*	Urednlttvo In npravniitro v Ljubljani,	Izhaja vsako soboto.	Mesečna naročnina ...		X*
	Narodni dom, L nadstropje. Telefon 77.	Priloga t »Tedenske slike**.	za Inozemstvo			
Resna beseda slovenskemu
delavcu.
Eno je neizpodbitno: gmotni in socijalni položaj slovenskega delavca je od dne do dne slabši. Ni prav nič pretirano, ako rečemo, da je delavec sredi kulturnega življenja pravi suženj.
Tako je naš slovenski in jugoslovanski delavec k tlom pritisnjen, da komaj diha. Vse to se je zgodilo kljub temu, da so zastopniki SLS in krščanskega socijalizma imeli v Sloveniji neomejeno moč in s tem vse predpogoje, da bi tudi v državni gospodarski in socijalni politiki mogli z zadostno učinkovitostjo zastopati koristi delavca in malega človeka sploh. Ljudstvo daje poslancem zaupanje zato, da poslanci mislijo na njegove potrebe in in da pod vsakim pogojem najdejo pota in sredstva za izboljšanje življenja.
Delo za ljudstvo zahteva veliko požrtvovanja in samozatajevanja.
V	mnogih prilikah je treba pustiti iz vidika politične koristi stranke, uko je potrebno, da se dosežejo uspehi na gospodarskem in socijalnem polju.
SLS in njeni poslanci neprestano pravijo, da so najbolj socijalna in najbolj ljudska stranka. Ta naziv si vsakdo lahko hitro da. Važnejše in koristnejše pa je, da ljudstvo to tudi dejansko čuti. Za politične stranke ni najvažnejše, da znajo ostro in brezobzirno napadati nasprotnike, kajti ozmerjati koga, je pač najlaže, bolj važno je, da manj govore in blatijo nasprotnike in
pokažejo več koristnega dela.
Kaj se pravi biti socijalen in ljudski? To se pravi imeti za ljudstvo srce, videti njegovo dnevno trpljenje in njegove dnevne potrebe ter se kakor mravlja truditi, da se
preko vseh ovir dosegajo uspehi.
^1'avi socijalni in ljudski čut nam veleva, da iščemo stikov iu vez z vsemi, da ustvarjamo med ljudstvom ljubezen in razumevanje za medsebojne potrebe, da smo noč in dan samo skrbni gospodarji in
mislimo samo na to, kuj bomo jutri mogli koristnega storiti
iu ne na to, kako bomo tega ali onega prevarili, da si utrdimo politično moč. Teh lastnosti SLS ni pokazala. Obnašala se je ves čas našega samostojnega državnega življenja, kakor tatinska družba, od katere eni na vasi ljudem pripovedujejo lepe besede, med tem pa drugi nemoteno kradejo po hišah dragocenosti. Ljudem je SLS govorila 0 ljudskosti in socijalnih potrebah in pripovedovala, kako drugi tega ne razumejo, med tem pa so njeni poslanci v Beogradu
lomili kopja za republiko, za zvezo z Bolgarijo, za federacijo, z Radičem vred so vpili, da <lol z davki in žandarji.
Vso svojo organizatorno, politično, denarno in duševno moč so položili v službo zanikavanja obstoječega državnopravnega. stanja iu so več žrtvo-
vali za to, da narodna skupščina ni mogla razpravljati o socijalnih zakonih, kakor pa za to, da se dela. Ako bi n. pr. SLS bila dejansko socijalna, bi morala uvideti,
da je za našega človeka bolj potrebno mu zvišati zaslužek, mu dati dobro zavarovanje, ga preskrbeti za primer brezposelnosti, mu znižati davke, kakor pa ga skušati prepričati, kako velike koristi je zanj republika in zveza z Bolgari.
Za vse te stvari bi bil še vedno čas. Tudi za državno-., življenje velja, da je treba delo tudi časovno porazdeliti: važnejše stvari naprej, manj važne pozneje. Če bi se SLS vseh 8 let s svojim velikim številom poslancev pehala samo za to, da doseže znižanje davkov, da uredi zavarovanje in da delavcu dobro pravno varstvo, bi vsakdo moral priznati, da se poslanci trudijo za ljudske koristi. Tako pa o vsem tem ni govorila, veliko pa je govorila o republiki, o liberalcih, o nepoštenju pri drugih, mnogo se je pogovarjala z .Radičem, sklepala je z radikali Markove protokole, da ni prišlo do volitev v oblasti.
SLS je usodno pogrešila, ko se je z vso svojo silo zaletela za nevažnimi in nedosegljivimi stvarmi,
da je danes po tolikih letih borbe morala utihniti
o	avtonomiji in da Radiča preklinja. Stranka, ki toliko let nekaj blagoslavlja in nato preklinja, ni ljudska stranka, ni stranka življenja, v katerem je hitro treba odločitve, kaj je prav in dosegljivo in kaj ne, da se po nepotrebnem ne izgublja čas in moč.
Te usodepolne pogreške politike SLS morajo imeti vpliv tudi na njeno politično moč, na
razpoloženje volilcev proti SLS.
Ni dvoma, da se mora razpoloženje volilcev na-pram kaki stranki ravnati le po delu in uspehih te stranke. Cim večjo ima stranica zavest in mimo vest, da je za socijalni blagor vse žrtvovala in dosegla tudi uspehe, tem bolj samozavestna in mirna je taka stranka,
tem manj se poslužuje laži in varanja ljudstva,
tem manj obljublja, ker ve, da vsega tega njej ni potrebno, ker pošteni sodniki-volilci bodo sodili le po delih. SLS pravi, da je edina zaščitnica slovenskih koristi, da vse dobro izhaja od nje, vse škodljivo pa od drugih. Resničen je pregovor, da se dobro blago samo hvali, kdor sam sebe preveč povzdiguje, je sumljivo. Požigalca ljudstvo samo pretepe in ni treba ljudi nanj šele nahujskati. Zato se moramo danes čuditi, kako je mogoče in potrebno, da se SLS v tem volilnem boju poslužuje tako nepoštenih in protiljudskih sredstev, da volilce vabi na svojo stran.
Ako ima SLS res toliko nevenljivib zaslug za delavca in kmeta, bi človek mislil, da mu bo te zasluge obrazložila in koncc.
Tako pa SLS teh zaslug ne razlaga, pač pa pravi, da «bo» prišla v vlado in da «bo» delala, da «bo»
imela moč, izpostavlja sv. Rešnje Telo, vpije, da je vera v nevarnosti, duhovniki morajo hoditi od hiše do hiše, žene in dekleta morajo moliti za srečen izid volitev.
Takih sredstev se nikakor ne poslužuje stranka, ki ima v narodu zaupanje.
radi svojega koristnega dela. Blatenje nasprotnikov je nepošteno in tudi nepotrebno za stranko, ki pravi, da je edina odrešenica. Ali je šele umetno treba ljudi prepričati, da je tako, ali sami tega ne vidijo?
Volilna borba SLS je taka, da mora v vseh poštenih in trezno mislečih volilcih vzbuditi sum,
da SLS preganja sila slaba vest in da uspehe upa doseči le še z blatenjem drugih, z vero in hudičem.
Talca stranka pa potem ne sme govoriti, da ima za seboj ljudsko zaupanje, prosto in svobodno voljo volilcev, pač pa le strah volilcev. Taki vo-lilci pa niso sposobni, da urede državno gospodarstvo.
Delo SLS je nesočijalno in protiljudsko in zasleduje namene, ki so narodu tuji. To je SLS pokazala predvsem z dolgoletno borbo za prazno avtonomijo in s kričanjem proti drugim, dalje pa s svojini delom v zadnji vladi.
V	zadnji vladi bi s svojimi štirimi ministri, kolikor jih do sedaj še ni imela nobena slovenska stranka, mogla pokazati z delom, kar je prej obljubljala z besedami.
Ljudstvo pa je doživelo bridko razočaranje in zaman išče pojasnila za to, kar je SLS storila. Dr. Korošec po svojih shodih udriha po nasprotnikih in govori, kaj bo, o «uspehih» SLS pa je tiho, tiho kakor grob, ko bi bilo potrebno, da se narodu o svojih delih izpove. Za delavca ne pove prav ničesar, reče samo, da «bo» treba to in ono, za kmeta pravi, da je znižal carino na pluge in galico, za trgovca pravi, da more davke plačevati z boni do 250 Din. To je vse, le berite te žalostne govore!
Tem hujši pa so grehi SLS, o katerih ne govori.
Ti grehi so tako veliki, da se ne smemo prav nič čuditi, da dr. Korošec ve, da bodo njegove
V Sloveniji na deželi je povsod naša skrinjica
3. (tretja).
Le v mestu Ljubljani je 2. (druga).
skrinjice prazne, ako vere in duhovnikov ne pokliče na pomoč. Ko na frontah niso mogli s kroglami naprej, so si izmislili strupene pline in razne zvijače.
SLS je na zadnji vladi brez najmanjšega pritiska in brez najmanjše potrebe glasovala za vnebo-vpijoče krivice našemu delavcu,
kmetu, uradniku itd. Od njenih glasov je bilo vse odvisno in ako bi znala in hotela prinesti za Slovenijo gospodarske in socijalne koristi, bi kratkomalo mogla reči, da bo glasovala proti proračunu, ako se tej in tej zahtevi ne ugodi in druga stranka — radikali — bi bila prisiljena ugoditi. Tako pa SLS o najvažnejših soeijalnih določbah ni zinila besedice, ni ugovarjala, ni stavila protizahtev — danes pa se opravičuje, da je bila premalo časa v vladi. Ako bi bila na vladi samo v uri glasovanja, bi mogla zahtevati in doseči to, kar je prej neprestano poudarjala, da je nujno potrebno, in da bo za te zahteve šla magari v smrtni boj. Zakaj je glasovala za davek na ročno delo, za obdavčitev invalidov in staroupo-kojencev, za večmilijonsko znižanje proračuna ministrstva za socijalno politiko, zakaj ni zahtevala) ukinitve zakona o zaščiti države, zakaj ni glasovala za to, da se oni, katere je sama označila za korupcijoniste, vtaknejo pod ključ, zakaj je pristala na redukcije in znižanje plač na železnicah, zakaj je ukinila oddelke za socijalno skrb in s tem ukinila del ministrstva za socijalno politiko, zakaj je glasovala za visoko darilo črnogorskim princem, ni pa našla izhoda za bedni položaj invalidov, staroupokojencev, brezposelnih, zakaj je zvišala davke zasebnim nameščencem, državne zvaničnike degradirala v dnevničarje. — Zakaj vse to? Človeku zastaja razum in ne razume.
Saj je SLS še v januarju slovesno in javno
izjavila, da bo glasovala proti proračunu, ker isti pomeni za Slovenijo katastrofo.
Ko pa je prišla v vlado, je isti proračun branila in zanj glasovala. Ta sprememba je mogla nastati samo iz hvaležnosti za to, da je SLS dobila štiri ministre in da je prišla do vladne moči. Pa kaj ji koristi slovenskega volilca mar? Če bo siten, ga bo že premotila. Če se danes volilec razburja, da je SLS velekapitalistom s členom 82. finanč-
nega zakona znižala davke za veliko milijonov, mu pravijo, da to sicer res ni prav, vendar pa so to znižanje davkov «spregledali>. Zato bodo volilci tudi skrinjice SLS spregledali!
Tako je SLS znala braniti svoja socijalna načela, računa na omejenost volilcev in jih v svoji predrznosti vabi, da zanjo glasujejo.
Vse drugačno borbo za koristi delavca so vodili zastopniki Združene gospodarske liste.
Znali so doseči mnogo dobrega, spominjamo samo na rudarsko zavarovanje, na zakon o zaščiti delavcev, na zavarovanje industrijskega delavca, na zakon o inšpekciji dela, o delavskih zbornicah itd. V letu 1925. SDS n. pr. ni hotela
i	glasovati za proračun, ker ni bilo izvedeno izenačenje davkov.
Kdor ima možgane za to, da misli, SLS voliti ne more. SLS ne nudi jamstva, da bo v bodoče bolje:
kajti zvezala se je z vladnimi radikali, proti katerim je danes vse, razen dr. Korošca.
Da slovenski volilec, zlasti delavec, tudi so-cijalistov in komunistov voliti ne more, je jasno. Kajti oni niti med seboj reda narediti ne morejo, kako bi naredili red v skupščini?
Za resnega slovenskega delavca je samo 3. skrinjica, v Ljubljani pa druga.
Živela borba slovenskega delavca v fronti demokracije!
Enotna napredna fronta.
Najbolj se klerikalci boje enotnega, združenega nastopa vseh naprednih skupin v Sloveniji. Klerikalci se imajo zahvaliti za svoje uspehe edinole razdvojenemu nastopu svojih načelnih nasprotnikov. Klerikalci so do sedaj pri vseh volitvah enotno nastopali. Naj so se v svojih organizacijah tudi prepirali med seboj, pri volitvah še nikdar niso postavili več kot ene kandidatne liste.
Samoi po sebi in nujno je moralo priti v naprednih skupinah uverjenje, da je proti enotnemu nastopu klerikalcev mogoč edinole združen nastop vseh, ki se ne strinjajo z rimsko politiko. Vsa nasprotja v naprednih vrstah se morajo umakniti višjemu cilju, ki je ta, da se zmanjša vpliv klerikalne politike v Sloveniji.
S posebnim veseljem in zadoščenjem so zato napredni volilci pozdravili odločitev, dia nastopijo pri volitvah v narodno skupščino na eni tisti
Samostojno demokratska, Narodno socialistična in stara Samostojna kmetska stranka. Na enotni napredni listi so na prvih mestih najodličnejši zastopniki vseh naprednih skupin z izgledom, da ! dobi vsaka skupina v narodni skupščini svojega ' zastopnika.
Narodno socijalistična stranka kandidira na skupni napredni listi po sklepu svojih organiziranih članov tovariša Rudolfa Juvana, Rudolfa
Tumpejia in Frana Rupnika. Dalje je na listi tudi tovariš dr. Joža Bohinjec, član načelstva Na-rodno-strokovne zveze. Za vsakega narodnega socijalista pomenijo že samo imena navedienih kandidatov garancijo, da imajo delavci in nameščenci v napredni fronti svoje najboljše zastopnike, ki so s svojim mnogoletnim udejstvovanjem v javnem življenju dokazali, da so> možje resnega in poštenega dela, vredni popolnega zaupanja. Vsakega narodnega socijalista dolžnost je, da agitira in voli liste napredne fronte, ker s tem pomaga k izvolitvi za narodne poslance svojim najožjim voditeljem.
Med delavce in nameščence prihajajo) agitatorji, ki pravijo, da se napredni blok ne bo brigal dovolj za socijalne in gospodarske težnje delovnega ljudstva. Seveda ne morejo ti agitatorji svojih trditev z ničemur utemeljiti in opletajo s samimi praznimi frazami, hoteč s svojo zgovornostjo premotiti napredne volilec. Napredni blok je zastopnik našega malega človeka in se naslanja predvsem na moč nameščencev in delavcev. Že samo dejstvo, kdo predstavlja večino somišljenikov naprednega bloka, nam mora zadostovati za garancijo, da je buržujska in vele-kapitalističnai politika popolnoma nemogoča v naprednem bloku. Poleg tega se pa moramo zavedati, da bi nihče izmed zastopnikov delavstva
Ivan Albreht:	(Nadaljevanje.)
Tiniiino breme.
Peljal jo je v ovčji hlev in ji je razkazoval drobnico. Vsaka je imela svoje ime in o vsaki ie vedel Francelj kaj zanimivega. Za tem so sli v sadovnjak in so skakali po travi, v skedenj so šli in na šupo, kjer je pri vsakem koraku zašumelo seno pod nogami.
«Tukaj bomo ležali, na senu — kaj,® je ponudil Francelj in Tini je bila takoj zadovoljna.	..
Medtem je zaklicala teta Mica k večerji in deca je odhitela v hišo.
«Grda je Matilda, grda,® je razlagala Vrtnica med jedjo in Tini je poslušala vse z veliko naslado. Vsaka beseda, ki je bila naperjena proti materi ali očetu, ji je bila živa uteha.
«Tudi Tomi — kar pije. Nič ni ž njim», je menil Vrtnik.
«Stric,» se je oglasila Tini — «pa mamo tepe.»
Vsi so sprejeli besede s smehom in tudi Tini sama se je smejala. Vse ji je prišlo tako kakor lepe sanje in le strah, da bi se morala prerano predramiti iz njih, jo je motil in ji delal skrbi. Vendar je bilo vsevprek toliko razvedrila zanjo, da se ni utegnila vdajati samotnim mislim. Rezika, ki je že znala malce plesti in nekoliko kvačkati, ji je razlagala
svojo učenost. Pripovedovala ji je o šoli in ji je kazala sveto pismo s slikami. Vesoljni potop je zanimal Tini najbolj.
«Ali bo še kdaj,» je vprašala tako prisrčno, da se ji je smejalo vse od kraja.
Rezika je skomignila z rameni in je vprašujoče pogledala očeta, a Vrtnik se je sklonil:
«Ali se bojiš Tini?»
Dekletce je vtaknilo levi kazalec med ustni:
«Rada bi —»
«Zakaj?»
«Potem bi šli mi v barko — vsi: stric. teta,» je naštevala po vrsti «naših pa ne bi vzeli s seboj —»
Zopet je dobila smeh v odgovor.
«Takole si človek zavrže otroka,» je menila teta Mica polglasno proti možu, ki je sočutno zmajeval z glavo.
Polagoma je odšla deca leč, a pokoj ni hotel k njej. Razigrana trojica se je smejala — Tini je bila taka, da bi je človek ne spoznal: Prva v razposajenosti, prva v smehu, prva v najrazličnejših izmišljotinah.
«Gremo štet zvezde,» je ponudil Francelj, ko so se že naveličali igranja v senu.
«Kako?» je hotela utešiti Tini svojo radovednost.
Francelj je razložil:
«Vsak človek ima svojo zvezdo. Kdor Jih šteje in prišteje do svoje, umrje.®
«Tega že nočem,® je odvračala Rezika.
Tudi Tinco je zmagala bojazen.
«Doma bi že umrla,® je premišljevala zase — «tukaj pa ni treba.®
Ugovarjati vendarle ni hotela; kajti stvar ji je bila preveč nova in mikavna.
«Poglejmo raje, če bo nebo odprto®, je stopila Rezika z novim predlogom v ospredje.
«Kako je pa to?» je zakipela v Tini radovednost z novo močjo.
Francelj in Rezika sta hitela s pojasnjevanjem :
«Na nebu se zasveti —»
«Kdor vidi in izmoli —»
«Dokler gori na nebu —»
«En očenaš —»
«Pride po smrti precej v nebesa »
«Ce umrje pod milim nebom..« ie se dostavil Francelj na koncu in Tim je gorela od
začudenja in navdušenja.	J®
tal in je z obema rokama stiskala kratko
krilce:
«To, to —. Dajmo to.»	„
Splazili so se na prosto. 1 opla noc je dihala bajke m nva nebu so migetale zvezde kakor poredna očesca.
Sedli so pod košato jablano. Listje je se-lestelo in tu pa tam je začivkal na veji ptič, ki se je bil mimogrede predramil iz spanja. «Zdaj plešejo vile,® je razlagal Francelj. «Rojenice hodijo okrog,® je menila Rezika in je pritegnila Tinico k sebi tako, da je sedela v sredi med njo in med Franceljnom. Vse tri
in nameščencev, v katerih poštenje niti zadvo1-initi ne moremo, kandidiral na listali naprednega bloka, če bi vedel, da tudi v bodoče ne bo mogel tako vztrajno kot doslej zastopati interesov delovnega ljudstva.
Sicer se pa takOj lahko spozna iz prave strani agitatorje proti naprednemu bloku, če se jih od bliže pogleda. Ti agitatorji so predvsem najeti odi klerikalne stranke, ki bi še nadalje rada dobro živela na račun razdvojenosti naprednih volilcev. Z nami bodo' vsi napredni volilci soglasnega mnenja, da so ravno klerikalci najmanj poklicani govoriti o brigi za delovno ljudstvo. Vsaj so ga zadnji čas za bogato plačane ministrske stolčke ponovno izdali in mu prizadejali največje krivice.
Nameščenci in delavci se tudi ne morejo navduševati za agitacijo1 iz socijalno demokratičnih in komunističnih vrst. Samih obljub je sito delovno ljudstvo in nihče si ne bo zboljšal svojega položaja s soeijalizmom od .Jutri, ampak edino le
s soeijalizmom od dlanes. Delovno ljudstvo si želi praktičnih uspehov1 v socijalni politiki in gospodarstvu, in uvideva, da z gradovi v oblakih še nihče ne bo imel strehe in kruha. Poleg tega jo pa tudi nespametno' glasovati za komuniste in socijalne demokrate, ki prav nikjer ne bodo zmagali s svojimi kandidati. Če bi socijalni demokrati in komunisti nastopili pri volitvah z enO listo, bi mogoče dobili mandat. Ker so' pa razdvojeni in se prepirajo med1 seboj kot najhujši sovražniki, je pa izključeno, da se bo zanje končala volilna borba ugodno. Kdor bi glasoval za marksiste, le indirektno podlpira klerikalce, ker bi s svojim glasom oškodoval napredni blok, ki ima najlepše izglede na volilni uspeh. Za vsakega političnega slepca je jasno, da je bolje za delavstvo in namščence, če zmagajo tovariši Juvan, dr. Bohinjec, Tumpej in Rupnik, kot pa da je zastopstvo delavskih interesov prepuščeno klerikalnim reakcionarjem.
Javni nameSienci in volitve.
.lavni nameščenec nam piše:
Zahteva vseh javnih nameščencev je, da se državna uprava depolitizira. Za sprejem v državno službo in za službeno presojo nameščenca sme biti merodajna edinole njegova kvalifikacija, zmožnost, pridnost in poštenost v službi. Odstraniti sc mora iz državne uprave partizanstvo. Nikogar se ne sme preganjati radii političnega prepričanja. Glavno' je, d:a je nameščenec v službi korekten, kar d!ela pa izven uradnih ur, je pa njegova zasebna zadeva.
Največje krivice je prizadejal Javnim nameščencem radSkalno-radičevski in pozneje klero-radikalni režim. Še nikdar se javnim nameščencem ni tako slabo godilo kot zadnji dve leti. Vladinoivci so dosledne odklanjali vse upravičene zahteve javnih nameščencev. Ni zato čuda, če si posebno javni nameščenci žele spremembe režima in na čelu vlade može, ki bodo imeli srce tudi za zatirane in zapostavljene javne nameščence.
Klerikalci dlanes taje, da se niso zavzemali za zahteve javnih nameščencev. Z zavijanjem hočejo dbkazati, da so' njihovi prijatelji. Potre-
bujejo pač kroglice javnih nameščencev in jim je vsaka laž dobra, samo da bi se pokazali v lepi luči. Vendar vsri zavijanja ne pomagajo nič. Resnica ostane resnica in naj jo klerikalci še tako potvarjajo.
Najprej je radikalno-radičevska vlada zmanjšala javnim nameščencem draginjske doklade. Vlada je utemeljevala svoj ukrep s tem, da mora dobiti sredstva za podpiranje poplavljencev. Nerazumljivo je, da je vlada iskala denar ravno pri javnih nameščencih, ki so največji reveži. Velekapitaliste je vladna pardonirala. Mesto da bi bogatini pomagali revežem, so si morali reveži pri-trgati od svojega že tako skromno odmerjenega koščka kruha, da pomagajo revežem, prizadetim od poplav. Že vladina odločitev sama po sebi, da naj javni nameščenci v prvi vrsti plačajo škode, ki so nastale vslcd poplav, je bila nesoL cijalna in krivična. Še očividnejša je pa bila krivica potem, ko1 se je zvedelo, da poplavljenci niso dobili niti pare od denarja, ki sc je vzel javnim nameščencem. Danes je dokazano, d^i je bilo sklicevanje na poplavljence le izgovor, da jei vlada lahko prikrajšala javne nameščence.
Radikalno-radičevski vlad1! je sledila klero-radikalna vlada. Ta vlada se je prav posebno žalostno1 proslavila med javnimi nameščenci s finančnim zakonom državnega proračuna za leto 1927-28. Klerikalci so v družbi z radikali brezsrčno poslabšali bistvena določila službene pragmatike.
Člen 306. finančnega zakona določuje, da se zvaničniki in služitelji, ki nimajo več kot tri leta efektivne službe, prevedejo' v dnevničarje. Zvaničniki in dhevničarji so: bili s tem ukrepom najteže prizadeti. Že zajamčene pravice so se jim ukinile. Odvzelo se jim je pravico - db' napredovanja in pokojnine. Vsak čas se jih lahko vrže na cesto in naj služijo kot dnevničarji tudi deset ali dVajset let.
Proračunski amandmaji določajo nadalje, da sc podaljšuje javnim nameščencem službena doba za dosego pokojnine od' deset na petnajst let. Vsakteri javni nameščenec se zaveda, da mora v državni službi vztrajati toliko časa, da doseže pokojnino, če prej ne opeša radii bolezni, ali pa umrje. Podaljšanje službene dobe tudi nima namena, da se pridrži javne nameščence v javni službi. Vladinovci so imeli pri sprejetju tega zakona čisto' druge cilje. Znano je, da se z do1-datnimi določili službene pragmatike lahko brez vzroka postavi javnega nameščenca na cesto'. Do sedaj so bili v nevarnosti, da bodo odslovljeni iz državne službe le oni, ki še nimajo deset let službe in s tem pravice do pokojnine. Kajti vlad'a navadno ni odpustila nameščenca, ki je imel deset let službe, ker bi mu morala potem plačevati pokojnino. Sedaj se je službena doba podaljšala na petnajst let. To se pravi, da vlada lahko odslovi javnega nameščenca n. pr. s štirinajstimi leti službe, ne da bi mu zato' dala najmanjšo odškodnino. Zadnjega v mesecu pride iz Beograda brzojav o' odslovitvi in prvega že ne dobi odpuščeni javni namcščencc plače. Po 14 letih službe je vržen na cesto in prepuščen stradanju in bedli s svojo družino vred.
Ukinjen je bil z glasovi klerikalcev člen 123. službene pragmatike, ki pravi, da se sme dati iz državne blagajne nameščencu in upokojencu brezobrestno posojilo v izmeri trimesečnih prejemkov, če nastopi v rodbini bolezen, smrt, ali druga skrajna sila. «Slovenec» je utemeljeval ukinitev tega določila službene pragmatike s tem,
je prevzela tajinstvena moč noči in čari davnih, pradavnih bajk.
«Kdo nosi pri vas otroke?« je vprašala Rezika sestrično, ko se je bila naveličala gledanja proti nebu.
«Ne vem —»
«Pri nas jih nosi Kapusova Lena. Veš, kje jih dobi?»
Tini je odkimala in še vedno s pozornostjo iskala odprtine na nebu.
. «V tolmunu pri Dravi. Samo ona sme tja.
vK5"e kdo drugi, ga precej potegne povodni mož k sebi.»
«Kako?» je zopet strmela Tini nad novim razodetjem in se je primaknila tesno k družici.
«Tako, ker je velik in hud.»
«Otroke lovi in žene topi,» je pojasnil Francelj z besedami, ki jih je čul pogostoma v dolgih zimskih večerih.
1 inico je začel polagoma zmagovati strah. .vse, kar je že čula ta večer in to noč, se Je, P^tlo po njenih mislih tako živo in v taki bujnosti, da si že ni več upala prosto gledati okrog sebe. Kar se je ganilo kje, povsod je slutila Tini nevidno bitje. Zdaj je pričakovala prikazni s te, zdaj z one strani.
«Gremo spat,» je zaprosila komaj slišno.
«Poglej, tainle precejajo Vile zlato,» je opozoril Francelj in pokazal z roko na nebesno stran, kjer se je bila pravkar utrnila zvezda.
Tini je zadrhtela po vsem telesu:
«Pojdimo —. Ce pridejo sem.»
«Saj otrokom ne store nič žalega,» jo je bodrila Rezika.
« Vseeno,» je prosila Tini že blizu joka.
Ko so ležali v senu, je premišljevala Tini
o	vsem, kar je čula in doživela čez dan.
«Če bi le že bila velika,» je tonila v želji '<potem bi vzela Franceljna in bi ostala pri njem.»
Misel jo je prevzela s toliko močjo, da jo je zazibala v spanje. Kmalu se je razgovarjalo samo mirno otroško dihanje med seboj. Sanje so se pletle iz slike v sliko. Resnična minulost se je srečavala in se družila s slikami podzavestne domišljije in je ustvarjala znana in neznana bitja in pokrajine. Najbolj grozna je bila tisto noč v Tininih sanjah podoba — materina.
V.
Tini se je predramila in začudeno gledala okrog sebe. Od tramovja je visela cunjasta pajčevina in lastovke so frčale skozi okrogle line ven in noter. Na mestih, kjer so se križali prečniki in podolžniki, je bilo nabranega prahu na kupe. Iz ene take kepe, ki je bila nekoliko večja od drugih, je sfrlela lastovica.
«Gnezdo,» se je razveselila Tini in je hkratu spoznala svojo okolico. Onadva sta še spala.
Splazila se je s kupa in stopila na prosto. Delo jutro jo je poščegetalo po zaspanih očes-
cih in misel na dom jo je prevzemala, da je bila žalostna in plaha.
Ko jc stala tako sama, je pomislila na mater in vse grdo je padlo z njene slike. Tista edina noč je stala pred njo, ko sta ždeli z mamo pri umirajočem Tončetn. Stopila je že par korakov, da bi na tihem odšla domov, ko jc nenadoma ugledala botra Jožeta.
«Ali pojdeš z menoj,» se ji je Smejal in na-pregal konja.
Dekletce se je nasmehnilo in molčalo.
«Se peljeva v Celovec,» je v šali vabil Vrtnik dalje.
Tini je odprla usta:
«Grem!»
Iz šale je nastala resnica in po zajtrku je posadil Vrtnik dekle kraj sebe na voz.
Bilo je proti koncu avgusta, lep in solnčen dan. Polja kakor-slikana in z zlatom potrošena, travniki v zadnjem zelenju po košnji, a zadaj zasanjani in strmeči gozdovi in gore.
Tini se je ozirala okrog in ni mogla do besede. Vse se ji je zdelo tako svečano in praznično, da ni mogla misliti na nič drugega kakor na Vile in Rojenice. Šele, ko je zagledala šolo v Glinjah, sc je spomnila nenadoma:
«Ali ste vi Nemec, stric?»
Vrtnik se je nasmehnil:
«Naak!»
«Naš atej pa pravi, da mora biti vsak človek Nemec, če hoče kaj veljati.®
(Dalje prihodnjič.)!
da se doslej itak' ni javnim nameščencem dajalo posojil. Cinična in skrajno rcakcijonarna je utemeljitev klerikalnega glasila. Ali bi ne bilo za klerikalce lepše, če bi zahtevali od vlade, da se prično dovoljevati posojila, ne pa da glasujejo za odpravo zakonitih določil o posojilih in s tem za vselej onemogočijo, da bi javni nameščenci dobili od svojega službodajalca-države pomoč v najhujši sili.
Ukinjen je bil' z glasovi klerikalcev člen 137. službene pragmatike, ki določa, da se v službi ponesrečenemu nameščencu, ki je za nadaljnje delo nesposoben, všteje v pokojnino doslužena
Zadnji
Klerikalcem silno slaba prede. Na njihovih shodili ni nič več one borbenosti, kot so jo navajeni klerikalni veljaki še iz prejšnjih let. Tudi klerikalni volilci so pričeli uvidevati, dia je politika SLS zgrešena in da nima slovensko ljudstvo od nje nobene koristi. Posebno so si klerikalci omajali’ svoj položaj med ljudstvom s tem, d'a so se zvezali z radikali, proti katerim so dolga leta samo zabavljali in jih med svojimi ljucftni razkričali kot najslabše ljudi. Dosedanji klerikalni volilci ne morejo razumeti, kako' naj naenkrat povzdignejo na nebeški tron ravno radikale, katere so pognali samo iz korupcijskih afer in iz velesrbskih teženj. Klerikalni voditelji so sicer sklenili večno prijateljstvo z delom radikalov, ni pa tega prijateljstva sklenilo tudi ljudstvo.
Klerikalni voditelji se ne morejo obraniti očitkov radi krivic, ki so jih prizadejali ljudstvu z glasovanjem za zadnji državni proračun. Ljudstvo je splošno prepričanja, da je bil vstop klerikalnih voditeljev v vlado pogrešen, kakor je bil pozneje še bolj pogrešen pakt prijateljstva z Vukičevlčem, ki v radikalni stranki ne pomeni veliko.
Vsa klerikalna agitacija se sed'aj vrti okoli zatrjevanj, da pride po volitvah SLS v vlado in v vladi tudi ostane več let. Klerikalci tolažijo volilce, če do sedaj nismo mogli ničesar napraviti za vas, bomo pa pozneje, ko' bomo1 sedeli zopet v vladi. Klerikalne obljube pa niso počenega groša vredne. Dbnes je že gotovo, da bo Vukičevičeva skupna takoj pol volitvah odletela iz vlade in z njo tudi klerikalci. Davidovič, ki sedaj še sodeluje v vladi, na vseh svojih shodih ugotavlja, da po volitvah noče imeti nobenega opravka več z Vukicevičem. Prav tako pravi TrifkoVič, podpredsednik radikalne stranke, ki
Nekaj časa' je šel med nekaterimi našimi železničarji glas, da je edini dr. Korošec oni mož, od katerega lahko1 pričakujejo, da izposluje izboljšanje njihovih razmer. Zakaj naj bi bil dr. Korošec tako velik prijatelj železničarjev, ni vedel nihče povedati, še manj pa utemeljiti. Nekateri kratkovidni! železničarji so trdili trdovratno svoje in nič ni pomagalo, da sc je ugotavljalo, da SLS, katere načelnik je dr. Korošec, še nikdar ni bila naklonjena železničarjem.
Ko je nastopila klero-radikalna vlada, je prišel čas, da pokaže dr. Korošec, kaj da zna in da opraviči svoje zagovornike pO železnicah, da so imeli prav, ko sO ga hvalili.
V	času ko je vedrila pod! vladino marelo SLS in njen načelnik dir. Korošec, ni bil mendai izmed vseh slojev nihče bolj razočaran in tepen kot ravno — železničarji. Naenkrat so na železnicah prišli ob sapo vsi dr. Koroščevi zagovorniki.
Samo na področju ljubljanske železniške direkcije je bilo pod klerikalnim režimom reduciranih štiristo železničarjev. Kar čez noč so jih odslovili in v času največje brezposelnosti po-
leta iu še deset let. Sedaj je položaj tak, da bo Vsak uslužbenec, ki se ponesreči v službi pred desetimi leti, odslovljen brez vsake odpravnine in kol invalid dela prepuščen ubožnemu skrbstvu občin. Država ne bo zanj skrbela, če se je tudi v njeni službi ponesrečil.
DoVolj je dokazov že iz najnovejše dobe, ki prepričevalno dokazujejo, da so radikali in klerikalci največji sovražniki javnih nameščencev. Pri volitvah ne dobe glasov od javnih nameščencev, ker nihče ni tako neumen, da bi poljubljal bič, ki ga neusmiljeno pretepa.
aduti.
je tudi javni nasprotnik Vukičevičevc politike. Klerikalci dožive z blejskim paktom neizbežno blamažo in niti govora ne more biti o tem, da bi po volitvah sodelovali pri katerikoli vladi. Z
zvezo z Vukicevičem so se namreč zamerili vsem strankam in jih tudi Davidovič nič več ne mara, če tudi še pred kratkim ni zavračal zvez z njimi.
Klerikalci trosijo neresnico o njihovem vstopu v vlado tudi zategadelj, da bi posebno javne nameščence prestrašili, da glasujejo s SLS, ker bo imela «mo'č». Seved'a bo pa ves trud klerikalcev zaman. Javni nameščenci so v ogromni večini odločeni, da glasujejo proti SLS, tem laže, ker vedo, da se SLS nimajo prav nič bati in naj tudi grozi z vlado — v kateri nikdar ne bo!
Napredno fronto bi klerikalci prikazali radi tudi tako, kot da v napredni fronti odločuje neka «klika», to se pravi skupina ljudi, brez pooblastila organizirancev. Tudli ta klerikalni adut ne bo držal. Preprozoren je namen klerikalcev. Radi bi oblatili posamezne voditelje naprednega bloka, povzročili razdor v enotnih napredhih vrstah in s tem skovali za sebe politični kapital. Toda vsi člani naprednega bloka pa predobro vedo, da so sami, vsi pristaši organizacij, odločili, kdo kandidira in da se je za kandidate izbralo najboljše izmed najboljših. Klerikalci bi bolje napravili, če bi odpravili klikarstvo v svoji stranki. Vsaj vemo-, kdb odločuje v SLS: peščica visoke duhovščine, nekaj fabrikantov in advokatov. Vsaj vemo. kako poslušajo v SLS glas organi-zirancev. Primer, kako je SLS opeharila krščanske socijalce, je predobro znan javnosti. Kadar klerikalci govore o klikarstvu, je prav tako, kot se godi v veseli zgodbi: Lovi tatu!
Tudi ti zadnji aduti ne bodo pomagali kleri-, kalcem. Pri volitvah bodo klerikalci poraženi!
stavili na cesto. Nesrečne in lačne družine sO jokale in železničarji so preklinjali usodo, ki jim jo je naprtil klerikalni režim. Tej krivici se je pa pridružila še druga. Delavcem prolesijonistom, ki so ostali še v službi železnic, je pa klerikalni režim zmanjšal mezde in odpravil nadure. Železničarjem so klerikalci povzročili največjo bedto.
Pri sprejemanju državnega proračuna bi klerikalci lahko pomagali železničarjem — samo če bi hoteli. Vsaj SO' imeli, radikale popolnoma v rokah. Brez klerikalcev bi ne mogel biti izglasovan proračun. Toda klerikalci niso našli niti besede protesta proti odlpravi legitimacij, proti kršenju osemurnlka, prot? nerednemu nakazovanju službenih oblek, proti kenfuznemu službenemu redil na železnicah, vse jim je bilo prav, da so le oni sedeli na udobnih ministrskih stolčkih.
Sedaj vidijo železničarji, kaj je SLS in dr. Korošec. Na dan 11. septembra noben železničar ne bo volil klerikalcev.
Dopisi.
ZAGORJU OB SAVI. Prijatelju na grob!
(t 10. septembra 1926.) Ivan! Ko sem se po-slednjikrat v življenju poslavljal od Tebe, je bila Velika noč. Pozdrav Tvojih iskrečih se oči me je vzpodbudil, da vztrajam. Razšla sva se za vselej. Z veselim obrazom sem šel od praga Vaše hiše z globokim prepričanjem v srcu, da boš res ozdravel, — da se zopet vidiva, ko se v božičnih počitnicah vrnem domov. Dobro se še spominjam Tvojih besed, dragi Ivan; videl si svojo prihodnjost, bral svojo obsodbo. Jaz pa sem te tolažil, da zopet ozdraviš, da boš deloval za napredek naše mladine kot si doslej. A varal sem se: ko mi pišejo od doma, da si šel v zdravilišče, je nova nada vzkipela v mojem srcu. «Ozdravil bob sem se vzradostil. — Ali bilo je nasprotno. V jeseni sem prejel od Tvojega brata žalostno vest: Ti si umrl... Ves dan sem bil potrt in premišljeval sem mater naravo. Popoldne zvem vso resnico, ki me je globoko pretresla. Žal mi je še danes, da mi ni bilo mogoče obiskati Te na mrtvaškem odru in se poslovili od svojega najboljšega prijatelja, da bi Te pogledal v obraz in Ti podal roko za zadnji pozdrav. A ni mi bilo dano. Poromal sem v duhu na Tvoj pogreb, ki je bil tako časten in lep. — Ko si zbolel, nisem mislil na nevarnost, ko je postala bolezen grozeča, sem upal, da Ti smrt prizanese, Tebi, fantu najlepših let. A ura se je stekla, luč je dogorela. Preminul si, a umrl nisi! Duh Tvoj je samo zamenjal temo s svetlobo, splaval je iz doline solz tjakaj, kjer ni hlapčevskega življenja materije. — Vendar prerano si nam odšel. Tebe, dobri prijatelj, sem izgubil in Te čakam, da prideš nazaj in mi zopet kaj poveš ... Čakam, toda zaman Te bom čakal. Nič več se ne povrneš! Zakaj bi pač hodil nazaj v ta stari svet, v to strahotno življenje, ki Ti je vzelo mladost?! Pač prišel bi nazaj radi ljubljene matere. Njo bi potolažil, saj je žalostna in potrta do smrti. Glej, s Teboj vred je trpela, s Teboj vred prebdela dolge in težke noči, Ti pomagala, lajšala bolest in čakala na Tvoje zdravje. Saj ne veš, kako ji je hudo, ker si odšel prezgodaj... Ravno tako tudi Tvoja sestra, ki se je toliko žrtvovala ob času Tvoje bolezni; tudi sedaj ni večera, da bi ne pohitela na Tvoj grob prižgati luč. — Tvoj grob je sedaj podoben svetišču, ki gori vedno v njem luč. Podoben je pa tudi mejniku mojega življenja: Vsak dan grem k Tvojem grobu, ker ravno tu dobim največ utehe. Mislim si ob Tvojem grobu: Spolnila se Ti je vsaj ta želja, da počivaš na domačem pokopališču, ne vem pa, kje čaka mene. — To na Tvoj grob ob obletnici Tvoje smrti, dragi Ivan! — V. D. Zagorski.
MEŽICA. Našemu ljubemu «Napreju» ni po volji, da smo se upali pisati o njegovem shodu. Ta preklicana «Nova Pravda», da si kaj takega upa. No, pa je «Naprej» napravil poklon ženskam, češ, da so prihitele na shod, ker se zanimajo za napredek. Ja, ja, za napredek se ženske zanimajo, pa za tak napredek, |;i se vrti okrog pariške mode. Saj se še pri nas vidi tak napredek. «Naprej> bo doživel še več naših poročil in bo še večkrat moral vzdihniti tj fer-damani Sokoli>. Pa nas ta dični listič tudi vprašuje, kaj smo napravili za odpuščene 'udarje. Zakaj to sprašuje, mar bi vprašal svoje mežiške sodruge, četudi niso pri nas fehtarili za svojo reducirance, katerih je samo ■!. In mi smo se vsi odzvali, prav radi in vsak po svoji moči. Potem pa tudi naj vpraša svoja dva delegata, zakaj sta pri Delavski zbornici zavzela stališče proti podpiranju brezposelnih, fes, da se podpira lenoba. Če bi sod rogi P1'* «Napreju> toliko napravili za
brezposelne kot mi, potem bi jim bili hvaležni.
Mežiško delavstvo je sklenilo voliti 3. skrinjico in pokazati «Napreju> figo, ker s svojim razdiralnim delom samo škoduje delavskemu po-Icretu. «Zaveden Sokolc.»
Dr. Korošec in železničarji.
Sedaj ie čas.
Najbolj željno pričakuje delovno ljudstvo, da se vendarle enkrat že konsolidirajo razmere v državi:	d'a se uveljavi socijalna zakonodaja,
uredi gospodarstvo in omogoči slehernemu, da z delom zasluži vsaj toliko, da preživlja sebe in svojo družino. Vsi smrt prepričani, da ima naša država vse predpogoje, da bi- njeno ljudstvo lahko' živelo srečno in zadovoljno1. Navzlic temu pa občutimo na svojih plečih krvavi bič socijal-nih in gospodarskih krivic, ki so vsaki dan hujše.
Kjerkoli poslušamo glas ljudlstva, povsod' naletimo' na same pritožbe, vse je edino, da je vodstvo države v nepravih rokah in da prav pOsebno Narodna skupščina, kot najodličnejši reprezentant ljudstva, ni' vršila svojih dolžnosti. Nihče se ni pritoževal, da je bila nedelavna Narodna skupščina razpuščena in da je ljudstvu dana prilika, da si izvoli novo zastopstvo1.
Sedaj je priložnost, da ljudstvo na najučinkovitejši način izrazi svojo nejevoljo nad režimi, ki so poznali samo partizanske protekcije za posamezne izvoljence, popolnoma so> pa zamotavali ugoditev zahtev splošnosti, vsega ljudstva. Volilna pravica je najdragocenejša državljanska pravica ljudstva. S kroglico odločujejo volilci, komu poverijo svoje zaupanje, kdo naj v novi Narodni skupščini zastopa njihove interese.
Vse tarnanje po volitvah ni piškovega oreha vredno1. Kakor si posteljemo na dan volitev, tako bomo ležali. Vse havduševanje po1 shodih, vsa kritika po domeh in v razgovorih s svojimi sotrpini ne pomaga nič, če ne storimo na dan volitev svoje dolžnosti. Ni dovolj, če izrekamo svojo obsodbo nad režimovei z besedami, z dejanjem, s kroglico v roki, je edinole mogoče obračunati z zatiralci ljudstva.
Dobe se tudi taki volilci, ki pravijo, kaj bi se udeleževal volilne borbe, vsaj vse skupaj nič ne pomaga. Taki volilci širijo malodušje in odvračajo od1 boja tudi tiste, ki bi se ga sicer udeleževali. Brez dela se ne doseže uspeha. Ako stojimo ob strani, potem tudi pričakovati ne moremo, da se razmere izboljšajo. Kdor se na dan volitev vzdrži volitev, tisti neposredno glasuje za reakcionarne režlmovce in jim pomaga, da se še naprej vzdrže na površju. Prepričani smo, da bi že zdavnaj odleteli iz vidnejših m odločujočih mest v naši državi vsi sovražniki ljudstva, ako bi se volilci posebno na dan volitev vselej v polni meri posluževali svoje moči. Malodušje je zato neutemeljeno, kvarno in velika zavira, da že vendar enkrat napočijo boljši časi.
Verujemo, da je ljudstvo že precej utrujeno od neprestanih volitev. Toda vzdržati Je treba, ker samo vztrajnost in odločnost zmaguje.
načelnost, na vse, kar obljubijo, kakor hitro so postavljeni pred bogate vladne jasli.
V	parlamentu je bil izvoljen anketni odbor, katerega naloga je bila, da preišče vse znane k.oiupcijonistične afere in nato stavi narodni skupščini predlog, da se krivce izroči sodišču. Anketni odbor je končal preiskavo in dognal, da je Rade Pašičeva druščina oškodovala državo za okroglo 100 milijonov dinarjev. Vse stranke so bile zato, da se korupcijoniste eksemplarično kaznuje. Le radikali so bili proti temu, da se postavlja pred sodišče korupcijoniste, ker bi potem marsikateri njih pristaš tudi obsedel v za-
poru- Toda radikali so bili v manjšini in ves odpor jim no bi nič pomagal, če bi jim ne pri skočili na pomoč klerikalci. Na dan 9. februarja tega leta so klerikalci v anketnem odboru skupno glasovali z radikali, da se korupcijonistov ne izroči državnemu pravdništvu.
Vsa klerikalna borba proti korupciji se je izkazala kot demagogija, ki je zasledovala le vlo-vitev glasov pri volitvah. Klerikalci so si enkrat za vselej vzeli legitimacijo, da govore proti korupciji v državi, ker so jo v odločilnem trenutku sami podprli in onemogočili, da tatovi milijonskih vrednot ne pridejo pod ključ.
Kaj nam piše invalid?
Dovolite, gospod urednik, da Vas opozorim zdaj pred volitvami na «delo» klerikalnih poslancev v prid vojnim invalidom.
Invalidi največ trpimo po zaslugi klerikalne stranke, katera se vedno usti, kako usmiljeno srce da ima do nas. Navedem naj tale dogodek: Dne 31. marca t. 1. je odpustil gospod dr. Gosar več invalidov iz državne službe in to po večini z večjimi procenti invalidnosti ter z družinami. Sicer so nas nekaj sprejeli nazaj kot dnevničarje, a dali so nam le plače od 600 do 850 Din na mesec. Od te vsote pa še odtegnejo:
! prispevek za bolniško blagajno ter 3-3 % davek na ročno delo. Kako naj zdaj invalid, ki ima živeti ženo in	4 otroke, shaja	s to plačo.	Službo
moramo vršiti	ves dan in	kot	hišniki še	ponoči.
( Pri redukciji so odpustili tudi višje uradništvo, ! a so ga po večini zopet nazaj sprejeli, oziroma , reaktivirali. A za nas invalide pa se nihče ne zmeni, če smo tudi imeli po več let službe.
Dr. Gosar je tudi ukinil oddelek za socijalno politiko, tako	da se zdaj	vse	invalidske	zadeve
rešujejo le v	Beogradu,	kar	f>a traja	po več
tednov in mesecev, preden dobimo odgovor, a še to po večini neugodno. Znani so primeri, ko je ministrstvo invalidom že pred več meseci odobrilo podporo ter so tozadevne priznanice invalidi že pred meseci podpisali, a denarja še danes niso dobili. Stranka, kakor je SLS, pač ne zasluži, da bi ji mi invalidi še nadalje zaupali. SLS nas pozna samo ob času volitev, a potem si pa misli, čim prej pogine vojni invalid, lem prej bo invalidsko vprašanje rešeno. Invalidi, le poglejte malo nazaj. Kako nas so gospodje od SLS v času svetovne vojne blagoslavljali ter navduševali za Avstrijo, a zdaj, 1«) bi morali gorje, ki so nam ga zakrivili, popraviti, pa nimajo niti toliko usmiljenja, da bi nam vsaj to dali, kar predvideva invalidski zakon.
Vojni invalidi, dobro premislite, preden spustite kroglico, komu zaupate svoj glas, kajti vsak glas, oddan za SLS, pomeni, da glasujete sebi v škodo. Zatorej 11. septembra volimo vsi može napredne liste, ki so vedno imeli res sočutje do nas invalidov in niso samo obljubovali, ampak tudi vse izvršili, kar so obljubili.
Prava podoba,
Korupciia.
Veliko je kriva korupcija, da še do danes niso urejene gospodarske razmere v državi. Še vedno so na odgovornih mestih ljudje, ki bi se radi okoristili na račun državnih blagajn. Kjer se pa steka denar v državne blagajne, da se z n.jim uganja korupcijo, tamkaj seveda mora zmanjkovati denar za splošne potrebe, ki so v dobrobit vsemu ljudstvu.
Ni čuda, da so se vsi pošteni državljani odlomili, da prično najostrejši boj proti korupciji. Klerikalci, ki so se poslužili vseh gesel, od katerih so pričakovali, da bodo prijazno sprejeti pri ljudstvu, so tudi pričeli preganjati korup-1 cijo in govoriti o njenih slabih posledicah na shodih in v časopisju. Klerikalci so pa še vsako zdravo gibanje diskreditirali. Tako so tudi neizmerno škodovali akcijam, katerih namen je bil zatreti korupcijo. Klerikalci so šli celo tako (la-, so vzeli v svojo s^aščito največje korupcijoniste v državi, samo — da se obdrže v vladi.1 Sploh klerikalci takoj pozabijo ^ia vso ;s,vojo j
SLS je likvidirala zadnje ostanke socijal-nega skrbstva v Sloveniji;
SLS je odvzela javnim nameščencem že pridobljene pravice, zagotovljene v službeni pragmatiki;
SLS je delavstvu znova predpisala davek ra ročno delo;
SLS je neizmerno obdavčila privatne nameščence;
SLS je kronskim upokojencem prikrajšal;! dohodke z novim davkom;
SLS je reducirala železničarje in zmanjšala mezde delavskemu osebju;
SLS je obvarovala korupcijoniste z glasovanjem v anketnem odboru zaslužene kazni;
SLS je oškodovala invalide za SO milijonov dinarjev s tem, da je njihovo proračunsko nostavko za to vsoto zmanjšala;
SLS je zatajila svoj slovenski program, ker se je zvezala z najslabšim delom velesrbske radikalne stranke;
SLS Je pričela obljubljati, da prične izvajati zakon o zaščiti države nad protiklerikalnimi Hrvati, četudi sie je svoj čas prav rada postavljala, da je proti temu zakonu;
SLS gazi avtonomijo občin, ker trpi naj-trezobzirnejši kemisarijat svojih eksponentov na ljubljanskem magistratu in je uvedla tudi komisarijat v trgovski zbornici, ker so se volilci izrekli proti njej;
SLS se ?e v oblastni skupščini izrekla proti zavarovanju za starost in onemoglost;
SLS ni hotela izvesti najostrejše akcije nroti velekapitalistični Trboveljski premogo-kopni družbi, ker se to ne krije z njenimi poslovnimi interesi;
SLS je stranka, kateri mera vsak pošten in napreden član našega naroda na dan volitev obrniti hrbet, kajti
SLS je toliko kot reakcija, teror in je največja nasprotnica novodobnih teženj delovnega ljudstva.
Med delavstvom.
Kadar je klerikalna stranka nastopala med delavstvom se je posluževala najradikalnejših socijalno-političnih gcscL Nihče je ni mogel v njeni demagogiji doseči, še komunisti so zglodali kot pritlikavci in slabiči pred klerikalnimi zgodbami o bedi in potrebah delovnega ljudstva. Marsikateri delavec je nasedel klerikalnim vabam in oddal glas SLS kandidatom. Klerikalci so vedno zatrjevali, čakajte, ko bomo mi v vladi, bo konec nadvlade velekapitalizma in delavec bo z lahkoto dosegel vse svoje pravice.
Prekmalu se Je pa pokazalo, dla klerikalci niso resno mislili z socijalno politiko'. Takoj so vrgli v pHIdčno ropotarnico vse svoje lepe obljube delavcem ir: so se zvezali z najslabšim delom radikalne stranke in pospeševali likvidacijo socijalne peli tike v državi.
V	dobi klerikalnega vladanja so se ukinili so-cijalno-politični oddelki pri velikili županih. Klerikalci so glasovali za državni proračun, ki znižuje za socijalno zavarovanje delavstva državno subvencijo od 2 milijonov na 500.000 dinarjev.
Klerikalci so pristali, da se davek na ročno delo še naprej pobira, še več, klerikalci so obdavčili z davkom na ročno delo še delavce v avtonomnih in državnih podjetjih, ki so bili doslej oproščeni tega davka. Klerikalci so1 zmanjšali proračunsko postavko za invalide za ogromni znesek 80 milijonov dinarjev in reducirali še zadnje ostanke protezne delavnice v Ljubljani. Klerikalci so zanemarili vprašanje socijalno politične recipro-citetc z Nemčijo, ki je bilo baš takrat aktualno, ko so sedeli v vladi. Ni čuda, če potem umirajo naši delavci od gladu v Westfaliji, če imajo' v domovini kot svoje tako zvane «zaščitnike» klerikalne reakcijonarce.
V	ljubljanski oblastni skuščini so klerikalci odklonili naš predlog, d!a se izvede anketo o razmerah v premogovnih revirjih in pritisne na Trboveljsko premogokopno družbo, da prične bolj človeškg postopati z rudarji. Klerikalci so se tudi v oblastni skupščini izrekli proti izvedbi starostnega zavarovanja in so sploh najslabše do-tirali proračun za socijalnc potrebe.
Ko so klerikalci prišli do moči, je delavstvo spoznalo, da je vsa klerikalna ljubezen do zatiranih laž. Sedaj, na dan volitev je prilika, dlai se delavstvo maščufe nad socijalnimi reakcijonarci in enodušnoi odlda svoje glasove proti kandidatom SLS1. Med; delavstvom so klerkalci končno odigrali.
K politični situaciji.
Do volitev imamo še samo nekaj dni, zato se vse
politično življenje v Beogradu giblje samo okrog volitev
in okrog tega, kakšen bo položaj po volitvah. Kakor je podoba, bodo radikali ostali razcepljeni in voditelj vladnih radikalov ministrski predsednik Vukičevič ne bo uspel. S tem, da je radikalska stranka izključila Vukičeviča, je
izgubila na pomenu tudi dr. Koroščeva pogodba z Vtfkičcvičcm.
Dr. Korošec s svojo stranko in Vukičevič z delom radikalskih poslancev bosta po volitvah v taki manjšini, da ne bosta igrala nikake vloge pri sestavljanju vlade.
Klerikalcem je že močno žal, da so se s svojo zvezo z radikali
izpostavili v Sloveniji najhujšim napadom,
ki so jim odnesli veliko število dosedanj:h pristašev. Pač tudi razsoden klerikalni pristaš ne more razumeti, kako se je mogla SLS zvezati z radikali, katere je še nedavno zmerjala s korup-cionisti, framasoni in velesrbi.
Kakor vse kaže, bodo pri volitvah predvsem pridobili na glasovih samostojni in Davidovičevi demokrati. Tudi bo po volitvah nedvomno prišlo
do velikega bloka demokracije,
v katerem bodo Davidovičevi in samostojni demokrati ter še nekatere druge manjše stranke. Ta blok si odkritosrčno želimo vsi slovenski demokrati, ki bi radi tudi, da se demokrati obeh struj po vsej državi združijo v mogočno stranko, pred katero ne bodo pomenili klerikalci in radi-čevci ničesar.
Sam Davidovič napoveduje, da bo prišlo do tega bloka.
Verjetno je, da bo blok demokracije prevzel vlado
in začel enkrat resno delo. Začeti se mora resen boj proti korupciji, izenačiti se morajo davki, odpraviti se mora vsako nasilje, izvesti se mora res prava enakopravnost vseh treh plemen in vseh stanov. Naš cilj mora biti: blagostanje in zadovoljnost vsega jugoslovanskega naroda.
Spričo bližajočih se volitev so pri nas zunanjepolitični dogodki stopili bolj v ozadje.
Kandidatna lista.
VOLILNO OKROŽJE MARIBOR-CELJE.
Nosilec liste dosedanji narodni poslanec:
dr. Ljudevit Pivko.
Okrajni kandidati:
Volilna okraja Brežice in Celje: kandidat: Ivan Urek, kmet, župan in oblastni poslanec v Globokem; namestnik: Josip Omladič, kmet in župan v Braslovčah.
Volilna okraja D o 1 n j a L c n d a v a in Murska Sobota: kandidat: Štefan Godina, evangeljski župnik in oblastni poslanec v Gornjih Petro vcili; namestnik: Janez Preininger, šolski upravitelj v Dobrovniku.
Volilna okraja Konjice in Šmarje pri Jelšah: kandidat: Anton Perkovič, župan in oblastni poslanec pri Sv. Florijanu pri Rogatcu; namestnik: Franc Petelinšek, posestnik in kolar v Oplotnici.
Volilni okraj Laško: kandidat: dr. Jože Bohinjec, ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani; namestnik: dr. Fran Roš, odvetnik in župan v Laškem.
Volilni okraj Ljutomer: kandidat: Andrej Roškar, kmet na Cvenu; namestnik: Jakob Zemljič, kmet in župan v Radencih.
Volilna okraja Maribor desni breg in P tuj: kandidat: Rudolf Tumpej, železniški uradnik v Mariboru; namestnik: Ivan Mikša, kmet v Prvencih.
Volilni okraj Maribor levi breg: kandidat: dr. Milan Gorišek, odvetnik in župan pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; namestnik: Vekoslav Špindler, novinar in tajnik SDS v Mariboru.
Volilni okraj Ormož: kandidat Lovro Pe-
tovar, posestnik in oblastni poslanec v Ivanjkov-cih; namestnik: Jožko Lah, posestnik in trgovec v Oslušovcih.
Volilni okraj Prevalje: kandidat: dr. Josip Erat, zdravnik v Dravogradu; namestnik: Josip Leskovšek, rudar v Mežici.
Volilna okraja Slovenjgradec in Gornji grad: kandidat: Peter Mravljak, posestnik
v Vuhredu; namestnik: Franc Kolenc, posestnik v Juvanju pri Ljubnem.
VOLILNO OKROŽJE LJUBLJANA-NOVO MESTO.
Nosilec liste dosedanji narodni poslanec:
dr. Gregor Žerjav.
Okrajni kandidati:
Volilna okraja Črnomelj in Novo mesto: kandidat: Klement BeIovsky, posestnik pri Sv. Heleni; namestnik: Janez Smuk, župan in posestnik v Mlaki.
Volilna okraja Kamnik in Ljubljanska okolica: kandidat: Jakob Kušar, posestnik v Notranjih goricah pri Ljubljani; namestnik: Kajetan Pogačnik, posestnik in uradnik v p. v Kamniku.
Volilna okraja Kočevje in Krško: kandidat: Anton Jug, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, Aleksandrova cesta 10; namestnik: Josip Oberstar, posestnik in trgovec v Sodražici.
Volilni okraj Kranj: kandidat: Ivan Lončar, pospstnik in župan v Tržiču; namestnik: Anton Križnar, posestnik, gostilničar in trgovec v Stražišču pri Kranju.
Volilna okraja Litija in Logatec: kandidat: Rudolf Juvan, uradnik zastavljalnice v Ljubljani, Gledališka 7; namestnik: Karel Kovač, trgovec, posestnik in gostilničar v Starem trgu pri Rakeku.
Volilni okraj Radovljica: kandidat: Josip Ambrožič, posestnik v Ljubnem na Gorenjskem; namestnik: Franjo Rupnik, železničar v p. v Ljubljani, Beethovnova 9.
MESTO LJUBLJANA.
Kandidat: dr. Albert Kramer, oblastni poslanec in direktor «Jutra» v Ljubljani, Knafljeva 5; namestnik: Ernest Vargazon, načelnik komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, Resljeva cesta 31.
Naša skrinjica je povsod v Sloveniji 3. (tretja), le v mestu Ljubljani Je 2. (druga)!
Narodno-strokovna zveza.
Vsem Slanom Narodno-stro-kovne zveze!
Ponovno opozarjamo vso člane, da velja za vse obvezna volitev Naprednega bloka, v katerem so tudi naši zastopniki. V nedeljo morajo vsi naši člani na volišče in voliti na Kranjskem in štajerskem 3. skrinjico, v Ljubljani 2. Tovariši! Pojdite vsi do zadnjega na volišče!
Zakaj gremo tudi člani NSZ v volilni boj ?
Naša NSZ je po svojem programu in delovanju sicer nepolitična organizacija. Vendar pa mora vsaka strokovna organizacija imeti v vidiku tudi državno gospodarska in socijahia vprašanja ter ji ne sme biti vseeno, kdo in na kakšen način se rešujejo ta za vsakega državljana tako važna vprašanja. Pri nas so strokovne organizacije, ki imajo v svojem programu tudi točko
o	politični neodvisnosti, a se vsaka izreka za eno izmed kandidatnih list. Krščanski socijalisti, od-frosno njihova Jugoslovanska strokovna zveza dela z vso svojo močjo za SLS, ravno tako dela Strokovna komisija za listo socijalistov itd. In jasno je, da tudi NSZ ne sme potem ostati doma in gledati, kako drugi delajo za najbližje poli-
tične stranke. Izmed vseh strokovnih organizacij pa naša celo ne sme ostati pasivna, ker ji je napredni blok dal par lepih mest na svojih listah in je NSZ sama postavila svoje delavske kandidate. Dolžnost vseh članov NSZ je sedaj, da za te liste tudi kaj napravijo in pomagajo tem listam do največje zmage. Nam delavcem mora biti pri srcu vprašanje rešitve gospodarske in socijalne politike pri nas, posebno sedaj, ko so jo klerikalci v zadnjem času tako zapeljali. Bivši minister za socijalno politiko, ki se je na vsa usta širokoustil po klerikalnih agitatprjih, kaj vse bo napravil za delavstvo, je v zadnjem času odrekel, odnosno moral odreči in je s teni pokazal, da je kapitalistična roka v SLS močnejša kot mala grupira krščanskih socijalcev. Napredno in vse ostalo pošteno delavstvo pa je ravno v času ministrovanja Gosarja videlo in se prepričalo, koliko so vredne 0 > 3U )e klerikalcev. Zato bo s temi ljudmi tudi obiacuualo prav tako kakor bo obračunalo z vsemi marksisti, ki se že deset let konsolidirajo, imajo neštete zedi-njaške konference, ko pridejo volitve in bi morali skupno v b°i 7M dosego vsaj enega delavskega poslanca, pa gredo narazen in tako pripomorejo kapitalistični SLS do večje zmage. Vsak glas, oddan za male marksistične grupice, je izgubljen, ker ne dobijo količnika in bodo vse brez mandata. Ostane nam samo še «Združena slovenska gospodarska lista», na kateri so
možje, ki nam dajejo garancijo, da bo delavstvo uspešno zastopano v novem parlamentu. Zato vsi napredni delavci in vse pošteno delavstvo v boj za to listo. V nedeljo vsi do zadnjega na volišče in oddajte svoj glas na Kranjskem in Štajerskem v 3. skrinjico, v Ljubljani pa v 2.
★
LITIJA. V enem zadnjih «Slovencev» je napisal dopisnik B. iz Litije, ki drugače sedi v uredništvu «Slovenca», nekaj besed na naslov članov NSZ, hoteč jih nekoliko premotiti. Predvsem moramo naglasiti, da se je gospod dopisnik za enkrat debelo zmotil. Vsi člani NSZ prav dobro vedo, da je soustanovitelj in ustanovitelj podružnice v Litiji tovariš Bizjak, katerega vsi poznamo in dobro vemo, da ne bo zlezel tja, kamor si naši klerikalci želijo. Razen tov. Bizjaka, drugega ustanovitelja z začetno črko B. ni pri nas. Ste razumeli, gospodje. Naš tovariš Bizjak pa pridno agitira za Juvanovo listo in smo zato vsi delavci tovarne sklenili, da volimo našega priljubljenega predsednika tov. Juvana, ki nam je že večkrat dejansko pokazal, kako se delavstvu pomaga. V času največje brezposelnosti nam je priskočil na pomoč in nas rešil najhujše sile. Takrat ni bilo ne duha ne sluha o klerikalcih, ki so se šele sedaj spomnili tudi na nas. Ne bo nič. Vse litijsko delavstvo gre kompaktno v boj in voli v tretjo skrinjico, v skrinjico tovariša Juvana. Toliko gospodi okrog «Slovenca».
* Papirnati drobiž po 1 dinar, 50 par in 25 par bo prenehal veljati koncem septembra 1927. Finančna delegacija v Ljubljani ponovno opozarja občinstvo, da poteče rok za zamenjavanje papirnatega drobiža po 1 dinar, 50 par in 25 par 3 0. septembra t. 1. Zamenjavanje za kovan drobiž in izjemoma tudi za bankovce Narodne banke se dotlej vrši v Sloveniji pri vseh davčnih uradih. Vsi, ki imajo še kaj papirnatega drobiža, naj ga torej nemudoma zamenjajo, da ne bodo zamudili roka, ki se ne bo podaljšal.
* 751etnica Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu. V nedeljo 29. p. m. je Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu na svečan način proslavila 751etnico svojega obstoja. Svečanosti so se med drugimi udeležili tudi zastopniki vseh ostalih zbornic v državi. Ljubljansko zbornico je zastopal njen prvi tajnik g. dr. Fran W i n d i -s c h e r.
* Brezžična oddajna postaja pri Domžalah.
Lepa svetlopleskana baraka za brezžično oddajno postajo stoji danes na travniku blizu Domžal. Zdaj se urejujejo notranji prostori za stroje. V bližini barake bodo postavili dva železna stebra, visoka po 120 m in oddaljena 200 m drug od ^ru?eFa’ ^ed stolpoma bo napeta antena z na-penjačo. Brezžična oddajna postaja bo v zvezi z ljubljansko glavno pošto. Lepi domžalski trg bo s to napravo mnogo pridobil na svoji privlačnosti.
* Razstava slovenskih narodnih noš bo 18. t. m.
ba velesejmu ob priliki pokrajinske razstave «Ljubljana v jeseni>. Udeležba bo zelo velika. Zastopane bodo vse slovenske narodne noše. Vsa pripravljalna dela so v polnem teku pod vodstvom pokroviteljice častne dvorne dame gospe Franje Tavčarjeve. Prireditev zanima seveda Pred vsem slovensko občinstvo, pa tudi iz južnih krajev naše države se že prijavljajo posetniki. Z legitimacijo pokrajinske razstave je dovoljena polovična voznina na vseh osebnih in brzih vlakih.
* Nemci vabijo Slovence na 9Vojo listo. Tudi to še moramo doživeti v naši Jugoslaviji, da so začeli Nemci kakor svoječasno v stari Avstriji vabiti slovenske volilce, da oddajo svoje glasove nemškim kandidatom. Mi nimamo proti poštenim
SENOVO PRI RAJHENBITRGU. Upravni odbor NSZ na Senovem poziva vse člane naše podružnice, da so zadnje dni pred volitvami in na dan volitev pridno na delu od moža do moža. Vsi na volišče in naša skrinjica je tretja. Na krasno obiskanem shodu dne 4. t. m. ste vsi čuli tovariša dr. Bohinjca, kje je resnica in delo, a tudi kdo uganja demagogijo. Pridobivajte znance za naše misli in naš program, da bomo napredovali. Od vas samih je odvisna vaša usoda, zato vrzite vsi kroglice v 3. (tretjio) skrinjico. Kar velja za Senovo, velja za vse naše kraje. Vsi na delo za čim lepšo zmago Združene slovenske gospodarske liste, na kateri so naši odlični predstavniki: predsednik Rudolf Juvan, dr. Joža Bohinjec, Franjo Rupnik, rudar Josip Leskovšek in okrožni tajnik Rudolf Tiunpej. Za te tovariše vsi do zadnjega v boj!
Knjižnica prosvetnega odseka Delavske zbornice. V mesecu avgustu zaznamuje knjižnica prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani zopet lep napredek napram prejšnjim mesecem. Knjižnico je obiskalo 492 članov in si izposodilo 842 knjig, od teh 535 slovenskih, 259 nemških, 48 srbohrvatskih, ali 741 leposlovnih in 101 znanstveno knjigo. Denarnih dohodkov je bilo 1180 Din. Ta mesec izide tiskan seznam knjig po jako nizki ceni. Vsakdo naj si ga kupi, da ga doma pregleda in si zabeleži številke onih knjig, ki jih želi Citati. Delavci in privatni nameščenci, obiskujte svojo knjižnico in čitalnico.
te vesti.
Nemcem ničesar, ioda ta njihov čin je pa vendarle malo predrzen. Zaleglo itak ne bo nič. Do take drznosti so se Nemci mogli pov peti le z moralno podporo naših klerikalcev in radikalov. Heil!
* Izid občinskih volitev v Zagrebu, ki so se
vršile v nedeljo 4. t. in.: SDS 4 mandate, komunisti 7, obrtniška lista 0, socialni blok 0, hrvatski blok 25, Radič 6, stanovanjski najemniki 2, socialisti 1, socialna zveza 0, radikali 0, Židje 3, davi-dovičevci 2 mandata.
* Dve rodbini zastrupljeni z gobami. Te dni se je zastrupila v Rožni dolini pri Ljubljani z gobami Šušteršičeva rodbina. Najbolj obolelo Adelo Šušteršičevo, učiteljico ročnih del, in njeno 721etno mater Ano Hvalovo so morali prepeljati v bolnico, kjer sta obe podlegli zastrupljenju. Kakor se sumi, je rodbina zavžila med pravimi kukmaki tudi en tako zvani strupeni kukmak ali krompir je vko. — Kmalu nato se je pripetil primer zastrupljenja z gobami tudi v Devici Mariji v Polju, kjer je uživala strupene gobe Jakobova rodbina, tako da so morali prepeljati v bolnico 561etno Julijano Jakobovo, njena sinova Josipa in Antona ter hčerko Antonijo, poleg teh pa še dve rejenki, štiriletno Avgusto Marinkovo in osemletno Alojzijo Černetovo.
* Kljub nagradi črnogorskim princem in paragrafu 82. si klerikalci in radikali upajo v Trbovlje. Iz Trbovelj nam pišejo: Klerikalci in radikali so med nami rudarji že mnogokrat iskali in dobili glasove. Kljub temu, da so nam vse obljube požrli, niso odpravili ročnega davka, pač pa glasovali za 42inilijonsko nagrado črnogorskim princem ter za paragraf 82., se upajo klerikalci in radikali zopet med nas. Rudarji premišljujejo, kako se strinja z grmenjem klerikalcev proti kapitalizmu to, da so klerikalni poslanci s paragrafom 82. finančnega zakona odvalili od bogate Trboveljske premogokopne družbe doklade na siromake. Res, zmisel imajo radikali in klerikalci za uboge ljudi! Z radikali in klerikalci rudarji ne bodo šli.
* H konkurzu Konsumnega društva v Šmarju pri Jelšah. Pišejo nam: Konsumno društvo v Šmarju pri Jelšah je v konkurzu in bodo trgovci,
ki so dajali blago na upanje, izgubili ogromno vsoto. Tu gre za velike vsote in bo zato treba krivce poklicati na odgovornost. Prosimo oblast-va, da se zanimajo za račune.
* Artiljeristi bivšega 7. ljubljanskega topni-čarskega polka, poznejši 22., 122., 28. in 128. top-ničarski polki, se vabijo na celodnevni družabni sestanek, ki se bo vršil ob vsakem vremenu v nedeljo 2. oktobra t. 1. pri tov. Seljaku v Domžalah. Pri prireditvi bo sodelovala domžalska godba. Prijave je poslati najpozneje do 15. t. m. na poštni predal 122 v Ljubljani. Za skupno kosilo in kritje stroškov se je določil za vsakega udeleženca znesek 30 Din ter se bodo prijavljencem vposlale poštne položnice. Tovariše, ki se prireditve ne morejo udeležiti, pa prosimo za gmotno podporo, ker se bo eventualni preostanek razdelil med onemogle tovariše gori imenovanih polkov. — Za pripravljalni odbor: Seljak.
* K umoru pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Kakor smo že poročali, so našli pri Sv. Lovrencu na Pohorju umorjeno s strelom iz lovske puške ko-čarico Marijo Javornikovo. Sedaj je prišlo na dan, da je pokojnico pomotoma ustrelil delavec Rudolf Fela z Rdečega brega, ker jo je od daleč v gozdu smatral za srno. Navzoč je bil pri nesreči tudi posestnikov sin Marko Švajger z Rdečega brega. Rudolfa Felo so aretirali. Fela in Švajger se bosta zagovarjala tudi zaradi lova.
* Roparski napad pri Ptuju. Trgovca s svinjami Josipa Skrbinška iz Hajdine pri PL.ju sta te dni v gozdu pri Spodnjem Maclju napadla dva neznana razbojnika in mu vzela 9000 Din.
* Najkrasnejšo benečansko nošo boste videli prvič v Ljubljani 18. t. m. pri razstavi narodnih noš. Tudi pri nas še skoro nepoznana prekmurska noša tekmuje ta dan z vsemi že prijavljenimi nošami. Med temi se bodo videle cele skupine iz raznih pokrajin. Tekmovali ne bodo samo posamezniki, temveč kraj s krajem.
* Velika nesreča preprečena. Hlapec Alojzij Oroš je pustil voz s konjem blizu mosta čez Gra-daščico v Ljubljani in odšel po opravkih v bližnjo trgovino. Na vozu je sedel njegov petletni sinček. Naenkrat se je konj splašil in začel dirjati po cesti. K sreči je še pravočasno skočil h konju strojni ključavničar Rudolf Klemenc in ga ustavil. Klemenc se je ranil na rokah in nogah, medtem ko se dečku ni nič zgodilo.
* Pri prehudem zaprtju, napenjanju, živčnih bolečinah v kolkih, bolečinah v straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, duševni potrtosti Vam povzroči prirodna grenčica «Franz-Josef» izdatno izpraz-njenje črevesa in Vas oprosti čuta tesnobe. Mnogi zdravniki z izbornim uspehom uporabljajo vodo «Franz-Josef» tudi pri zdravljenju trakulje. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Cene tujemu denarju.
Na zagrebški borzi se je dobilo 5. t. m. v valutah:
1	ameriški dolar za 56*17 do 56*37 Din;
v devizah pa:
100 avstrijskih šilingov za 799*20 do 802*20 dinarjev;
100 nemških mark za 1351*50 do 1354*50 Din;
100 madžarskih pengov za 995*50 do 998*50 dinarjev;
100 italijanskih lir za 307*75 do 309*75 Din;
1	dolar za 56*63 do 56*83 Din;
100 francoskih frankov za 222 do 224 Din;
100 češkoslovaških kron za 168*05 do 168*85 dinarjev.
Priporočajte in šix>ite »NOVO PRAVDO« !
Taiinstveni morilec
deklet. (Nadaljevanje.)
Pač pa je pri tem nekaj opazil, kar je v najvišji meri vzbudilo njegovo radovednost. Le nekaj korakov pred njim je počasi šla mlada deklica. Sodeč po obleki je morala biti mlada neznanka iz nižjih slojev. Toda njena krasna stasita postava je takoj vzbudila vso pozornost lopovskega pustolovca. Njenega obraza ni mogel videti, ker je šla pred njim. Domneval pa je, da mora biti lepa, in tako je pospešil svoje korake.
Tedaj pa deklica nenadoma obstane. Velika izložbena okna trgovine z umetninami so dozdevno vzbudila njeno pozornost, kajti stopila je tik k izložbi ter z vidnim zanimanjem motrila izstavljene slike. Seveda je tudi Alfred že nekaj trenutkov nato stal pred izložbo. Toda njegove oči so od strani motrile samo interesantno deklico. Lalikoživec strmi. Dozdevno iz delavskih slojev izhajajoča tujka je naravnost omam-ljivo lepa. Bankir ipazno ogleduje njeno ljubko glavo, bujne temne lase, sorazmerno postavo ter borno obleko, to je nekaj zanj, zato se odloči, da nagovori deklico. Korak za korakom se od strani približuje deklici, ki še vedno nepremično gleda slike v izložbi. Sedaj stoji Alfred tik lepe tujke. Z desnico, na kateri ima rokavico, pokaže na krasen bakrorez, ki zakriva skoro polovico zadnje stene v izložbi.
«Krasna slika, kajne?» reče vljudno, obrnjen k mladi deklici.
Ta se ozre kvišku. Pustolovec, ki je že pričakoval nepovoljen odgovor, ujame en pogled njenih temnih oči. Ta pogled ga navda z novim strmenjem. Te krasne oči, tako presunljive, tako nepojmljive, in ta čaroben odsev, ki je žarel iz kot oglje temnih oči, oh, to je nekaj, čemur se ni moč ustavljati.
«Da, zelo lepa,» odvrne sedaj deklica z očarujočim smehljanjem.
Alfreda prevzame neizmerno veselje. To krasno dete dozdevno ne kaže prav nikakega nezaupanja. Zopet enkrat prav veliko obetajoči začetek, da se po-bliže seznani. Zato se odloči, da tako lahko dobljeni uspeh takoj izrabi.
Mlada deklica gre sedaj počasi naprej. Toda ne po glavni, obljudeni cesti, kot je Alfred opazil v svoje veliko veselje, marveč zavije v majhno stransko ulico, kjer je bilo videti le malo ljudi. Pustolovec gre poleg lepe deklice, ki se dozdevno radi tega niti malo ne huduje.
«Vi imate vsekakor kak nujen opravek tu v bližini?« vpraša Alfred vljudno kot se to spodobi kavalirju.
«0 ne. Iščem službo, katero upam kaj kmalu najti v velemestu.*
«Ah, vi niste iz Londona?*
Deklica zanika ter imenuje ime mesteca v Walesu, kjer naj bi bila doma. Alfred je sedaj uverjen, da je njegova igra dobljena.
«Morda pa vam morem jaz biti na uslugo, da dobim primerno mesto za vas?»
Tujka se nekam čudno nasmehne.
«Ali ste lastnik tovarne, gospod?®
«Ne, to ravno ne. Toda imam zelo veliko znancev, in tako je za mene prava igrača, da vam preskrbim dobro službo.*
«Ah, prav hvaležna bi vam bila,» odvrne deklica ter ga pri tem ošvrkne s pogledom, ki docela prevzame bankirja.
«Potem vas pač smem prositi za vaš naslov?®
Nov pogled iz njenih lepih oči spravi Alfreda v prav omotično veselje.
«Maggija Burke,* šepne deklica.
«In stanovanje, gospodična?*
«Canteburska cesta štev—»
Z veliko naglico zapiše Alfred naslov v svojo beležnico.
«Sedaj vas pa prosim še za ime stranke, pri kateri stanujete.*
«Najela sem si neposredno svojo sobo,* odvrne Maggija, pri čemur ji igra okrog ustnic prav čuden
smehljaj, «v hiši na dvorišču imam svojo sobo, tri stopnice vodijo tja, druga vrata iz veže.*
Tolika prijaznost s strani lepe deklice je pustolovca prvi hip nekoliko osupnila. Vprašujoče motri svojo dražestno spremljevalko. Toda ne, deklica ni nobena vlačuga, to je nedolžno bitje, ki je prišlo iz malega podeželskega mesteca ter z odkritosrčnim zaupanjem povedalo vse prvemu boljšemu človeku, kar je hotel zvedeti od nje.
Pustolovec je neznansko vesel naključja, ki mu je privedlo novo žrtev, ter je odločen, da dozdevno tako nepokvarjeno tujko, kot že toliko pred njo, z omam-ljivinii obljubami docela naveže nase.
«Gospodična,» prične pustolovec z obrazom moža, ki ima najčistejše namene, «jaz se imenujem Thoms in imam mnogo znanja z lastniki tovarn. Prav lahko je torej za mene, da vam preskrbim zaželjeno službo. Slutim pa, da- ste šele prav pred kratkim prišli semkaj?*
«Seveda,» odvrne Maggija smehljaje.
«Ali si ne bi hoteli predvsem ogledati londonske znamenitosti?* vpraša zapeljivec.
«Rada bi že,» reče deklica s čudnim smehljajem, «toda za take stvari je treba mnogo denarja, moji prihranki so pa majhni.*	*•
«Toda gospodična,* vzklikne pustolovec živahno, «ražume se vendar samo po sebi, da vas jaz povsod spremljam; kako bi se sicer mogli v velemestu ori-jentirati.*
«Vaše ponudbe žal ne morem sprejeti, gospod Thoms.*
Maggija je pri tem posebno poudarila besedo «go-spod Thoms*.
«Zakaj pa ne, gospodična? V prav posebno čast si štejem, da vas povsod spremim ter vam marsikaj razkažem, o čemur niti slutili niste v vašem podeželskem mestecu. Prav srečnega se bom smatral, če mi dovolite, da vas smem spremljati.*
«Ne vem,* šepne deklica sramežljivo, «to se vendar ne spodobi »
«0h, bodite brez skrbi, tukaj v Londonu vendar ni tako kot v majhnem mestecu. Med temi milijoni se popolnoma izgubiva, nikomur ne bova niti malo mar. Pri tem nekoliko spoznate velikomestno življenje, v meni pa imate zvestega varuha.*
Če bi bil zapazil Alfred pogled, ki je pri njegovih zadnjih besedah zažarel iz dekličinih temnih oči, bi si bil pač nekoliko 'premislil.
«No, naj bo,» odvrne sedaj deklica, «če hočete res biti tako ljubezniv, da me pospremite, bom vašo ponudbo hvaležno sprejela.*
Alfred se čuti presrečnega. Tako lahka zrnata kot še nikoli! Lepa tujka je brez dvoma še tako naivna, da mu vse do pičice verjame. Oh, če bi bil slutil, kaj ga čaka!
Maggija se nenadoma vprašujoče ozre okrog sebe. «Ali ni tukaj Canterburska cesta?* vpraša svojega spremljevalca.
«Da, gospodična, ravnokar sva zavila vanjo.* «0h, potem me sedaj pustite samo*, prosi nujno deklica. «Tamkajle je že hiša, kjer stanujem.*
«In kdaj vas zopet vidim, gospodična?*
Maggija odlaša z odgovorom.
«Morda danes zvečer*, meni nekam boječe-plašno. «Ah, gospodična, kako sem vesel!* vzklikne pustolovec, kateremu je izredna dekličina lepota že popolnoma zmešala razum. «Kje pa se snideva?* Deklica se nekam neodločno ozre okrog sebe. «Meni je tukaj vse nepoznano.*
«Ali morda smem priti po vas?* vpraša pustolovec drzno.
«No, — le pridite, če hočete biti toliko prijazni.* «Na svidenje, gospod — Thoms!*
«Tedaj danes zvečer ob sedmih, če vam je prav?* vpraša vzradoščeni bankir ter vljudno ponudi svojo desnico lepi spremljevalki, kar pa Maggija dozdevno docela prezre.
«Ah, prosim, šele ob osmih, imam še nekaj opraviti, tudi nekaj pisem moram še spisati. Ob osmih torej, če vam je prav.*
(Dalje prihodnjič.)
Zabavni kotiček.
Razgovor med ženskami.
Gospa Hrenova in gospa Cebulova sta se raz-govarjali.
Cebulova: «Kunigunda mi je povedala, da si ji ti povedala tisti dogodek, ki sem ga jaz tebi povedala.. .>
Hrenova: «Preneumno! Ko sem ji tisto tajnost povedala, mi je vendar povedala, da je ne bo nikomur povedala.*
Cebulova: «Naj bo! Jaz sem ji povedala, da tebi ne bom povedala, da mi je ona povedala, da si ji ti najino skrivnost povedala. pa ji ne povej, da sem ti to povedala ...*
Skrben sinko.
Oče (ki je zalotil sinka ponoči na ulici): «Ti, nepridiprav, ali se ne sramuješ bezljati ponoči zunaj?*
Sinko: «Oprosti, ata, jaz sem se izmuznil iz hiše samo zato, da te opozorim na mamo, ki te čaka za vratmi z metlo ...*
Njemu tudi ne.
Rabelj je obešal tolovaja, pa se mu je pretrgala vrv in ropar je padel na tla.
«Kaj takega se mi še ni zgodilo,* se je hudoval rabelj.
«Meni tudi ne,* je pripomnil tolovaj.
Vzoren zakon,
Žena Kunigunda je prišla na policijo in prijavila, da je njen mož že štiri dni odsoten od doma.
Policijski uradnik: «Draga moja, že štiri dni nimate moža, pa nam to javljate šele danes? Zakaj niste prej prišli?*
Žena: «Saj prav za prav prej niti nisem opazila, da ga ni doma . . .»
Ni mogoče ustreči.
Gospa (v trgovini): «Rada bi kupila primerno darilo za svojega moža.*
Trgovec: «Morda kakšno lepo kravato?> Gospa: «Ne, ne, moj mož nosi brado, ki vsako kravato zakrije.*
Trgovec: Potem pa mogoče lahko postrežem z lepim telovnikom.*
Gospa: «Tudi ne, saj ima moj mož zelo dolgo brado.>
Trgovec: «Če je tako, pa pridejo v poštev še samo copate ...»
Nič ni bolelo.
Mati (razjarjena svoji petnajstletni hčerki gimnazijki): «Kako si pa mogla dopustiti, da te je profesor Česen poljubil? Zakaj nisi zakričala?* Hčerka: «Mamica, saj me vendar ni nič bolelo ...»
Prijatelj živali.
Jaka: cTorej, ti ne maraš živali?*
Miha: ^Nasprotno, prav rad jih imam.*
Jaka: «Tako? Katere pa?*
Miha: ^Piščance, race, gosi — seveda na krožniku.*
IZBIR« OBUTVE ZA DIME
in dijakinje ter sploh so o-ob-vezne otroke je izpolnjena. Sta-riši, varuhi in gospodinje, kupujte samo bDOKO čevlje, ki so danes n a j t r p e ž n e j š i in najcenejši domači izdelek
Trpo«ina ,D O K D1 Prešernova ulica 9, dvorliče. IIIHH CnRMBII
Lastnik in Izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani. Urednik Ivan Tavčar v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).