstvuje dr. Jančič pri nacijonalnih društvih. Narodna Odbrana ga šteje med svoje najodličnejše in najuglednejše odbornike. Stalno je delegat NO pri sre-dišnjem odboru in pri kongresih Narodne odbrane, kjer vzbujajo njegovi telftni predlogi in referati splošno priznanje in odobravanje. Nacionalno življenje v Mariboru je danes ozko zvezano z osebo dr. Jančiča.
Ptui
3.	marca t. 1. se je spoprijel naš slovenski nogometni klub »Drava« z SKJ (nemški) in seveda za eno točko zgubil. Prav je, da je nekaka borba, samo opazili smo, da so igrali pri nemškem tudi trije Slovenci, dijaki, baje en učiteljišnik iz Maribora in člani razpuščenega Rapida.
Ako so to celo učiteljišniki, potem se pa neha vse. Pristojno šol. oblast pa prosimo, naj se nekoliko pozanima za ta slučaj — mladi igralci pa dobro vedo, da je marsikatera pikra šla na njih račun, saj slovenska publika se je po pravici zgražala. Tudi njihova zasluga je, da so naši bili premagani.
Pomladek J. S. v gimnaziji je priredil prav lepo akademijo — nastopil je pevski zbor, mladi mornarji itd. Gospod V. Pirnat iz Ljubljane nas je v svojem krasno sestavljenem predavanju peljal na naše lepo Jugoslov. morje. Res krasen program — dvorana pa jako slabo obiskana. Tako daleč smo prišli, da se niti delo naših mladih več ne ceni.
Dne 7. marca je priredila Jugočeška liga v spomin velikega Slovena in našega prijatelja dr. Toma Masaryka spominski večer. Sliko in delo delo tega moža je skrbno orisal gosp. odvetnik Sluga. Prosimo, naj bo drugič predavanje krajše — za tak velikanski obisk — z pevskim oktetom vred celih 37 glav. Brez komentarja.
Liutomer
VINSKA RAZSTAVA IN SEJEM Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi dne 20. marca 1934. vinski sejem in razstavo vina v kavarni g. Resnika v Ljutomeru. Otvoritev ob 9. uri. Na poskušnjo bodo prvovrstna vina iz ljutomersko-ormoškega, gornje radgonskega in štrigovskega vinarskega okoliša. Ljutomer je že iz davnih dni znan po svoji izborni vinski kapljici, saj je Ljutomer središče vinorodnih goric med Dravo in Muro in je tudi kot križišče železnic za tako prireditev zelo pripraven. Že zaradi tega so bile dosedanje razstave dobro obiskane in tudi letos je veliko zanimanje med vinogradniki in med kupci ter drugimi interesenti.
Vabijo se vsi vinogradniki iz ljutomersko-ormoškega, gornje radgonskega in štrigovskega vinarskega okoliša, da razstavijo svoja vina, ker na ta način jih bodo vinski kupci mogli poskusiti ter se prepričati o izvrstni kakovosti vseh razstavljenih letnikov ljuto-merčana. Vsi vinogradniki v omenjenih okoliših, ki želijo svoja vina razstaviti, naj to prijavijo najkasneje do 11. marca t. 1. na posebni prijavi ali dopisnici ali ustmeno v pisarni mestne občine Ljutomer. Istotam se sprejema vino za razstavo, ki se mora poslati najpozneje do 16. marca t- >1. in sicer od vsake sorte 3 steklenice po 7/10 litra. Kdor nima primernih steklenic, jih dobi pri mestni občini Ljutomer, lahko pa pošlje tudi 2 slatin-ščaka; prazne steklenice se dajo v tem primeru nazaj. Kdor pa pošlje vino že v buteljkah, se buteljke izmenjajo za druge prazne nazaj ali se vrnejo po razstavi lastniku. Na lanski vinski razstavi je bilo mnogo vinogradnikov odlikovanih z diplomami od ministrstva za kmetijstvo, a še več jih je dobilo nagrade v orodju. Upamo, da bo tudi letos vinska razstava vsestransko ugodno izpadla.
Opozarjamo vse interesente, vinske trgovce ter gostilničarje, da si ogledajo vinsko razstavo ter se sami prepričajo o izvrstni kakovosti tukajšnjega pridelka in zelo ugodnih cenah.
Polovična vožnja po železnici je dovoljena samo za povratek nazaj. Legitimacije se dobijo pri Vinarski podružnici v Ljutomeru.
Žalec
Pojavi, ki jih dan za dnem zasledujemo v časopisju, so nam vzrok, da smo pogledali tudi mi malo ostreje na svoje nacionalno življenje. Narodna zavest, ki je priborila trgu nekdaj ponosni naziv »narodni trg« nas je napravila malomarne in brezbrižne. To je rodilo slabe posledice. Pred prevratom smo imeli 10 nemškutarjev, zdaj pa 40, tako, da sedaj ne smemo prav nič več čakati. Ta gospoda, smatra da slov. jezik ni sposoben, izražati njih misli in uporablja skoro izključno nemški jezik v svojem občevanju. Ce se bi to nadaljevalo, se ne bomo strašili izdajati njihovih imen, ne glede na funkcije, ki jih izvršujejo. Poleg tega imamo v Žalcu in okolici ljudi, tuje državljane, ki grdo zlorabljajo slovansko gostoljubnost. V Gotovljah je zaposlen kot inženjer Nemec, ki je v svoji oholosti grdo ravnal z enim svojih delavcev in ga spravil ob službo. Dotični prejema mastno plačo, katere si še daleč ne zasluži, na posledicah teh pa seveda trpi ubogo delavstvo ter si daje vsakih 6 mesecev podaljšati pravico bivanja v državi. — V nekem žalskem podjetju je zaposlen kot delovodja Nemec, ki v dolgem času svojega bivanja med nami ni čutil potrebe, da se nauči narodnega jezika. Ali res podjetnik, ki to tvrdko vzdržuje, ne najde med nami sposobnega človeka? — Narodna odbrana se v polni meri zaveda dolžnosti, ki jo čakajo na potu narodnega čiščenja. Zavest, da nismo sami, da stoji za nami vedno sil-nejša falanga enako mislečih borcev, nas bo privedla do zmage. — Zato ne nehamo prej, dokler ne vrnemo Žalcu staro ime in narodni značaj. — R. Ž.
Prekmurje
KAJ SI PREDSTAVLJAJO »NOVINE« POD NO
Nova žvegla. Dnes tjeden smo poročali, da se nastavla »narodna odbrana«, v Cren-sovcih. Obsodili smo te pa obsojamo i zdaj, zakaj se je vršo sestanek ravno pod velkov božov sliižbov v gostilni Škoberne. Bi se ne mogo vršiti po večernici, ka bi vsaki meo dostop do domoliibnoga društva? A ravnoto se je štelo preprečiti. Žvegla stare organizacije več ne dene, zato trbe novo napraviti. Ve vrbe že ženejo. Pa nova naj bi 'potem vabila pod plaščom »narodne odbrane« bivše pristaše organizacije v novo stranko, tak čiijemo, ka socialnodemokratično. štero bi pokrio plašč narodne odbrane. To sklepamo iz govora g. vučitela Bindera iz D. Bistrise, ki je med drugim pravo: »Pri občinskih volitvaj nas je bilo dosta. zdaj nas je pa mali šereg. Ali zato se bomo naprej borili« ... Ar so pa pri občinskih volitvaj Binderovci bili vsi pri organizaciji, je jasno da ščejo »narodno odbrano« vprečti zdaj tudi v svoj politični voz. Eden od navzočih nam je naznano, da je tajno bilo vfldano sledeče povelje: »Zbirajte
v narodno odbrano takše, šteri nikaj nema-jo«. S tem se je zadosta jasno ovadilo, da se zbira proletarijat za socialnodemokratično stranko, ki je po svojih pravilaj protivna Kristušovoj veri. Mi od naše strani odgovorimo, da ne dovolimo, da bi se domoliibna »narodna odbrana«, ki je ne politično društvo, vpregalo v kaksikoli politični voz. Navzoči so bili sledeči gg. voditelje: Dr. Cepu-der iz Ljubljane. Dr. Pikuš, Horvat Izidor i Grča iz D. Lendave. Binder iz D. Bistrice, Horvat Janko iz Sobote, Škoberne z Črenso-vec pa nar. poslanec Hajdinjak z Odranec. Posliišalcov je bilo 52. Prijavo se samo en deo za pristop k »narodnoj odbrani«. V imeni Boga i našega vernoga naroda prosimo te i vse gospode, ki prido med nas, naj ne držijo med božov sliižbov sestankov. To žali naše versko osvedočenje.
SREDNJI VEK Ka dobi naročnik Novin? 1. Kristušovoga duha; 2. vsaki tjeden sv. mešo, da se reši vseh duševnih i drugi nesreč i srečno vmer-je; 3. pomoč po smrti po tjedenskih svetih mešah; 4. brezplačne nasvete v listi; 5. brezplačne prošnje za pomoč v nesreči; 6. molitve siromakov i blagoslov pa smilenje njiho-voga Oče, Boga, ar čisti dohodki Novin se obrnejo na pomoč siromakom. Novine stanejo na skupni naslov samo 2 Din. mesečno i dajo vsakomi naročniki za polovično ceno veliki kalendar Srca Jezušovoga. Ce šteri naročnik ma kakše namene, ka bi se za nje rnešiivalo, molilo, naj to sporoči vredništvi. Kak i to če bo posluhnjen. V zahvalo naj posliihnjeni spravi nove naročnike Novinam i sam tiidi stanoviten ostane pir njih. To naznanjajo vsakomi naše krščanske »Novine«.
»OMLADINA« številka 8—4.
Pred dnevi je izšla dvojna številka »Omla-dine« s sledečo vsebino: Jež Janko: Nova zarja na Balkanu — mrak v Podonavju. — Dr. R. Kropivnik: Razmerje med Srbi in Bulgari v zadnjih sto letih. — Bojan Šantel: Principi Aleksandra Stambolijskega — principi zem-ljedelske Zveze. — Aleksandar Stambolijski: Moj zadnji razgovor s čarom Ferdinandom.
—	Odar Hildin: Bežen pogled v bolgarski književni razvoj. — Boris Sancin: Zadružna misel. — Dimitar Ivanov: Na žetvi. — Slavčo Vasev: čuvajnica — itd.
Kakor je razvideti, je zadnja dvojna številka posvečena bratski Bolgarski.
Dalje je uprava razpisala kot nagrado za naročnike, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 5. aprila, tri knjižna darila, i. s.: zbirko Kosmos (Bilimovič: Uvod v Ekonomsko vedo, M. Kos: Zgodovina Slovencev; Slovenska sodobna lirika);
zbirko Slovenske Matice (Tolstoj: Vojna: in mir, 2 knjigi; Spektorskij: Socijalna filozofija, 2 knjigi; Cankar: Zgodovina likovne umetnosti, 2 knjigi);
prihodnji letnik »Omladine«.
Nacionalisti, omladinci! Podpirajte naše glasilo in darujte v naš tiskovni sklad!
Naroča se na naslov: Uprava »Omladine«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
Uprava »Omladine«.
50. LETNICA »KMETOVALCA«
Letos s 1. marcem je preteklo 50 let, odkar je izšla 1. številka tega najbolj uglednega kmetijsko strokovnega glasila. Doba, ki jo je prehodil »Kmetovalec« ni bila samo dolga, ampak tudi zelo težavna in polna največjih vplivov, ne samo na našega kmeta, temveč na ves naš narod. Pomisliti moramo, da je pričel »Kmetovalec« izhajati v dobi, ko se je moralo našega kmeta takorekoč učiti brati in 'razmišljati o težavah njegovega gospodarstva. 50 dolgih let je »Kmetovalec« bil strokovni svetovalec in vodnik našemu kmetu, ne samo v strokovnih, marveč tudi v njegovih trgovskih in pravnih zadevah. Koliko praktičnih nasvetov iz vsakdanjega življenja je dal »Kmetovalec« v teku svoje dolge ŠOletne dobe našemu kmetskemu gospodarju, more prisoditi samo oni, ki ima pregled čez to ogromno delo. Naše poljedelstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, mlekarstvo in pašništvo, vinogradništvo in kletarstvo, čebelarstvo, gospodinjstvo in ostale pomožne panoge, vse to je našlo v današnjem jubilantu vedno pravo mesto preudarnega in odločilnega pospeševanja. Nobeno teh panog našega kmetijskega gospodarstva ne bi bilo na tako visoki stopnji razvoja, kakor se danes nahaja, če bi ne bilo »Kmetovalca«.
Kljub težkim razmeram, v katerih živimo, moramo priznati, da je »Kmetovalec« ravno dandanes neobhodno potreben za vsakega, ki se zanima za napredek našega kmetijskega gospodarstva. Ta list prinaša poleg potrebnih aktualnih strokovnih člankov in spisov tudi navodila, nasvete in odgovore na vprašanja iz vsega področja kmetijstva. V novejšem času je tudi trgovsko-vnovčevalni pregled za najvažnejše kmetijske proizvode zelo skrbno obdelan, po katerem se naši kmetje s pridom ravnajo. Trdi se lahko, da kmetska domačija, ki nima tega lista, marsikaj prepotrebnega pogreša za izboljšanje in preureditev svojega gospodarstva.
Koristi, ki jih prinaša ta list, se ne morejo dovolj preceniti.
Jubilejna številka, ki je izšla na 56. straneh v lepi novi opremi, prinaša polno poučnega gradiva, a tudi zgodovinskega pregleda važnih dogodkov, ki so bili v zvezi v tej dolgi dobi ž njim in Kmetijsko družbo. Ker je naročnina na list samo 25 Din letnih, je oči-vidno, da mora prispevati za njegovo izdajanje precejšen del Kmetijska družba sama.
Vsi prijatelji našega kmeta si bodo gotovo šteli nekako v dolžnost, da bodo »Kmetovalca« kljub težkim časom priporočali za njegovo večje razširjenje. Saj spada »Kmetovalec« kot naše najstarejše kmetsko glasilo gotovo v vsako kmetsko hišo.
\
Nat pokret
Ustroj in delo NO
Zgodovina NO je znana. Zato hočemo podčrtati le dejstvo, da je nastala v septembru 1908! Ne morda na podlagi kakih papirnatih statutov, kakih dolgotrajnih priprav, agitacijskih sestankov in ustanovnih občnih zborov, temveč kot elementaren izbruh srbskega dela našega naroda, ki je hotel sicer sam iz sebe toda ne za samega sebe, temveč za vse jugoslovanske brate ustvariti z vrhovnim ciljem obrambe in ohranitve sebe in celotnega jugoslovanskega naroda krepko in navdušeno armado prostovoljnih nacionalnih borcev. V času. ko ni bilo v Srbiji še brzo-java in ko ni bilo radija, je tekom dveh tednov pristopilo v sami Srbiji okoli 60 tisoč nacionalistov vseh starosti in obeh spolov k NO. Šele potem so nastala pravila, ki pa so samo sankcijonirala to, kar je volja naroda ustvarila že prej brez vsakega sodelovanja takratne srbske vlade in gotovo ne na zadovoljstvo vseh takratnih članov te vlade.
Razumljivo v dobi do leta 1918 NO ni delovala kot kaka kulturna nacionalna organizacija, bila je tipična bojna organizacija, ki je organizirala ves narod, da je ta narod spopolnjeval delovanje srbske vojske in pripravljal s težkimi krvnimi žrtvami zmagoslavno pot tej vojski preko Bitolja do Kajmak-čalana. pa tudi preko Albanije in solunske fronte nazaj prav v osrčje bivše Avstroogrske monarhije. Kadar je vojna, takrat ne more biti govora o kulturi in umetnosti, takrat je treba napeti vse fizične in moralne sile naroda, da prenese vse z vojno združene napore in žrtve, zlasti pa da prenaša tudi poraze, ne da bd vsled tega klonil svojim duhom. Te cilje je NO dosegla, spomenike tega njenega dela predstavljajo vse one slavne zmage, ki jih je izvojevala, pa tudi vsi strašni porazi, ki jih je srbska vojska utrpela, pa ostala kljub temu žilava in borbena ter kot taka dosegla končno zmago.
Po vojni se je umaknila NO v ozadje. Morda so njeni voditelji sami živeli v prepričanju, da je končana njena naloga, da lahko počiva na svojih lavorikah in da se lahko omeji le še na svojo kulturno misijo, to je misijo nacionalnega probujanja in čuvanja nacionalne samozavesti, nacionalnega ponosa in pažnje nad delom onih, katerim je poveril narod svojo usodo. Jedro NO je tvoril vedno srbski del našega naroda. Srbi pa se po osvobojenju niso imeli časa brigati za drugo, kot za izgraditev svojih porušenih in opustošenih vasi, trgov in mest. Ni jim pre-ostajalo časa za nič drugega in to je gotovo eden glavnih vzrokov, da se povojno vodstvo NO, ki je obstojalo večinoma iz' Srbov, državljanov predvojne Srbije, ni toliko zanimalo za razmere, ki so takrat obstojale v naši državi. Ustanavljale so se sicer organizacije NO in tudi Ljubljana je dobila svoj Oblastni odbor NO, o čegar delu pa ni nihče nikdar čul ničesar. V njem je bilo kakih 30 do 40 samih blestečih imen, nosilci teh imen so bili edini člani NO v Ljubljani in sočasno tudi člani Oblastnega odbora NO torej člani in voditelji v eni osebi.
Zato ni čudno, če so ravno slovenski nacionalisti prvi reagirali na one težke razmere, ki so se pojavile v Dravski banovini že neposredno po prevratu. Mi in Hrvati nismo bili toliko okupirani z restavracijo svojih domov, ki nam jih bojna vihra hvala Bogu vsaj v mejah današnje Jugoslavije ni opustošila. Zato smo imeli več prilike, da smo se vdajali oni žalostni miselnosti in politiki, ki nas je dovedla v sredino najogabnejše partizanske borbe. Ravno vsled tega je tudi pri nas in v Dalmaciji najprej nastopila ona reakcija nacionalistov, ki je dobila zunanjega izraza v ustanovitvi bivše Organizacije Jugoslovanskih Nacionalistov — »Orjuna«. Glede delovanja in uspehov Orjune ne bomo govorili, ugotavljamo le dejstvo, da je bila Orjuna v takratnih razmerah nujno potrebna in da je dosegla velike uspehe, o katerih se danes še ne more govoriti, da pa je bilo njeno delo plodno le tako dolgo, dokler so bili v njej organizirani res samo idealni nacionalni borci, dokler ni ta organizacija postala zatočišče mase. Ko pa je po trboveljskih dogodkih leta 1924 postala Orjuna moderna in je vsak takozvani naprednjak in nacionalist smatral za svojo nacionalno dolžnost, da nosi značko Orjune in se legitimira z njeno izkaznico, takrat je dobila ta organizacija v sebe kal one težke bolezni, ki jo je polagoma uničila. Pojavila se je nediscipliniranost članstva, ki ni bilo dovolj prerešetano, maščevala se je teza tistih, ki so proti treznim pomislekom resnih nacionalistov na široko odprli vrata v Orjuno vsakemu, ki se je hotel včlaniti. Poznejši dogodki so dokazali utemeljenost teh pomislekov in upravičeno stališče, da mora biti članstvo pri borbeni nacionalistični organizaciji dobro prerešetano in da je nemogoče upravljati tako organizacijo po običajnem parlamentarnem in demokratskem načinu, to je temeljem splošne in enake aktivne in pasivne volilne upravičenosti članstva. Plevel je zadušil tako lepo cvetoči idealizem, javnost je videla samo še plevel, cvetja pa deloma ni mogla, deloma pa ni hotela videti in tako je postala lepa beseda Orjuna kompromitirana brez krivde vseh pravih res idealnih borcev, ki so delali požrtvovalno, stavljali na kocko svoje lastno življenje in tudi doprinesli težke krvne žrtve za kralja, narod in državo. Sledil je razpust, ki je likvidiral to stanje, dobre, v bivši Orjuni eksponi-rane in delujoče nacionaliste pa na mah sprostil vse kompromitujoče primesi.
Takrat, v začetku leta 1929, je nastopil trenutek, ko se je zopet pojavila NO. Bivši idealni delavci iz Orjune niso mogli opustiti svojega dela, iskali so novo možnost za nadaljevanje tega svojega dela in so to možnost našli v NO, ki je z veseljem sprejela te v težkih borbah in žrtvah prekaljene nacionaliste. In tako je začela NO. ki je do 1. 1929 v takozvanih prečanskih krajih obstojala na papirju, na ozemlju predvojne Srbije pa več ali manj počivala znova z delom. Teški so bili prvi časi, mnogo je bilo nerazumevanja in mno«o je bilo treba truda, da se je ideja NO zasidrala v naših krajih. Ko pa se je delo začelo, sta obe centrali v Dravski banovini, to sta Oblastni odbor v Mariboru in Oblastni odbor v Ljubljani v skupnem delu korak za korakom pridobivali na terenu in ustvarili današnje krepke postojanke, ki se še vedno množe. Pri tem pa so se stari nacionalisti ogibali napak storjenih v časih bivše Orjune in od vsega začetka postavili tezo, da hočejo imeti v vrstah NO samo kvaliteto ne pa kvantiteto. In da je bolje imeti okoli sebe zbranih par sto res idealnih in požrtvovalnih borcev, kot pa zgubljati živce in zapravljati čas z delom med nedisciplinirano maso. Postojanke NO naraščajo od dne do dne, toda te postojanke niso zatočišče mas, one so resnični kadri izbranih nesebičnih nacionalistov, ki so vsak trenutek sposobni pritegniti tudi maso, če bi bilo to potrebno. Mi vemo. da se da mase pritegniti in navdušiti za trenutek, vemo pa tudi. da je bila masa vedno nezvesta in nezanesljiva in nimamo nič proti temu, če jo hočejo organizirati drugi in doživeti iste bridke skušnje, kot smo jih žal doživeli svoj čas mi in vsi tisti, ki so stremeli za tem ciljem.
Ustroj NO je danes, ko veljajo že nova pravila, dokaj pTeprost. Osnovna celica je krajevna organizacija, njen delokrog se razteza na ozemlje dotične občine v kateri deluje. Če pa v dotični občini ni najmanj 20 rednih članov NO, obstoja poverjeništvo NO. Oblastni odbori so centrale vseh krajevnih organizacij na ozemlju dotične oblasti, dočim je Središnji odbor skupna centrala v Beogradu, ki jo tvorijo predstavniki posameznih Oblastnih odborov. Dočim je obstojalo v NO po prejšnjih pravilih zgolj redno članstvo so uvedla nova pravila poleg rednega članstva še izvršilno članstvo z izrecno določbo, da smejo samo izvršilni člani voliti in biti voljeni kot funkcijonarji posameznih organizacij. Reden član NO postane lahko vsak polnoleten državljan oz. državljanka naše kraljevine, čegar prošlost je v moralnem in nacionalnem oziru neoporečna, redni člani pa ne morejo postati oni naši državljani, četudi je njih prošlost še tako svetla, ki pripadajo kaki mednarodni anacionalni organizaciji na pr.: prostozidarjem ali pa podjetja, ki obratujejo pretežno s tujim kapitalom in njih delo ni združljivo z interesi nacije in države. Inozemci morejo postati člani NO le. če jih sprejme Središnji odbor. Sicer pa sprejemajo redne člane odbori Krajevnih organizacij, vsak mora biti sprejet s */s večino. Ce je torej več kot */» odbornikov proti, potem prijavljenec ne more postati niti reden član NO. V praksi pa obstoja še strožji princip, da je dejansko odklonjen vsak prijavljenec, če je proti sprejemu glasoval le en odbornik. To je tudi pravilno, med članstvom in odborniki naj vlada popolno zaupanje. Baš vsled tega postopajo odbori z vso odločnostjo, če se pojavijo kakršnakoli nesoglasja. Boljše je izključiti nekaj članov kot pa tvegati nevarnost, da se pojavijo nesoglasja, ki zavirajo delo.
Izvršilno članstvo je odlikovanje in priznanje, katero si mora reden član šele prislužiti. Izvršilne člane predlagajo sicer Krajevni odbori, imenuje jih pa Oblastni odbor proti naknadni potrditvi Središnjega odbora. Na ta način je odvzeta možnost sklepanja in debatiranja o vprašanju, ali je posamezen reden član sposoben dobiti kvaliteto izvršilnega člana ali ne. Tem izvršilnim članom je poverjeno vodstvo celotne organizacije, samo izvršilni člani morejo postati funkcijonarji v Krajevnih in Oblastnih odborih, seveda tudi v Središnjem odboru.
Na ta način je omogočena povezanost vseh onih nacionalistov, ki so dokazali svoj idealni nacionalizem s praktičnim delom in se jim vsleg tega mirne vesti lahko prepusti ne samo vodstvo posameznih odborov, temveč zlasti tudi odločanje o najvažnejših vprašanjih organizacije, njenega ustroja in njenega udejstvo-vanja.
Poleg rednih in izvršilnih članov navajajo pravila še podporne člane ter člane dobrotnike, seveda tudi ustanovne člane, kot je to običajno pri vseh organizacijah.
0 programu NO je bilo že mnogokrat govora in se mnogi čudijo kako to, da NO nima svojega programa izdelanega in zapisanega v kaki lepo tiskani brošuri. Bili so časi, ko so se posamezni Odbranaši lotili tega dela in izdelali načrte kakega programa, toda niti eden teh načrtov ni zagledal belega dne, vsi so ostali v miznicah, ker NO ne potrebuje pisanega oziroma tiskanega programa. NO je nastala kot pokret naroda, ki je v času svoje najhujše stiske in svojega na videz najtežjega ponižanja izbruhnil z elementarno silo in .postavil samega sebe kot branik svoje nacionalne in državne samostojnosti in svojih nacionalnih aspiracij. Brez programa se je dvignil narod, brez programa je ta narod izvršil svojo voljo preko potokov krvi in milijonov žrtev. Program NO je zapisan v srcih, ta program se ne da izraziti v besedah. In-
teres naroda in države, to je vrhovno pravilo NO. Narod in država pa sta dve živi, vedno se presnavljajoči in vedno v novih razmerah živeči tvorbi. Potrebe naroda in države se spreminjajo vsak dan. kar je bilo včeraj še resnica, že danes več ne velja, nihče pa ne more vedeti kaj bo jutri. Cemu torej pisati in tiskati lepe besede, ki jih bo treba morda že jutri popravljati in spreminjati? Programe naj imajo politične stranke, programe naj delajo ljudje, ki se hočejo s takimi programi šele legitimirati pred sodržavljani in jih z lepimi programi privabljati. NO tega ni treba; njena legitimacija in njen program sta vsebovana v njeni prošlosti, v njenem 25 letnem delovanju in v onih ogromnih žrtvah, ki jih je naš narod doprinesel pod zastavami NO na oltar narodne in državne osamosvojitve in samostojnosti. Programe naj delajo oni, ki nekaj obljubljajo. NO pa ne obljublja ničesar, ker ničesar dati ne more v onem smislu kot se to dajanje običajno razume. Ona ne obeta nikomur časti in imetja, ona ne nudi nikomur možnosti, da bi potom nje iskal svojih posebnih koristi in je zato hvala Bogu vsaj danes še varna pred navalom raznih koristolovcev in onih uglednih oseb, ki vidijo le sebe in nikogar drugega. Koliko je bilo že programov napisanih in natiskanih, koliko je bilo že programov hvaljenih, pa vendar še nikdar ni zmagal program, zmagale so vedno osebnosti.
Kdor si je znal pridobiti v najtežjih časih zaupanje svojega naroda, temu je narod sledil ne radi njegovega programa, temveč radi njegove osebnosti. Kdor hoče operirati samo s programi, ta se kaj kmalu prepriča, da gre življenje preko programov in da se naroda ne da voditi s programi. Budno spremljanje in opazovanje prilik v narodu in državi, neprestano nadziranje vseh težkoč in krivic, ki jih trpita narod in država, nadziranje vseh onih, ki vidijo v narodu in državi le teren za izživljanje svojih lastnih interesov in koristi ter obramba naroda in države proti delovanju takih ljudi z vsemi razpoložljivimi sredstvi, to je program NO. Na videz kratek, v resnici pa ogromen.
Ta svoj program izvršuje NO dosledno, brez ozira na levo in desno. Ona ne prireja bučnih manifestacij in demonstracij, ona ne hodi na ulico privabljati mase, njeno delo je poglobljeno, kajti vse to delo je samo pri-
Poroiilo zdravniike sekcije NO
prava za oni trenutek, ko bo zopet nastopil čas največje stiske in ko bo zopet treba narodu ustvariti lastno narodno obrambo. Pa naj bo to proti zunanjim ali pa proti notranjim sovražnikom. Ravno zato se NO ne more vezati na nikogar, pa naj bo to posameznik? politična stranka, podjetje, stanovska organi' zacija itd., NO ni organizacija onih, ki so v njej včlanjeni in jo trenutno vodijo, ona 1® organizacija naroda, dostopna vsakemu, k* iskreno priznava, da je član jugoslovanskega naroda in ima čiste roke. Govori se in raznašajo se te govorice po raznih tajnih kanalih. da ima NO zveze z raznimi osebami, v katerih vidi javnost nosilce korupcije in dobičkarstva. NO se ne brani proti takim neumnim govoricam, storila bo le to, kar ie enkrat že storila, ko je po svojih funkcijonar-jih stavila pred sodišče raznašalca takih voric in je bil dotičnik tudi obsojen, ne da bi sploh poskusil nastopiti dokaz resnice. Take malenkosti NO ne morejo in ne smejo zavirati v njenem delu, ki postaja vsak dan obsežnejše in vedno bolj razčlenjeno. Omladin-ske sekcije zanašajo čisto jugoslovansko id®0' logijo med vrste naše mladine, viteške sekcije vzbujajo v mlajši generaciji duha borbenosti, zdravniška in inženjerska sekcija sta samostojni komori in obenem posvetovalna organa za reševanje važnih socialnih in gospodarskih vprašanj. V svojem tisku, tedniku >Pohodu« in mesečni reviji »Omladini« propagira NO svojo miselnost, v akciji »Svoji * svojim« pa je začela NO z delom, ki naj brez velikih besed in obljub polagoma, toda zanesljivo izleči najtežjo rano na telesu našega narodnega gospodarstva, to je nadvlado tujega kapitala, izsesavanje naših domačih delovnih sil po tujcu, ter pretirano zaposlovanj® inozemcev na škodo naših domačih enakovrednih, toda žal brezposelnih delovnih moči-Vse to delo se vrši mimo in tiho, ne vrši s® pa samo pri nas, temveč po vsej državi.
Ne vabimo nikogar v svoje vrste in v svoje organizacije, hočemo samo prostovoljce in hvala Bogu, ne manjka jih. Kdor hoče delati z nami z resničnim idealizmom in brea vsega kričanja, ta se nam naj pridruži, sprejele ga bodo bratske roke in počutil se bo kot brat med brati. Čim več nas bo, tem hitreje bo dosežen uspeh, za katerim stremim® po točno določenem načrtu, katerega bomo tudi dosegli, naj bo to komu prav ali ne.
Novo vodstvo Zdravniške
Zbornice
Dan 11. marec 1934. je važen zgodovinski datum za zdravništvo Dravske banovine.
Ta dan je potekla funkcijska doba starega odbora, ki je vodil 10 let to važno zdravniško institucijo. Več let že se je trudila mlajša generacija, da dobi vsaj nekaj vodilnih mest v svoje roke. Vendar vselej zaman. Zadnja leta se je poostril ta boj. boj med predvojno in povojno miselnostjo, boj med individualistično in socijalno strujo. Že to dejstvo samo je dokazalo, da med obema strujama ne more priti do sporazuma.
Konkurirali sta za vodstvo zbornice dve listi. Stanovska lista z dr. J. Tičarjem na čelu, ki je zastopala skupino starejših in delovno stanovska lista mladih s profesorjem dr. Koširjem na čelu, ki je zastopala sodobne dalekosežne socijalne reforme.
Pojavila se je še tretja, samostojno-kompromisna lista, koje predstavnik je bil dr. J. Tavčar.
Zmagala je kompletna lista mladih, socialno usmerjenih s predsednikom profesorjem dr. A. Koširjem. Zmagati je morala, ker je imela krepko oporo — v sodobnosti.
Vodstvo zbornice je sedaj sledeče:
Ožji odbor: predsednik: dr. Košir Alija, docent med. fakultete v Ljubljani; podpredsednik: dr. Petrič Karl, šef Higienskega zavoda v Ljubljani; tajnik: dr. Ahčin Marjan, mestni zdravnik v Ljubljani; blagajnik: dr. Hebein Josip, primarij-rentgenolog v Ljubljani. — Širji odbor: dr. Kramarič Lojze, šef sanatorija »Šlajmarjev dom« v Ljubljani; dr. Erat Joško, banov, zdravnik Dravograd; dr. Kambič Mirko, zobozdravnik v Ljubljani; dr. Benčan Jože, primarij žen. bol. v Mariboru; dr. Flajs Jože, asistent bolnice v Celju; dr. Logar Anton, zobozdravnik v Ljubljani; dr.* Krištof Boris, sekund, bolnice v Ljubljani; 4 namestniki: dr. Pavlič Franjo, zaseb. zdravnik v Mariboru; dr. Oražem Ivan, banov, zdravnik v Ribnici; dr. Lutman Stane, asistent bolnice v Mariboru; dr. Premrou Vladimir, zdravnik OUZD v Tržiču. — Nadzorni odbor: dr. Kunst Alojz, primarij-rentgenolog v Ljubljani; dr. Guzelj Vladimir, primarij bolnice v Ljubljani; dr. Rant Jože, zobozdravnik v Ljubljani; 2 namestnika: doktor Kamin Miha, asistent bolnice v Ljubljani; dr. Pehani Pavel, asist. žen. boln. v Ljubljani.
—	Dsciplinski svet: predsednik: dr. Švajger Drago, otorinolaringolog v Ljubljani; podpredsednik: dr. Lavrič Božidar, šrf kir. oddelka splošne bolnice v Ljubljani; 5 članov: dr. Bassin Rajner, okulist v Ljubljani; dr. Cir-nian Ciril, zdravnik v Ljubljani; dr. Fon Josip, mestni zdravnik v Ljubljani; dr. Benedičič Franjo, zdrav. Bratov, sklad., Senovo; dr. Hočevar Tone. sreski sanit. ref. v Kočevju; 5 namestnikov: dr. Soss Elza, zobozdravnica v Ljubljani; dr. Korbar Avgust, zdravnik Higien. zav. v Ljubljani; dr. Lipnjak Danilo, sres. sanit. referent v Dol. Lendavi; dr. Medic Stane, zaseb. zdrav, v Šoštanju; dr. Lavrič Vito, sekund, žen. bolnice v Ljubljani. —
Tožilec: dr. Lapajne Živko, zdrav, inšpektor, sres. sanit. referent v Ljubljani; namestnik, dr. Jakša Jože, dermatolog v Ljubljani.
Z veliko večino je bil sprejet pomemben predlog, naj se uvede kartotečna evidenca vseh zdravnikov in njih služb. Ta sklep j® nujna posledica dejstva, da imajo nekateri zdravniki po več služb, dočim se drugi. _ u* teh je čim dalje več, že bore s financijelnimi težavami. To dejstvo je moralo izzvati zahtevo po socijalni reformi v tem pogledu, t. ]■ po pravični razdelitvi služb.
Odpor je bil seveda jak, ali brezuspešen.
Značilno pa je, da je pokrenil tako p«; membne socijalne reforme baš zdravniški stan, ki je vselej užival sloves, da je dobro situiran.
Znamenje časa.
Službene vesti
Krajevna organizacija NO v šiški priredi članski sestanek s predavanjem v nedeljo 18. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v Sokolskem domu v Šiški. Prisotnost vsega članstva obvezna.
Kraj. Odbor Narodne Odbrane Šent-peter-Vodmat-Mosto sklicuje obvezen sestanek vsega članstva za petek dne 23. marca 1934 ob 20. uri v prostorih br. Zupančič Leopolda, Ljubljana, Jegličeva št. 15. — Zdravo!
Rezervnim oficirjem pododbora Udru-ženja v Ljubljani se naznanja, da se bo vršil redni občni zbor pododbora UR0IE v Ljubljani 24. marca ob 17. uri v društveni sobi Zvezda II. gadstropje. Vse predloge za zbor se bo sprejemalo do 20. t. m. Vabijo se vsi rez. oficiri, da sc udeleže v čim večjem številu občnega zbora in da s plačanjem predpisane članarine pridobe pravico glasovanja na občnem zboru. Uradne ure so vsak torek in petek od 18. do 19. ure. Zemljevidi s° prišli. — Odbor.
Družba sv. Cirila in Metoda v Lju1*' ljani je izdala 8 vrst velikonočnih rftz' glednic. Naročajo se v CM pisarni, Beethovnova ul. 2. Cena razglednici 1 D*11’ trgovci imajo 25°/« popusta. — Naša sveta dolžnost je, da podpiramo slovensko obramben o šolsko društvo. Ako kupujemo CM razglednice, podpiramo to društvo, domače umetnike in domačo obrt. Mi ramo kupovati domače blago, ne pa tuje
POHOD
k ..
živi sam®
naročnine -
Odgovorni urednik Miroslav Matelii. - Izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r.z. z o. z., Ernest Vargazon.
Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubija