s r ^yiCTORX Birr UNITED [STATES ;war rBONDS AND' ^ STAMPS ISKfl AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY D0M0V AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, MAY 26, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. off' it-! fenogarjem ni dovoljeno zvišanje plač {S delavski odbor je pa priporočal nekaj drugih ^boljšav. Kaj bo na to odgovoril predsednik Pfemogarske unije, Lewis, še ni znano. l£l *> C W se bo kmalu % M ^ington, 25. maja.—Vojni delavski odbor je zavrnil ^ 450,000 unijskih premogarjev za izboljšanje dnevne l,' Priporočal pa je nekaj izboljšav ter ukazal, da se do- avcni men gton.—Senatni in po-°dsek sta se zedinila na 2a bodoče pobiranje Odseka upata, da bo-k o r n i c i ta predlog .^f 'n da bo kongres po šti-* *.Ii.i111 debati vendar prišel 'konkretnega predlo- d ■ »21 c povišanja v plačah, kot jim je bilo ponudeno od mesta. Za sprejem je bilo oddanih 984 glasov, proti 1,764. Unijski uradniki so sinoči izjavili, da še ne vedo, kakšne korake bo zdaj unija storila, dokler ne bo imela eksekutiva seje. —o- S n - KVa°;25- - Tri *§te e' kj'er izdelu-ie']0 U0 Predmete, so morale šiloma prenehati z vedno večjega šte-Kot trdijo poro-ivJ ^stavki nad 55,000 tovarno. Vojni delavski odbor je obljubil, da bo vzel zadevo delavcev v pretres, toda ne prej, dokler se delavci ne vrnejo na delo. Toda v odgovor je šlo še več delavcev na stavko. Stavkarji spadajo k uniji CIO. Unijski uradniki so sklicali za sredo dopoldne sejo, na kateri bodo odločili glede nadaljnih ko-delavcem vhod v'rakov v tem kritičnem položaju. Ji|f)v petnih straž, ki so se \ve, estto vrsto pred vhod %il Tlre & Rublber Co" Na 10 dnevni dopust je prišel korporal Joe A. Jack. Ustavil se je pri družini Sribar na 1031 E. 71. St., kjer je že prej bival tri leta. Danes se odpelje v Bessemer, Pa., kjer bo obiskal svoje starše, odkoder se bo vrnil v soboto. V pondeljek se pa zopet vrne v svojo garnizijo. Joe ima tri brate pri vojakih: Louis, Thomas in William. Josipov naslov pri vojakih je: Cpl. Joe A. Jack, Co. R, 415 Q. M. Bn. Camp Barkley, Texas. ibb na Pfc. Pred Skuly iz 1087 Addison Rd. je graduiral iz letalske topniške šole. Dobil je srebrne peruti in bil povišan v narednika. Začasno se nahaja v Wen-dover, Utah. Prej že je dovršil šolo za radijskega mehanika v Scott Field, Illinois. Naše čestitke ! Clyde Cook, 18 let star sin Mr. in Mrs. Charles Cook (čuk) iz 13805 Argus Ave. je odšel 10. maja k trgovski mornarici, želimo mu vso srečo. ISK PB Tony Zala, sin Mr. in Mrs. Zala iz 8812 Vineyard Ave. je odšel služit Strica .Sama. Doma je pustil 17 mesecev starega sinčka in 4 mesece staro hčerko Njegov brat Frankie se nahaja nekje v Avstraliji, želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek na m »a Pvt. John L. Bates, sin Mr. in Mrs. Andrew Bajt iz 5604 Car ry Ave. je prišel na kratek dopust. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. Njegov naslov v armadi je: Pvt. John L. Bates, Co. M 334 Inf. APO 84, Camp Howze, Gainesville, Texas. Jugoslovan med žrtvami letalske nesreče Chicago, 111. — Med dvanajstimi armadnimi letalci, ki so 20. maja izgubili življenje v bližini čikaškega letališča, je bil tudi Nick Lončar, doma iz Weirtona, W. Va., letalski inženir, vsekakor Slovenec ali Hrvat. Armadni ibomibnik, v katerem so se vozili letalci, je v megli in j nalivu treščil v 500 čevljev visok tank, napolnjen s f>linom. Letalo, je prebilo stene tanka, nakar jej nastala eksplozija plina, ki je' uničila tank in letalo. Vsi letal-1 ci so zgoreli. -o- še na mnoga leta! Mrs. Angela Križman, soproga Matije Križmana iz 6030 St. Clair Ave. obhaja danes 65 rojstni dan. Še na mnogo let zdravja in zadovoljnosti je naše iskreno voščilo. Obleka za Rusijo Za priobčitev smo prejeli sledeče. Vsi tisti, ki hočete darovati stare ali rabljene obleke za Rusijo ,jih prinesite v soboto 29. maja v Slovenski društveni dom na Recher Ave. Poročila iz Zuricha, Švica, zatrjujejo, da beži narod iz mnogih mest v južni Italiji. V Rim jih baje dospe vsak dan na tisoče, ki hočejo ubežati bombam. Rimski radio je priznal, da je bilo izpraznjeno mesto Cagliari na Sardiniji radi neprestanega bombardiranja zavezniških bombnikov. Ker zavezniki vedno z večjo f u r i j o napadajo italijanska mesta, je prestolonaslednik Umberto baje svaril narod, da Italiji primanjkuje orožja, zato mora narod združiti vse sile, duševne in telesne, v tem boju. Poročila tudi zatrjujejo, da je poklical Mussolini sinoči voditelje fašja iz rimskega okraja na posvetovanje ter jim r^iz-dal razne ukaze, najbrže za slučaj invazije zaveznikov. V zadnjih 24 urah so ameriški bombniki zmastili nadaljnih 12 sovražnih letal nad Italijo. Tako je naraslo število uničenih osiških letal v šestih dneh na 329. Nad 300 ameriških letal je včeraj razsajalo nad Sardinijo. Tam so zmehčali devfet raznih tarč, kjer bi bile pripravne točke za invazijo. Najsi je namški radio poročal, da so bile poslane nemške čete za ojačenje Sardinije, pa pripovedujejo zavezniški piloti, da so v nedeljo zvečer izginili vsi osiški letalski škadroni iz letališč. Angleški bombniki so včeraj počivali po svojem rekordnem napadu na nemško industrijsko mesto Dortmund. Nemško časopisje zatrjuje, da ni v tem mestu niti ene osebe, ki ni bila prizadeta v tem zračnem napadu na ta ali drug način. Kot se zatrjuje s kontinenta, so padale na Dortmund prve bombe, predno so bila dana svarilna znamenja o razdejajočem zračnem napadu. Angleški letalci so namreč napadli mesto zvijačno. Pred mestom so se razkropili daleč naokrog, potem se pa zopet strnili v močne formacije ter se zaleteli nad mesto, ki ni pričakovalo napada. Kot se poroča iz letalskih krogov, bodo Dortmundu sledila druga mesta, katera bodo angleški bombniki sistematično napadali ter tako uničevali nemško industrijo. Ako bodo Angleži to izvajali v velikem obsegu in brez prestanka, bo nemška vojna industrija tako oslabljena, da ne bo mogla zadostno zalagati armade, ki se bo morala podati zaveznikom. -—o-- Preplašeno osišče zida utrdbe na jugoslovanskem ozemlju Stockholm. (ONA) — Partnerji osišča so v svojem strahu popolnoma zaprli jugoslovanske meje napram Italiji in Avstriji; tam zidajo m°čne utrdbe in, kakor piše švedski list Nydag, je v prepovedanem ozemlju dovoljen le vojaški in uradni promet. Glasom vesti iz Berna, pravi isti časopis, je padec Tunisa med četami osišča povzročil paničen strah, a še več strahu in trepeta med prebivalstvom nemške in italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Vsi so kar naenkrat začeli prositi za dovoljenja za odhod. švedski list poroča tudi, da so italijanske Čete radi te zavezniške zmage demoralirane in da vcjaki v čedalje večjem številu dezertirajo in se pridružujejo j- ug.o#iovaličkih -pwti-Zitn oni. Ne-katere italijanske posadke so se celo pobunile. "V teku meseca aprila," piše list, "je bilo v Kočevju ustreljenih 12 italijanskih vojakov, ker so se uprli, dočim se je na potu v Novo mesto pobunilo 200 vojakov, vrglo orožje proč in pobegnilo." K molitvi članice društva Carniola Hive 493 T. M. naj pridejo nocoj ob osmih v Zakrajškov pogrebni zavod, da se poslove od pokojne sestre Frances Pirnat. Sedmina Danes ob sedmih je bila darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Ivano Merkun ob priliki aedmine njene smrti. Sedma obletnica V petek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojno Alice Pinculič ob priliki 7. obletnice njene smrti. Iz bolnišnice Frank Grame se je vrnil iz bolninice na svoj dom, 7234 St. Clair Ave. Zahvaljuje se prijateljem za obiske v bolninici. —--o- IZ NAŠIH NASELBIN Cadillac, Mich. — V tukajšnji bolnišnici je 2. maja umrl Josip Hafner, star 65 let in rojen v Ratečah, pri Škof j i Loki na Gorenjskem. V Ameriki je bil 35 let in tukaj zapušča drugo ženo, dva sinova in pet hčera. ŽUPAN LAUSCHE SKUŠA NAJTI VZROKE POMANJKANJU KROMPIRJA - Clevelandski župan Frank J. Lausche je poklical za četrtek na posvetovanje v mestno hišo svoj kabinet ter uradnike urada za kontrolo cen. Konferenca ima namen dognati, če deluje v Clevelandu in okolici krompirjeva črna borza. Župan pravi, da je dobil poročila o črni borzi v Clevelandu, da dobi mesto svoj delež krompirja, toda ko dospe sem, ni razdeljen pošteno. Zato je sklical to posvetovanje, da se dožene, kaj je na stvari in kam gre krompir. Mr. Lausche trdi, da ves krompir, ki je poslan v Cleveland, ni prodan tukaj, ampak drugam po višjih cenah, to je na črni borzi. JŠ ifer "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER »117 St. Clair Ave. JA1CES DEBEVEC. Editor HEnderson 0628 Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko In Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po razna&alcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna itevllka 3c SUBSCRIPTION RATES: Onlted States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year D. S. and Canada $3.60 for 6 month*. Cleveland by mall $4.00 tor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 montha. Cleveland by mail $2.25 tor 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 tor I monthj Single copies 3c Entered as second-claw matter January 5th. 1(09. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 124 Wed., May 26, 1943 Svetovna revolucija zaenkrat ni več na programu Iz Moskve je prišla te dni senzacionelna vest, da je izvršni odbor 3. internacionale razpustil kominterno. Tozadevna resolucija naroča v par stavkih, da naj "delavstvo v raznih deželah zdaj posluša svoje vlade." Tretja internacionala, ki je bila organizirana leta 1919 v Moskvi in ki je imela za svoj glavni clj svetovno revolucijo in strmoglavljenje vlad v kapitalističnih deželah, je mrtva •— kar se tiče javnosti. Ako je ta novica v resnici toliko vredna, kolikor naj bi bila, kar se tiče javnosti, potem je to največja novica sedanjega. stoletja, ker bi pomenila, da je boljševizem na umiku, ko je spoznal, d;i s svojimi nauki ne pride nikamor. Toda taki, ki so zavračali komunizem kot prekucijski, kot nauk proti demokraciji, kot sod smodnika v deželah, kot so, na primer, Zed. države, ne morejo kar preko noči vzeti to izjavo ruskih boljsevikov kot iskreno, vsaj toliko časa ne, da Stalin pokaže, da res mfsli tako, kot je poved'al svetu z izjavo o razpustitvi 3. internacionale. Boljševizem nam je namreč preveč dolgo migljal pred očmi, da bi mogli vzeti njegov umik na znanje s polno vrednostjo. Še vedno namreč nismo pozabili obnašanje komunistov v raznih deželah do časa, ko je napadel Hitler Rusijo. Vsi vemo, da so ameriški komunisti do tistega časa smatrali in razglašali to vojno kot vojno imperialističnih držav in so storili vse v svoji moči, da bi ameriški vojni napor sabotirali. Nismo še pozabili ,da nemški komunisti niso obsojali Hitlerjevega vpada na Češko, Poljsko, Jugoslavijo in druge dežele, dokler ni ukazal pohod proti Moskvi. Nismo še pozabili, da niso francoski komunisti mignili niti z mezincem, ko so nemške horde marš irate v Pariz. Začeli pa so s sabotažo proti Nemčiji takoj, ko je Hitler prestopil rusko mejo. In ker vemo, da so delali komunisti v gori omenjenih deželah po ukazu iz Moskve, torej na povelje 3. internacionale, je jasno, da ni imela Moskva oziroma vodja kominter-ne, Jožef Stalin, nič proti temu, če ves svet vrag vzame. Ne samo, da niso imeli boljševiki nič zoper to, pač pa so iskreno želeli, da bi ga, ker so videli v tem jasno in odprto pot za svoj cilj — svetovni revoluciji. Ako je 3. internacionala v Moskvi delala načrt za strmoglavljenje vlad v raznih deželah, med temi tudi v Zedinjenih državah in ako je Stalin ukazal to 3. internacionalo razpustiti, je moral pač imeti velik vzrok za to. Eden vzrokov bo ta, da s tem spodbije tla osišču, ki vpije v svet, da je šel v vojno, ne za svetovno nadvlado, ampak za uničenje komunizma. To, seveda, je navadna propaganda, ki nima pri tre-znomislečih ljudeh nobene podlage. Drugi vzrok pa je, da pridobi dežele Združenih narodov za sodelovanje, to se pravi za tesnejše sodelovanje z Rusijo oziroma rusko vlado. To, zadnje, je bilo nepotrebno, zlasti, če vzamemo naše Zedinjene države. Saj smo se zvezali z Rusijo kljub temu, da se nismo strinjali z doktrinami ruske vlade. Mi smo zvezani z Moskvo v boju proti osišču in-kot se je izjavil nek odličen Amerikanec, bi se v takem slučaju zvezali tudi s samim vragom, ker če smo se zvezali s kako komunistično vlado, nismo s tem rekli, da priznamo tudi boljševiške nauke. Naši čitatelji poznajo stališče našega lista glede komunizma. Vodili smo odprt boj proti njemu, kolikor je ta boj pač zalegel. Mi smo videli v komunizmu to, kar je, ali kar je bi! pred razpustom kominterne — nauk za svetovno revolucijo. To je bil tudi vzrok, da se nismo nikdar sprijaznili in se tudi ne bomo s partizanskim gibanjem v Sloveniji. Vzrok: ker so to gibanje vodili komunisti. In če komunisti pred vpadom nemške vojske v Rusijo niso videli v tem boju demokracij boja za. svetovni mir in za uničenje, diktatorjev, nismo mogli zapopasti, da se komunisti zdaj bore za doktrine demokracij, ampak samo za nadvlado komunizma, torej nismo mogli videti kaj drugega niti v bojih jugoslovanskih partizanov. Ti so se namreč prav s tako vnemo borili proti Mihajlovičevim četnikom, kot so se borili proti nemškim in italijanskim roparjem, dasi mora vsak priznati, da se Mihaj-lovič bori proti osišču in da pripravlja tla za invazijo zavezniške armade. Torej je bil boj partizanov v Jugoslaviji bolj političen boj, kot pa boj za demokracije, bolj boj za tla komunizmu, kot pa boj za osvoboditev Jugoslavije. To naše mnenje podpira dejstvo, da se Stalin ni strinjal (ako je v tem oziru svo- drobnim Slovencem, kako sme. je mnenje spremenil, ne vemo), da bi zavezniška armada za- '—K,'fi *Q p,,a' čela z invazijo na Balkanu. Stalin namreč ni hotel, da bi prišla ameriška ali angleška armada na Balkan, ker bi potem komunizem tam ne mogel žeti sadu, ki so ga skušali zasejati partizani. Ako je eksekutiva 3. internacionale zdaj ukazala svojim pristašem po vsem svetu, naj odslej poslušajo svoje individualne vlade, potem to dokazuje, da so bili dozdaj res pod dik-j 1AK0J-taturo iz Moskve, kar smo mi vedno trdili, pa so to tukaj-) Nagajivost je sni komunisti tako vestno zanikavali. i (in J'e bil° cel° ne briga. Ali tiči za to Stalinovo kretnjo to ali ono nas ne in njegovim somišljenikom! zanima. Ako so se s tem komunisti samo potuhnili, nas tudi ne zanima. Kako^ smo se znali otepati dozdaj komunističnih naukov, tako se jih bo.mo znali' tudi v bodoče. Kar nas zanima danes je samo to, da smo zvezani z Rusijo v boju proti osišču in mi moramo v tem boju storiti svoj del. Vsaka dežela, ki je v boju proti osišču, mora storiti svoj delež, tako Rusija, kot Anglija ali Zed. države ali drugi narodi. To bi pa mi vršili, če bi bila Moskva razpustila 3. internacionalo ali ne. Zdaj smo v vojni, totalni vojni, za totalen poraz osišča. Kar se tiče raznih naukov te ali one stranke ali vlade, bomo pa lahko rešetali po dobljeni zmagi. Kar se tiče razpustitve 3. internacionale, moremo reči danes samo eno in to je, da so oni, ki so pobijali komunizem in njegove nauke — zmagali na celi črti. Kdo jih je pobijal in kdo širil, pa vedo naši čitatelji sami. In ako vzamemo to še ožje, izjavljamo, da so s tem izgubili vsak pomen tudi partizani v Jugoslaviji, ker jih je Moskva razrešila poslušnosti. Zdaj je v Jugoslaviji samo eno vodstvo, ki vodi odpor proti osišču in to je general Mihajlo-vič. Tega ne pravimo zato, ker je ravno Mihajlovič, ampak zato, ker mora biti vsak odpor pod enim vodstvom, ako hoče biti uspešen. In ker Mihajloviča podpira Anglija in Amerika od vsega začetka, smo njegovo borbo podpirali tudi mi; trdeč, da je zdaj boj samo proti osišču in ne boj za nauke te ali one politične stranke. Ako velja resolucija kominterne, ki pravi, da morajo pristaši v vseh deželah odslej poslušati svoje vlade, se bodo morali temu pokoriti tudi partizani v Sloveniji, odnosno v Jugoslaviji. Ako se vodi odpor res proti osišču in ne radi 3. internacionale, potem v tem boju ne bodo zdaj odnehali, ampak se bodo pridružili Mihajlevičevi vojski, da bo odpor res .enoten in s tem toliko bolj uspešen. -o---- Nagajivci in poredneži se oglašajo P. Bernard Ambrožič OF M Nagajivci in poredneži nam v tiskani in govorjeni besedi pridno dokazujejo, da je ustanova Pomožne Akcije Slovenskih Župnij prav dobra stvar. Saj ima vsaka dobra stvar brž svoj% nasprotnike — že samo to je svoje vrste dokaz. Še večji je pa ta, da ne morejo drugega ko polniti svoje kolone in zamahovati z rokami, v resnici pa ni zdravega zrna v vsem tem, razen da jim njihovo nagajanje služi k boljšemu ape-titu. Neka jim bude! Nagajivost je v tem, če kdo zapiše kljub boljši informiranosti, da se je dne 7. maja v Clevelandu ustanovila NOVA pomožna akcija. Ameriška Domovina je takoj drugi dan povedala, da se je Pomožna Akcija Slovenskih Župnij tisti dan samo POŽIVILA. Zakaj se je poživila, se lahko takole pove: Zato, ker je malo poprej dobila iz starega kraja več NUJNIH prošenj, naj vendar nikar ne preneha s svojim delom. Zakaj pa že poprej ni bila "poživljena," to lahko drugič povemo, če koga zanima. Nagajivost j e v tem, da kdo reče: Kaj je deset tisoč dolarjev! To je toliko kot kapljica v morje in za kako kapljico se sploh ni vredno spraviti na delo. . . . O, saj bi Pomožna Akcija Slovenskih Župnij tudi milijona ne zametavala! Še manj bi ga za-metavala kaka dobrodelna pisarna doma. Prav|je, dakdo po-udrja, kako malenkostni smo, da smo si, postavili cilj le za 10,000 dolarjev. Ce bo ves naš svet to spoznal, bomo kmalu lahko postavili kak bolj močan mejnik. ... Če je pa naše delo za deset tisoč dolarjev neumestno in morda celo neumno, kako neumestno je šele nabirati za kak ruski relief! Rusov je menda stokrat toliko kot Slovencev. In naši ljudje, jim hočejo s kako majhno prireditvijo priskočiti na pomoč! Morda narede 50 dolarjev za Ruse, pa se še hvalijo po časopisih, kaj so naredili! Če je smešno delati za majhno odpomoč šno bi moralo biti šele za Ruse "kolektati"! Pa to se nikomur smešno ne zdi, tudi nam ne. Še manj se nam pa zdi smešno delati za Slovence. Če namreč stvar prav razumemo, tudi ruski relief gre v njihovo korist če kdo zapiše že tudi tiska- nja Pomožne Akcije Slovenskih Župnij prikrivati pred AMERIŠKO ZVEZNO VLADO ! Sam Bog ve, če je to še samo nagajivost — če ni morda le vse nekaj več? Pomožna Akcija Slovenskih Župnij ima svoj charter of Bishop's Reliefa v Washingtonu. Bishop's Relief je pa te dni objavil po vseh mogočih ameriških papirjih, da je pravkar razdelil na sto tisoče dolarjev med potrebne narode po svetu, med drugim je dal tudi za Slovenijo $15,000. Odborniki Pomožne Akcije Slovenskih Župnij zdaj čakamo s strahom in trepetom poročil v časopisih, da je Ameriška Zvezna Vlada dala vse ameriške škoife aretirati in jih poslala kašo pihat. Gorje nam! Kmalu bomo tudi mi kašo pihali. Zlasti vi, Mr. Grdina, se pripravite na to, zakaj Vi spravljate groše na varno! Glejte, dobri Mr. Zaje napoveduje, da boste kmalu Vi sami "na varnem" . . . Za počt! Nagajivost je, če isti g. Zaje zapiše (in je že zapisal in celo tiskati dal): Ko bi le tam mogli lire jesti . . . ! Z drugo besedo: Denar jim tam nič ne pomaga . . . Kako ta mož vse dobro ve! Oni, ki nam pišejo iz starega kraja, da bi bilo potrebno imeti vsaj ŠTIRI MILIJONE lir in sicer TAKOJ — oni pa nič ne vedo! Pa so še vedno nekateri ljudje pod soncem, ki ne verjamejo, da svet dandanes na glavi stoji! Pa kaj hočete, Zaje je pač urednik, zato vse ve. Rožman je pa samo en siromašen škof in že zato ne more nič vedeti, čeravno je TAM, Zaje pa TU. Morda bo prihodnjič g. Zaje izračunal, koliko Slovencev bi lahko pomagalo Hitlerju in Mussolini-ju na konja v finančnem oziru, če bi imeli na roki 4 milijone lir in — JIH LAHKO POJEDLI .. . Amen in konec besedi — o tem! Nagajivost je, če kdo zapiše, da bo po načinu Pomožne Akcije Slovenskih Župnij nabrani in uporabljeni denar koristil le tistim, ki bodo sedaj TAM lire posodili. Le še več takega pisanja! Počasi bo že prišlo na uho VLADI, pa ne ameriški, ampak laški! Potem bodo šli tisti dobri ljudje za ameriškimi škofi in Tonetom Grdinom kašo pihat, Mussolini jim bo pa pobral vse, kar imajo. Zdaj pa res začenjamo razumevati, kako naša pomožna akcija kori- Kaj se skriva za to senzacionelno vestjo iz Moskve, nas »o), da je treba način posova- sti Massoliniju! Čast g. Zajcu Oni so iznašli pot za pomoč Mussoliniju! Pot denuncijan-stva! Nagajivost pa ni, če kdo zapiše, da bo lira izgubila na vrednosti. To je agitacija — za nas! Mi namreč tudi vemo to in zato hitimo z nabiranjem, da bi mogli poslati pomoč tja dokler so ljudje še živi in dokler ima LIRA ŠE KAJ VREDNOSTI! Po vseh poročilih sklepamo, da lira ima neko vrednost in jo bo imela, dokler Jpo Slovenija pod Lahom. Ko ne bo več, se bomo mi oddahnili, zakaj potem bo za Slovence poskrbel JPO-SS. Čast mu! Tudi to ni nagajivost, če kdo zapiše, da je bilo od živil, poslanih v Grčijo, približno polovica ukradenih in odpeljanih v Nemčijo, tega pa ne zapiše, da so časopisi objavili tudi proteste zoper to trditev od ljudi, ki poznajo razmere. Ne, to ni nagajivost, to je — kaj neki je? Morda zgolj mižanje z enim očesom? Pa recimo, da je tako, ker nočemo biti "zafrklji-vi." Primera z živili sicer ne spada v našo polemiko, toda— nismo mi spravili tega na dan v zvezi s Pomožno Akcijo Slovenskih Župnij . . . Vi, ljudje okoli slovenskih in drugih katoliških župnij! Zdaj eno besedo vam. Vzemite si jo k srcu! Med tem ko drugi nagajajo, vi delajte in DARUJTE ! Če bi se katoliška dobrodelnost ustrašila vsakega go-drnjajočega medveda, pa ma-gari samo v Zajčevi koži, bi se bil že pred dva tisoč leti premislil neki zgodovinar, preden je zapisal o takratnih kristjanih: Poglejte, kako se ljubijo med seboj . . . Če se današnji katoličani ne ljubimo med seboj, nas razn Zajci zmerjajo, da smo krščanstvo vrgli med staro šaro. Če skušamo pokazati, da se še ve dno kolikor toliko ljubimo, nam očitajo, da smo zgagarji. Nak tem ljudem ne bomo ustregli, zato skušajmo ustreči SIROMAKOM in BOGU! P. Bernard Ambrožič, 62 St. Marks Pace, New York City. -o- Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ Dragi mi člani in članice našega društva! Ne pozabite, da imamo v soboto 29. maja društveno veselico. Vsi ste prav vljudno vabljeni, da se udeležite v kar največjem številu vsaj sedaj. Ko smo obhajali 15 letnico našega društva, je bila kaj slaba udeležba od strani članstva našega društva, tako da človeka kar srce boli, ko vir di, da se članstvo tako malo za nima za dobrobit svojega last nega društva. Tega k^r razumeti ne morem, da bi mogli člani bilo tako trdovatni nauram društvu, katerega člani so. Vedno je videti pri vsakem društve nem delu ene in iste člane in članice, a vi ostali člani in čla-nice pa ne daste tem delavcem niti toliko priznanja, da bi se vsaj odzvali vabilu, kadar vas pozovemo na zabavo, da bi tako pomagali svojemu društvu, do kakšnega napredka. Nikakor ne morem razumeti, zakaj se vsak raje odmakne kam drugam, kakor pa da bi prišli na zabavo domačega društva in mu dali pomoč do boljšega napredka. Saj tistih borih 50 centov ni tako goromna vsota, ki jo potrošite za vstopnino. Vsak član in članica naj bi se zavedal tega, da kadar nas katerega doleti kakšna nesreča ali bolezen, tedaj vselej naprej hitimo k društvu za pomoč. Zato pa je tudi naša sveta dolžnost, da skupno delujemo v vsakem slučaju za dobrobit našega društva in naše jednote KSKJ. Vsem vam je znano, da naša blagajna nima denarja in veste tudi, da imamo že precej lepo število naših mladih članov, ki so v službi Strica Sama, katerim bo treba zopet kaj poslat od našega društva. Če oni postavljajo svoje življenje v nevarnost za nas in našo domovino, je naša dolžnost, da se jih tudi mi spominjamo. Veste tudi, da imamo zastopnika pri odboru Jugoslovanskega pomožnega odbora Slovenska sekcija št. 2. Tudi tukaj je treba pomagat. Pokažimo se, da imamo srce na pravem mestu in zato se sedaj trudimo s to veselico, da bomo lahko dali pomoč in kupili še kaj več vojnih obveznic (bondov). Če bo lepa udeležba, nam bo lahko pomagati na desno in levo, drugače pa ne. Zato pa vas še enkrat vabim vse cenjene rojake in rojakinje, stare in mlade, da se udeležite naše veselice v soboto večer v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Za plesaželjne bo igral poznani Pete 'Srnick orkester. Pričeli bomo krog devete zvečer. Le pridite in vsaj za par ur pozabite na vso žalost in težave, katerih imamo v današnjih časih vsi čez glavo. V veseli družbi bomo na vse to vsaj za ta večer pozabili. Vesela družba pa je tudi potrebna in koristna človeškemu zdravju. Garantiram vam, da boste vsi prav dobro postreženi in da se boste vsi zadovoljni vračali na svoje domove. Fantje pri bari vam bodo postregli z vsem, kar je potrebno za suho grlo in dekleta v kuhinji pa vam bodo postregla v okusnim prigrizkom. Zato pa le pridite vsi, stari in mladi, od blizu in daleč in čim več nas bo, tem bolj bomo veseli. Končno pa vas vse sestersko pozdravljam in vam kličem na veselo svidenje 29. maja zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Mary Stanonik, blag. -o-- Pregled novosti Elmer Davis Direktor, O. W. I. Udarec nacistične propagande proti Udruženim narodom Med tem ko se nemške čete borijo s težavo, je nemški propagandi uspelo zadati nam udarec s tem, da si ji je posrečilo dovesti do preloma diplomatskih od-nošajev med Rusijo in poljsko vlado v izgnanstvu. Pot, po kateri so šli nacisti, je lep primer Hitlerjevega nauka iz njegove knjige "Mein Kampf," da namreč mnogi ljudje rajši verjamejo velikim lažem nego malim. Kakor se spominjate, so Rusi te-dap, ko so Nemci, podjarmili Poljsko v septembru devetintri-desetega leta, napredovali in zavzeli vzhodno Poljsko ter pri tem ujeli tisoče poljskih voja kov. Junija edeninštiridesetega leta so Nemci napadli Rusijo, preplavili to področje in ga od tedaj dalje držijo. Sedaj — po skoro dveh letih — naenkrat trdijo, da so .blizu Smolenska odkrili trupla tisočev poljskih oficirjev, katere so — tako trdijo nacisti — Rusi pobili pred tremi leti. V raznih pogledih izgleda ta pravljica zelo sumljiva. Najprej Nemci niso bli prav nič sigurni v pogledu števila ubitih. Čez nekaj časa so začeli Japonci in Francozi iz Visi j a trditi, da so bili poklani Rumuni v Odesi in ne Poljaki v Smolensku. Govorili so o desetih tisočih, potem dveh, potem petih, dokler niso končno "ustanovili," da jih je bilo dva najst tisoč. Rim in Berlin nista bila istih misli glede načina kako so bili ubiti. Glede ostankov so rekli, da so bili bolje očuvani po treh letih kot bi se bilo pričakovalo. Trdili so, da so Rusi na vsak način hoteli skriti te grobove vendar da so zakopali vsakega posebnega moža v unformi z njegovo tabelo identitete. Predlogi, da Mednarodni Rdeči križ preišče zadevo, nimajo nobenega pomena. Kajti Nemci gospodarijo na tem ozemlju. Ne bi jim bi-o težko pokazati onim, ki bi vo- dili preiskavo, trupla v s tablicami identitete. ^ iskovalci ne bi imeli načina, da utrdijo, da-lis0 , d je bili ubiti od Rusov -od Nemcev, kar je zelo ve J Znano je, da iso nacisti P° ^ tisoč Poljakov potem, f0^ ba že bila končana. : j, šli taborišče, polno P0'^. Lj u ■nikov, kadar so napadk - ^ bilo bi najbolj naravno, d» di te pobili — če že ne ^ pozneje, ko so jim b1'3^ potrebna za propagando-njate se, da, ko so dli Poljsko, so svetu trdi"'^ ^ našli grobove tisočev n ^ , civilistov, pobitih od ^ Malokdo je verjel tem Prl!T čudno Je> kam. Toliko bolj ^ Poljaki, ki se tega dobro ^ njajo, morejo fa verjeti nemškim trditvam, z'8S.' razlogi tako jasni. P^1 je, naravno, ta, da se sveta odvoji od masov stev, katere vršijo tri leta in pol nad u stva, ki so tako števP*'j i gledajo kot nameravam J ^ o da se iztrebi poljski J * n & Stit ifl> fc | mil> fij o j f Poljak S gi razlog je, nje in nezaupanje meo ^ ostalimi Združenimi bi pomagalo Nemcem v gledih. Direktno bi ^f5.1 nadalevanje vojne, k8 ^ ®>>. dimo proti Nemčiji- 1 jti le pa bi to pomagalo dj«,, ' *2> tih * K "Moja dekle* Je Ja' Ko je šla » l tam objela m drevo. Drevo se J gfljo j je začel goreti- < | b maj pogasili- v untf' Toda nt*«1 liso ti 0 ver. 1 poi V Carigrad! CSpisal Ljudevit Stiasny.) Slovensko-ameriški narodni svet adi pred kraljevo , w wfe6116111 v novo mesto po |>r ^ a nazaj po Stadias5 testi. Tu vidimo razna jskih« ^činoma krasna po-3li J i r Pride v Atene, ki >.da , ,aj nad 120,000 prebi-;taltS im* se lahko takoj, M V* meSt° V Zad"Jih lo.SP® " Napredovalo. Pred ■ti Xleti> k0 80 turški diIl'ti#t-S poži^alci zapusti-'' a iJJlne' ni bil° mesto nič S r Veliko pokopališče prr spomeniki so bili ino # >uSeni ,roSP° 'm '• t« fe Atene s 7000 pre-; li Grke ter so iz krščanske cer- ik, -'Ha ~XT — ... ___________ i p j^a.Vas- Ko so si palkve napravili turško mošejo. rU tfl io samostojnost,' Pozneje pa so naredili tu svojo - .kd i!;Sturo turško obzidje, ' praharno. Ko so leta 1687. ob-)Vi" v M star0 •mci novo mesto ak'i 4 to1 ;ero [nd'f vsa drevesa vinogradi požgani. 438. in sicer tako, da so ga videli od vseh strani j. Streha tega poslopja je slonela na 46 stebrih, ki - so imeli spodaj v premeru 1.9 m, zgoraj pa 1.5 m. V tem poslopju je stal nekdaj glasoviti Fidijev kip boginje Atene, ki je bil visok 12 metrov ter izdelan od slonove kosti; obleka pa je bila iz čistega zlata. V teh poslopjih so Grki mnogo stoletij slavili svoje bogove. Ko se je pa razširilo krščanstvo okoli 1,500 po Kr. tudi na Grškem, izpremenili so Par-tenon v cerkev. Nekako tisoč let pozneje so Turki premaga- Karl mesto in začelo 1 legali Benečani Akropolo, pri-s kras- ' letela je razbeljena krogla v I praharno, zato se je pte in u]jce go rav_ vnel in razdejal večji del po- °Pji. d«* •••• pranarno, zato se je smodniK ni P ■od.^ it Snažne, zato so paislopja. Partenon od takrat raz-|C!ji 'Ske u'iice tembolj j pada in od tega spominika je del K iarod''ii:'jejo ^di i 'ta uuce t-cinuuij | B11^ nesnažne. Kakor Hi S Grki Umazano vodo vso kar ivf | Kd°r hodi po teh uli-' .Paziti, da ga ne obli- »Jam Je Na velikih ce- ~ Jako tudi tu ka, vse ča-^.^ah in časopisi ni- 2°Pet od jutra do gnječa. Tu pro-skim' S Podajalci časopi- ,J fc^Pujejo ( "" Naročnikov, tf^I.j Italiji 'tako je tudi ki lenarijo in . I30 ulicah ves bož-ne samo mnogo eč tudi odraščenih. a Prislužijo na lahek ,,jantar t. j. pet lept |arje), kupijo si ku-0 Pojedo kar suro-.Se Prežive. ^ Atene, ta gotovo rZ v' It 7®« Akropolo. Poj Ki I' 0 Itia , j, I j i .^j. • V starem meptu jfi ^ v središču mesta, i"1 ,i - ^ Sp v. •niir Si), razprostira rae-J^iii e Proti severu od te- $ V pol° Je za Pesce .bif^adne strt i."" ,M"i vrata, smo- že v raznih uttietno-zidarskih A Ogledati ostankov fv"aj tako slavnega tudi mi v Akropolo, omenjeno, že l^^ešnjavi jj»5 odlomkov in ste- (3/ "odi javnih časov. Naj-res veličastni po- li °Wleje. tlS* t je skalnata so si pobožni za najimenitnejše zastonj so jo -HW^opolo/' t. j i""Akropola je ^ pfo utrjena. L. 480. of i P1 t0 z »K M . 50 Perzi ozidje in jj^Jali. Malo deset-e Je Periklej zopet ■ M i Pozval v Atene ilV'r? Ho' med 11-iimi Fidi' i '..i i' 1 i » ., l> da so nastala tu ij Vjf -t 5 Vetišča in umetno-bila popred. Vsa ta svetišča v še ostanki ne- lsča m r t. fL dosti imenit- A »S ti r o nekdanji lepo-bl Nekoliko dalje ■ r "ill \t)Vidimo na južnem 11 $ ^ e Najlepši spominik 11i Vse delo je nare- ■i Vain čas 0v. dopušča. V. ŽUPNIK ' ccsti., Knausovo po-(May 24, 26, 28) ohranjen le še južni del. Vse drugo so razrušile razne bombe, ali pa so lepše ostanke odnesli razni potniki, v čemur se odlikujejo najbolj Angleži. Bolje so ohranjeni nekateri starinski spominiki v mestu samem, na pr. Tezejev tempdl itd. Starinske zbirke pa najdeš sedaj v nekaterih muzejih. Vsak se vrača zadovoljen iz Aten, a bolje je vendar, da si izbere vsak za ta obisk priprav-neji čas, kot je poletje, ker je vročina poleti tu j ako huda, a sence prav malo. Iz Alcn v Carigrad. Zvečer smo se odpeljali brez Židov, toda na krovu je bila še vedno pisana mešanica. Ostali potniki tretjega razreda so bili ponajveč Grki in Turki. Prikupil sem se jim najbolj s tem, da sem jim posojeval svoje kukalo, skozi katero so prav radi gledali, saj so ga imeli večinoma prvič v rokah. Tudi smo skupaj ugibali na zemljevidu, kje smo. Ko smo prišli v nedeljo zjutraj, t. j. šesto jutro odkar smo odjadrali iz Trsta, na krov, videli smo, da se približujemo azijski obali. Obrežje je bilo zelo strmo in videlo se je le tnalo selišč. Proti poludnevu zagledamo dva visoka svetilnika sredi dveh majhnih mest, namreč Seclil Bar na evropski in Kum Kale-si na azijski strani. Kmalu potem krene mornar v 4 kilometre širok preliv, — v Dardanelah smo. Leva stran preliva je-strma, desna bolj položna ter ob-raščena z grmovjem. Ko smo jadrali dalje, hotel sem opaziti razvaline starodavne Troje, toda ni se mi posrečilo. Pred mestom Čanak Kalesij ali v Dardanelah obstanejo vsi parobrodi, ker morajo oddati svoje potne liste. Bolj ko mesto s kakšnimi 10,000 prebivalci so me zanimale turške vojne ladije, ki so počivale nekoliko v stran. Malo naprej se jiam-reč Dardanele zožijo, zato sta tu najmočnejši trdnjavi preliva. Tudi na drugih krajih je videti še več utrdb. Utrdbe so večinoma novodobne, na nekaterih krajih štrlijo izza nasipov zelo veliki topovi proti ožini. Še pred nekoliko leti so trdili nekateri, da bi te utrdbe ne mogle nič škodovati današnjim velikim vojnim ladij am oklopni-' cam. Dandanes pa je to prav dvomljivo. Na Turčine topovi, ki zijajo izza nasipov, močno vplivajo. Tako so se mojemu znancu Albancu kar iskrile oči, ko jih je ogledoval, in zatrjeval mi je, da nobeni vojni ladij i ni mogoče prodreti do Carigrada, ker imajo razen tega pripravljenih tudi več torpedovk. Pripovedoval mi je tudi, da je vse topove poslal sultanu nemški cesar (topove so namreč dobili od tovarnarja Kruppa iz Esse-na v Nemčiji), katerega so v (Nadaljevanje) Vrtovšnik, pravi da bi bila naloga začasnega odbora brž razposlati vabilna pisma društvom, da izvolijo zastopnike za podružnico Sansa v mesecu maju na svojih sejah. Pisma navadno društva upoštevajo, kot uradno vabilo za sodelovanje. Nekatera društva so tozadevno že izvolila svoje zastopnike, druga še ne. Blaž Novak pojasnjuje, da se podružnico lahko prične na več načinov. Lahko se organizira društva potom njih zastopnikov in posameznike, mešano. Priporoča, naj bi za začetek vsak navzoč nekaj denarja prispeval v ta sklad za pričetek podružnice Sans-a. Predlaga, da naj se sprejema člane v podružnico Sans-a, kateri se obvežejo prispevati mesečno gotovo vsoto v blagajno podružnice. Naj se dovoli, da vsakdo individualno lahko postane član SANS-a, če prispeva gotovo vsoto v blagajno mesečno. Jos. Okorn zagovarja, da se podružnica Sansa v glavnem zanaša na društva in njih zastopnike, ker društva so hrbtenica, če se jih pridobi in organizira za stvar. Društva bodo sama skrbela za prispevke podružnici, katere bodo zbirali pri svojem članstvu na način, kot se jim bo videlo najbolj umestno. Brez dvoma bodo društva prispevala tudi iz svojih blagajn. Važno je, da se pridobi vsa društva, da izvolijo svoje zastopnike in pošljejo na prihodnjo sejo naše podružnice. , Vrtovšnik pravi, da bo treba društvom tolmačiti pomen Sansa, da ne bo med ljudmi konfu-zije. Sans je politična organizacija in ne dobrodelna, kot je JPO-SS. Matt Lučid seistrinja, da se takoj izvoli stalni odbor. Smatra, da je podružnica potrebna in organizacija Sansa je za Slovence velikega pomena in pred nami stoje velike naloge, da jih izvršimo potom te organizacije. Treba bi bilo prirediti velik shod, kamor bi se povabilo vse naše ljudi, kjer bi se jim razložilo pomen te organizacije in naloge, ki jih ima vršiti. Ta organizacija je politična. Treba bo mnogo govoriti in pisati, da se nas bo povsod4slišalo. Pripraviti moramo načrt, da na široko organiziramo v to podružnico vse naše ljudi za sodelovanje. Milan Medvešek ugotavlja, da smo z odlašanjem ustanovitve podružnice Sansa že precej zamudiili.. Po drugih naselbinah se pred nami organizirali do 50 podružnic, kar ni nič kaj častno za našo Metropolo, kjer je središče vseh ameriških Slovencev. Zato je priporočljivo, da gremo sedaj brž na delo in doprinesemo naš delež. Nocoj je prilično lepa udeležba društvenih odbornikov in zastopnikov, drugič zna biti jih še toliko ne bo prišlo na sejo. Je lepa lastnost biti demokratični, da se obrnemo še enkrat na društva za izvolitev zastopnikov v podružnico Sansa, ampak cela stvar se je že do sedaj preveč zavlekla in je nujno, da gre mo čimprej mogoče na delo za to stvar, ker smo že itak zelo pozni. Dr. F. J. Kern pravi da ima sestavljeno kratko priporočilo tej seji, katero je v naglici spisal in bo tukaj predložil. Za uvod svojemu govoru poda kratko toda zelo interesant- no zgodovino Slovencev. Prav da so se Slovenci naselili v Slo venske kraje leta 665 A. D. in da so prišli iz Ukrajine, Rusije Brez dvoma so bili zelo složni ker so morali premostiti ob se litvi ovire. Takrat se ni šlo za nič drugega, kot bili so samo Slovenci in so kot eden nasto pili v svojem načrtu. Ravno ta ko je sedaj napočil čas, ki zahteva da Slovenci zopet pozabi mo na vse naše male razlike ki obstojajo med nami in nastopimo složno, da izvojujemo potom močne politične stranke, izgubljeno slovensko zemljo, nazaj našim ljudem. Pri tem pa ni treba, da bi nastopali preveč šovinistično. Mi zahtevaj-mo samo svoje nazaj, našim judem v starem kraju. Da to dosežemo moramo postati glasni in spregovoriti tako, da se bo nas povsod slišalo, kjer treba "Ko so o velikinoči leta 1941 ameriški -Slovenci organizirali Jugoslovanski pomožni odbor in njegov slovenski odsek, sem oil na počitnicah v Los Angele-3U, California, kamor nisem do-oival slovenskih listov. Vrnivši se v Cleveland sem se začudil nad nepričakovano hitrem organiziranju pomožne organizacije za podporo zatiranih in preganjanih rojakov v starem .craju. Pozneje se nisem poseb-.10 zanimal za priprave za zborovanje Slovenskega narodnega kongresa, misleč, da sem opravil svojo javno narodno Jolžnost in da zaslužim mir, da se posvetim v prvi vrsti svojemu domu in poklicu. Ko so me glavni odborniki SDZ pregovorili, da sem prevzel njih zastopstvo v izvrševalnem odboru Sansa, sem se podrobneje poglobil v probleme slovenskega naroda tu in v stari domovi-li zdaj med veliko vojno in za ias po vojni. Prav veseli me jdaj, cla imam priliko sodelova-i z drugimi člani izvrševalnega odseka Sansa za rešitev političnih, socialnih in drugih zadev, car bo za stoletja in mogoče tisočletja odločalo pri bodoči jsodi Slovencev, kot zgodovinski narod. Zakaj so podružnice Sansa potrebne? 1. Noben širokopotezen načrt se ne da izvesti brez denarja, imeti moramo naši veliki naro-ini stvari primeren urad, plačane uradnike, pomočnike pri razmnožitvi in razpošiljatvi Sansovih sklepov, resoulcij, priporočil, naznanil, poročil o slovenskih in jugoslovanskih dogajanj. Denar potrebujemo za tisk in razpošiljanje brošur med naše ljudi in med Ameri-kance in druge, ki vplivajo na bodoče zadržanje ameriške in drugih vlad ter odločilnih faktorjev pri sklepanju bodočega mira. Dalje prihodnjič MOŠKE SE SPREJME 100% vojna tovarna TOVARNIŠKO DELO PREDZNANJE ni POTREBNO PLAČA OD URE POVRHU OVERTIME Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, morate dobiti dovoljenje za spremembo dela. Odprto dnevno od 8:30 zjutraj 9 zvečer. V nedeljo 9 zjutraj do 11. dop. THE DRAPER MFG. CO. E 91. St., blizu Union Ave. ■ (126) BB 100* WITH YOUR Carigradu, ko je posetil sultana, iskreno pozdravili. Tu je napil nemški cesar sultanu: "Kar je moja vojna je tvoja vojna in kar sem jaz, to si ti!" _ Tako govorijo o nemškem cesarju v albanskih gorah! (Dalje prihodnjič.) Delavca na farmo Za farmo v Geneva, O., se išče priletnega samca ali pa zakonsko dvojico za splošno delo. Prednost ima tak, ki se razume na živinorejo in kokošjerejo. Pišite na' Farma, 18215 Rosecliff Rd., Cleveland, O. Telefon KEn-more 1277. V petek, soboto in nedeljo telefonirajte GEneva 50-L. (127) $4,500, za 2 družini, vsaka 5 sob, kopalnice in hiša 6 sob. Davka je $50, vknjižbe $3,000, 5% obresti. Na 61. cesti, blizu St. Clair Ave. McKenna 1383 E. 55. St. HE 5282. MU 4285. (124) Stanovanje išče Želim dobiti 5 ali 6 sob v Col-linwoodu ali Euclidu. Vsi odrasli v družini. Zglasite se na 18802 Kildeer Ave., telefon IV 2024. (125) Godbeniki, pozor! Naprodaj je skoro nov, prav malo rabljen Alto Horn. Naslov izveste v uredništvu tega ista. (125) Pomagajte Ameriki, kupujte >brambne bonde in znamke. MALI 0GLASS Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 8 sob, vse ugodnosti in potrebščine. Zra ven pokrit fundament z vsemi potrebščinami za drugo hišo. Ce na je $5,800. Za naslov izveste uradu tega lista. (May 26, 28, 31.) Stanovanje išče Mestni stražnik z enim otrokom išče stanovanje 5 ali 6 sob. Kdor ima kaj pripravnega naj pokliče FOtomac 3286. (125) Soba se odda Odda se lepa opremljena soba. Poizve se na 6912 Peck Ave. ............(124) Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za 2 spalnici in en set za sprejemno sobo. Pokličite GLenville 5750. (125) delo dobijo MOŠKI 38 do 60 let stari ŽENSKE 18 do 50 leta Predznanje ni potrebno Se jih potrebuje v 100% vojnem delu. 55 ur dela na teden Plača od ure in overtime Prinesite potrdilo, da lahko premenite delo, če ste bili zaposleni pri vojnem delu ter dokaz o državljanstvu. THE LOCKE MACHINE CO. 971 E. 63. St. (129) ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v elodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ili zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. M. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (speciaiist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) m FIRST AID BOOK FREE complete authoritative up-to-the-minute with purchase of any Mckesson product During Hollywood Mfeelr only PRIJATEL'S PHARMACY 6728 St. Clair Avenue ENdicott 4212 Cleveland, Ohio V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKEJNE SOPROGE IN NEZABNE MATERE Margaret Maroit ki je Boeru vdana za vedno preminila dne 26. maja, 1941 Ljubljena soproga In skrbna mati. Dve leti sta že minili, odkar si se ločila i Ti od nas. Vedno pa Te imamo'še v spominu in globoki žalosti zatopljeni kličemo k Vsemogočnemu, da Ti On podeli večni mir v zasluženem počitku. Žalujoči: SOPROG in OTROCI. Cleveland, O., 26. maja, 1943. BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE MATERE Rose Terček ki naju je za vedno zapustila 26. maja, 1936. Sedem let Te zemlja krije, mirno spavaš v grobu tam, solza nama iz očesa lije, srce naše kliče Te zaman. Zopet klije cvetje-trata, prišla ljuba je pomlad, vse se zopet je zbudilo. Le Tj spavaš pod gomilo. Ljubljena in draga mati. mimo spa vaj pod zemljo, duša Tvoja naj pa srečo vživa v raju blaženo. Žalujoča otroka: JOSEPHINE in FRANKIE. Cleveland, O., 26. maja, 1943. tCupujmo obrambne obveznice in znamke! I t!r OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem :n znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja naši nepozabni hčerki in sestrici Dorothy Kalmar ki je za vedno zatisnila svoje oči 19. maja, 1943. V naročje materi zemlji smo jo položili 22. maja, 1943 iz cerkve sv. Filipa na Kal-vaiijo. Tem potem se želimo iskreno zahvaliti Grdinovem pogrebnem zavodu za vso naklonjenost in izvrstno vodstvo pogreba, Dalje najlepša hvala vsem, ki so položili vence na krsto pokojne, za darove za sv. maše, vsem, ki so jo prišli kropit in vsem, ki so se udeležili pogreba. Najlepša hvala vsem, ki so dali svoje avte na razpolage pri pogrebu. Ti pa, ljubljena in nepozabna hčerka, spavaj sladko pod zeleno rušo. Tvoja duša naj se pa veseli v. nebeških višavah............ j -« - i «,- v- - -rs- ■...JSffiSKI&^WW^ Žalujoči ostali: JOSEPH in ANNA KALMAR, oče in mati. JOAN, sestra; ANTON KALMAR, stari ofie. Cleveland, O., 26. maja, 1943. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-8L0VENSKEGA BERILA 'ENGLISH-SLOVENE READEB" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJiGARNA JOSEPH GRDIMA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. mmMm i1' MtllilllilliiliiiiiiiilllllllililiiM^^ K JUNAKINJA IZ ŠTAJRA FKEVEL DR. JOS. JERŠE "Ako potem pride v Štajer stotnik Henrik in bo vsled izpolnjenega povelja potrt, mu pokažite to pismo in mu s pričami potrdite, da je res, kar stoji v pismu, namreč, da Štefana ni nedolžna (kar še vedno verjame), temveč da je vlaču-ga. Ako pa se bo vrnil v Štajer, preden se bo izvršilo povelje, mu pokažite to pismo in mu povejte, kje in kdaj so jo zasačili na slabih potih (v noči na^ velikonočni ponedeljek) in kdo jo je videl, pokličite •Fuksgruberja (se li ne piše tako?), da bo Henrik videl, da me ni trinoštvo in krutost privedlo, da sem izgnal nečedno kužno žensko, marveč previdnost in skrb za naravnost našega lepega mesta. Ne bo dvignil roke, da bi prelomil moje povelje, če mu le še količkaj velja spomin na njegovo čisto mater in pa kri njegovega očeta. Še enkrat Vas kar naj nujne je opominjam, da takoj izvršite moje povelje, kakor hitro prejmete to pismo, in da izženete vla-čugo. Gorje Vam in vsemu Štajru, če ne boste mojega povelja izpolnili vsaj v teku dvanajstih ur, potem ko boste prejeli pismo. Jaz bom tu na Dunaju oprostil in odprl še tri luteranske cerkve ter bom tekom enega tedna ali še preje doma. Dunaj, 6. 16. majnik 15. Hendel." Sedaj se krešeta drug ob drugega jeklo in kresilni kamen, da iskre kar dežujejo proti stropu. Nad rdečo svečo se giblje plamen, pečatni vosek sika in se topi. Kakor krvava luža se razlije na pismo raztopljeni vosek, in v to lužo vtisne Hendel svoj pečat s petelinom. Naslov: Presvetlemu gospodu Volfgangu Madlzeder v lastne roke v Štajru. Najhitreje! Četrt ure pozneje že jaha po cesti, ki vodi v Štajer, jezdec sel. Tisoč goldinarjev mu je obljubljenih, če pred stotnikom Hendelnom dospe v dveh dneh v Štajer. Za stotnikom se lca- V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN SESTRICE Alice D. Pinculič ki je za vedno zatisnila svoj« mlade odi dne 26. maja, 1936 v starosti sedem let. Mirno spavaj pod gomilo, dobra naša hčerkica; naša srca krvavijo, ker Te krije žemljica. Prosi za nas, da združili enkrat bomo se prav vsi. skupno bomo spet veseli gori tam nad zvezdami. Žalujoči ostali: ANA in MIKE, starši. SESTRA in BRAT. Cleveland, O.. 26. maja. 1943. kor veriga vleče njegovo moštvo; sicer bi najbrzejši sel zastonj jahal za njim. Tako pa je vendar mogoče, da ga doide, ali pa da najmanj v istem času dospe v Štajer. VIII. Vihar, ki je ta dan na Dunaju divjal okoli zidov, se je polegel zunaj na deželi; prijazen vetrič je pihljal v žareča lica mlademu junaku, ki je z Dunaja jahal proti Štajru. Jahal je spredaj v ostrem diru. Za njim je krepko stopalo 30 zvestih mož. Iz težkega štajerskega železa in javorovega lesa so njih puške, toda srčno, pogumno, trdo stopajo, saj jih pot pelje v Štajer, hola! Se bo Henrik kmalu ženil? Oče se jezi. To dobro vedo. Naj se le jezi, kolikor hoče. Lepega grajskega grofa bomo do bili v Štajer in navrh še — lepo grajsko grof in j o . . . Mežikajo si z očmi; katoličanka je . . . je rekel icesarju, ubogo dekle je . . . iz gostilne je doma . . . Krepko korakajo naprej: ena, dve, ena, dve. Hej, kako vesela je ta pot! Na levi in desni so valovali ob potu listnati in smrekovi gozdi, cesarska lovišča. Tuintam so priskakale iz goščave srne, divje mačke in podlasice, ki jih je splašilo kopito rdečega žreb-ca, ki je drvil pred pešci, in visoko gori v zraku so krožili sokoli in orli. Daleč zadaj je že ležal Dunaj, par zvonikov je še liki senca kipelo v zrak, in križi so Be bliskali kakor ubežne iskre. Odpirale so se mnogo^ vrstne doline in soteske, v ka terih so žuboreli skriti studen ci, se smejali gozdni angeli in so plamikale mavrice. Henrik je krepko jahal naprej, vedno naprej, proti zaho du, proti Štajru. Resna lica so mu vroče gorela, brez miru mu je srce bilo pod panterjem. Noče misliti na to, kar je izgubil samo na ono misli, kar bo pri dobil jutri in bo v nepopisni blaženosti na veke njegovo . Ko je jezdil že daleč pred svojimi vojaki v tihi samoti, sta ga spremljala dva spremljevalca Na depni je bila ljubezen z obrazom one čudovite deklice ki jo bo jutri pritisnil na svoje srce, na levi pa: je bilo sovraštvo z očetovim obrazom in krvavim mečem. Toda ona sve tla podoba se-je svetila tako krasno, tako prisrčno, da se je ona druga, mračna zopet in zo pet razblinila, kakor se razblini smrtna groza onemu, ki se preko smrti vzpne v rajsko veselje. Štefana, Štefana! Gozdni angeli se smejejo, studenci žubore, prepadi se temnijo, skalnati vrhovi kipijo proti nebu. Povsod vidi samo njo in vedno samo njo. Sedaj se mu prijazno smehlja ob vrnitvi, sedaj se botav-Ija in mu ljubko kljubuje, ko snubi njeno roko, sedaj se zopet s plaho sramežljivostjo pri-vije k njemu, da ovije roko okoli njene sladke postave in poljubi njene nežne ustne ■ dolgo, dolgo. Takrat je bilo na vrtu, ko jo je poljubil na čelu, kjer so se ji kodrili svilnati lasje. O, kako sladko je bilo to; mnogo noči se mu je o tem sanjalo. Sedaj pa pride najslajše. Takrat je v večernem mraku tako sladko govorila o ljubezni, toda morala je utihniti, ker je bilo že pono. Iz daljave je prihajal mili glas piščalke v sobo, ki je bila rdeča od večer- ne zarje. Potem je moral od-jahati . . . Štefka, tam bova nadaljevala pogovor, kjer sva ga tisti večer prekinila, veš? — ,Tedaj se mu jame buditi dvom, vprašanje mu vstaja, ki si ga je že stokrat stavil in si ga je že danes ponovil pred očetom: Ti bo li resno dekle vračalo ljubezen? Toda danes noče misliti na to, nič slišati o tem, tako sladka in močna je v trpljenju postala njegova ljubezen. Štefana! Trikrat že sem se spoznal za tvojega: pred ogrsko princezinjo in pred očetom. . . . Sedaj ti prinašam še cerkev, ki si zanjo prosila, in zdaj vem, da mi boš podarila svojo sladko roko in svojo ljubezen. Vem, vem. Solnce gre že k zatonu. Šest ur že jaha nepretrgoma. Grad sanja na zelenem griču. Konj se kar kadi vročine. Hoče mu dati nekoliko počitka. Da bodo strelci vedeli, kje je, ustreli, da je odmevalo skozi gozd in preko gora. Za gorami se "čuje čisto tih pok, to je bila puška! Moj Bog, kako daleč so še? Kdo bo na vas čakal, fantje, to mi je predolgo. Stopi s konja in ga pelje k ribnjaku, ki ga je napajal žuboreč studenec. Hlastno je požiral konj vodo, jezdec pa je držal plosko roko pod skalo, iz katere je izviral studenec, in si je pogasil žejo. Ko je pil, je sedel na skalo, da privošči konju kratek čas oddiha. Zamisli se. Tiho, neprestano je mrmral studenec, rdeči satan je sopi-hal. Ne misli na prestano trpljenje, ne gledati nazaj! Ko si bo njen prstan nataknil na prst, tedaj bodo njegova nebesa in ves svet, pa vendar . . . pa vendar . . . Bil je nekdaj oče, ki ga je ljubil, pa ga je danes izgubil, kako grenka je ta kapljica v kupi blaženosti. Izgubil je mater v nežni mladosti, pa je komaj čutil, da nima matere, tako dober mu je bil oče. Ni darila, ki ga bi rnu oče ne podelil . . . Ničesar ni opravila proti tej ljubezni mačeha z vso svojo nevoščljivost-jo . . . Sedaj je vse proč. Ni bilo takrat proč, ko je moral v ječo zaradi uboge deklice; ni bilo proč, ko je moral gledati, kako umirajo na vislicah štirje nedolžni možje; ni bilo proč, ko se je oče pred cesarjem ba-hal s svojimi hudobnimi dejanji in lagal; tudi še ni bilo proč j ko te je zavrgel in ti prepovedal stopiti čez prag domače hiše. Toda vse je bilo proč, vse raztrgano, vse pohojeno, ko je tako nesramno psoval in obre-koval nedolžno deklico. Takrat mu je zasekal rano, ki se ne bo nikoli zacelila. Kakor nesramna krempljasta harpija leta pred njim grdo obrekovanje, ki je je oče izpljunil na Štefano. Pa glej, kar mu priplava pred oči podoba očetova, kakor ga je danes videl v oni grozni uri. O, kakšen je bil — ves porušen in izgubljen. Kako so se mu vrtele oči liki ognjena kolesa, kako so se mu ježili lasje, in kakšen je bil njegov glas, ne, saj ni bil njegov. Ko je vse to premišljeval, se mu je razplamtel v srcu srd, toda obenem se ga je.polaščalo sočutje. "Oj, oče, saj to nisi bil ti, ki je to govoril. To je bil hudič, ki ti je s sovraštvom om-račil duha in te preslapil. Nisi vedel, kaj govoriš. Toda* kar je raztrgano, je raztrgano, vse je proč . . . proč." (Dalje prihodnjič) 1924 .1943 Naznanilo in zahvala s 112! D v bil 5; Cl k Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žal°5' no vest, da je umrl v cvetu mladosti naš ljubljeni, nepozabni sin in brat Houte šš>topar Jr. ESSOSU aki H 1 % fe, H \ Zatisnil je svoje blage oči previden s sv. zakramenti za umirajoče ob 11.20 zvečer, na 15- apr ri; la. Pogreb se je vršil 19. aprila iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Marije v t , bovzetja na Holmes Ave., ter po opravljeni slovesni zadušnici na Calvary pokopališče, kjer sm° ^t izročili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagopokojnik je bil rojen v Clevelandu dne 13. februarja, 1924 leta. ki V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti dragega sina in brata. Ta izraz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo: Stric Jack, teta Elizabeth in sestrična Clara Bergoch, iz Detroita, Mich., družina Frank Koss, krstna botra Mr. in Mrs. Klancher, Mr. in Mrs. Frank Stopar in družina, Chickasaw Ave., Mr. in Mrs. J. Macarol in družina, Mr. in Mrs. John Nedoh, Mr. in Mrs. Andrew Bole in družina, Mrs. Anna Kappus, iz Detroita, Mich., Mr. in Mrs. Charles Sega in družina, John Simonic, hči in Mr. in Mrs. A. Simonic, Mr. in Mrs. Frank Placar in družina, Mr. in Mrs. Stanley Marusich, iz Detroita„Mich., Mr. in Mrs. L. Bandi in družina, Miss Irene, Mr. Louis Seme, Mr. in Mrs. Louis Koss, Mr. Felix Koss, Mr. in Mrs. Fred Strniša in družina, Mr. in Mrs. Lloyd Strniša, Mr. in Mrs. H. Mayers in Mrs. F. Bostic, Mr. in Mrs. Jack Zagar in družina, Mr. in Mrs. John Zakrajsek in hči, Mrs. Mary Luznar in hči Mary, Mr. in Mrs. A. Aucin in družina, Mr. in Mrs. Louis Peterlin in hči, družini Jerse in Glazar, Mr. in Mrs. John Gruden, Mr. in Mrs. Anton Glazer in družina, Mr. in Mrs. John Sore in družina, Mr. John Miula, Mrs. Trebec in hči, Mr. in Mrs. Phillip Zele in hči, Mr. in Mrs. Anton Vadnal in družina, Mr. in Mrs. Steve Vozel in sinovi, Miss Helene Haverlack, Mr. in Mrs. J. Kress, Mr. in Mrs. H. Davnes in družina, Mr. in Mrs. Louis Str nad in družina, Knafelc in Mo-horich družini, Miss Rose Peterlin, Mr. in Mrs. C. M. Stoneman, Mr. in Mrs. Frank Znidarsic, Mr. in Mrs. Hill Hernandez, sopevci pevskega društva Slovan, društvo Državljan št. 33 S.D.Z., zbor bivših Slavčkov, društvo" sv. Janeza Krstnika št. 37 A.B.Z., 12A Class of Collmwood High School, Senior Band and Orchestra of Collinwood High School, Beta Gamma Chi Sorority of Collinwood High School, Vocal Classes and Homeroom of Collinwood High School, Bridge Inserters of G. E., Geo. Burnett and The Parts Depts., King Band Instrument Employees' Union, Fellow Workers of H. N. White Co., prijatelji in sosedje. Dalje srčna hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog vam plačaj! Zahvalo izrekamo sledečim: Mr. in Mrs. F. Stopar, Mr. in Mrs. J. Klancher, Mr. in Mrs. Albert Stoper, Highland Rd., Mr. in Mrs. A. Strniša Jr., Mr. in Mrs. A. Strniša Sr., Mrs. Mary Spencer, Mr. in Mrs. H. Batich in hčeri, Mr. in Mrs. F. Klun in družini, Whit-comb Rd., Mr. in Mrs. J. Ponikvar, E. 172 St., Mr. in Mrs. R. Bozeglav, Mr. in Mrs. F. Koss, Mr. in Mrs. J. Nedoh, Mr. in Mrs. J. Bergoch, Mr. in Mrs. J. Kaste-lic, Mr. in Mrs. James Slabe, Mr. in Mrs. J. Zarnick in družini, Mrs. Antonia Zele, Mr. in Mrs. F. Rozic, Miss Justine Mam, Mr. in Mrs. Mirko Makuc, Mr. in Mrs. F. Skabar, Mr. in Mrs. Srecko Erzen, Mr. in Mrs. Močnik in hčeri, Mrs. Mary Dolenc, Mr. in Mrs. J. Polanz, Mr. in Mrs. F. Kalister, Mr. in Mrs. H. Markovic, Mr. in Mrs. A. Kalister, Mrs. E. Smrdel, Mr. in Mrs. F. Race Sr., Mr. in Mrs. A. Premru, Mr. in Mrs. John Mohorcic, Mr. in Mrs. J. Bosko, Mr. in Mrs. J. Levstik, Mr. in Mrs. J. Ladiha, Mr. in Mrs. M. Zlate, Mr. in Mrs. F. Maurich in družini, Mr. in Mrs. A. Jagodnik, Mrs. Mary Bradach, Mr. in Mrs. F. Strniša in družini, Mrs. Anna Lukasik, družini Perhavec, Mr. in Mrs. F. Cic in družina, Barberton, O., Grdina Bros., Mr. in Mrs. J. Petric in hčeri. Misses Sylvia in Janet Koss, Mr. in Mrs. L. Moze, Holmes Ave., Mr. in Mrs. S. Tusick, Mr. in Mrs. R. Polsak, Mr. in Mrs. E. Simonic, Mr. in Mrs. A. Moze, E. 70 St., družini Frank Glazer, Woodrow Ave., Mr. in Mrs. S. KushneY, Mr. in Mrs. John Brletich, Midway, Pa., Mr. Frank Kopsh, Mr. in Mrs. L. Hrova-tin, Mr. John Bole in Miss Helen Bole, Mrs. Mary Kalister in družini, E. 61 St., Mr. in Mrs. J. ".'y'^gtii Mr. in Mrs. J. Dolenc, E. 77 St., Mrs. Jennie ^ E. 78 St., Mrs. J. Koss, Lockyear Ave., Mr. "i,Ler-Frank Milharcic, Hecker Ave., Mr. in Mrs. M. lack in družini, Mr. in Mrs. L. Godec, Mrs. Hva ,',\cl 139 St., Mr. in Mrs. J. F. Gerchar, Mr. in Mrs. T?m0. Mr. in Mrs. Lenassi, Mrs. A. Bergoch, Mr. "Lj^jh Ch. Zele, North Vine St., Mrs. Mary Lokar, Mrs. V* j. družini Misic, Barberton, O., Mr. in Mrs. Obr ui0> Smole, Mr. in Mrs. A. Hochevar, Veronica fiif Mr. in Mrs. J. Benchina, Mr. in Mrs. J. Stopar 0$ žini, Tracy Ave., Mr., in Mrs. J. Simonic nll''1fS T-Esther Adams, Mr. in Mrs. L. Bandi, Mr. in Love, Mr. Tony Strazisar, Mr. in Mrs. L. Batich, ,ji Mrs. F. Kure, Mr. in Mrs. J. Pike, Edna Ave., Mrs. A. Mozina in družini, Miss Marion . f. Violet Mihalich, Miss Sylvia Lis jack, Mr. in Vadnal ml., Julia Makuc, Tonu Moze. Holmes Mr. in Mrs. A. Yerak, Elsie Kczar, Mrs. J- ^MrH Mrs. Debelak, Hale Ave., Mary Tonejc. Rase "fr Pancliar, Mr. in Mrs. L. Comenschik, družim * J, Pozar, Mr. in Mrs. Stare, Mrs. Doljak, Mr. in ^ Subelj in družini, prijateljem in sosedom *el Class Collinwood High School. ^ju Našo globoko zahvalo naj sprejmejo vsi P^jL f ki so dali smje avtomobile brezplačno v P0^,^' pogrebu. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. Jacob >>e\e fif Mr. Frank Stopar, Mr. John Klanchar, Mr. ^ieljaddr' sick, Mr. Anthony Godina, ml., Mrs. Antoniette ^ Mr. Frank Zagar ml.. Mr. John Simonich, Mr' fir-Zarnick, Mr. Steve Vozel, Mr. Louis PeterW'^0 Michael H aver lock, Mr. John D. Kres, Mrs. Ana ' in družina Koss. . ^sili Zahvalo naj sprejmejo fantje—sošolci, ki s°pr,iflk krsto: Mr. Bob Mihelic. Mr. Martin Bente. Mr-* pob Markun, Mr. Jack Heffer, Mr. Bill Levic, '}ir' Donehne, Mr. Cyril Zupan. . ^ Dalje hvala vsem, ki so ga prišli kropit, "" na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so ga spreJ" njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče. _ ^o- Najlepšo zahvalo naj sprejme Joseph Žele vi pogrebni zavod za vzorno urejen pogreb in vS ?' sko najboljšo poslugo. Našo zahvalo izrekamo' Mons. Vitus Hribarju za opravljene pogrebne fie'-' lep tolažilen govor. Hvala tudi gg. duhovi}011 ^fl0 Celesniku in Rev. Francis Baraga za obiske m v dneh bolezni. . 0S' Našo posebno zahvalo naj sprejmejo Mr' lJ[ 0$-John Klancar, Mr. in Mrs. Frank Stopar, Mr- 1 .fl Joseph Macerol in stara mati Mrs. Marta K°sS: in 0 Frank Koss za vso pomoč in tolažbo v bolezm smrti. pfl Lepa hvala Jack Bergoch in družini ter M\*\0 sf Kappus, ki so prišli semkaj iz Detroita, Mich- 11 ft 1' pogreba udeležili, kakor tudi Lt. John F. K°p'hi0' prišel na pogreb iz Texasa, in Mrs. Frances 1 ki je prišla iz Philadelphije, Pa. a W' Zahvalo naj sprejmejo pevci zbora Slovan sno, v srce segajoče petje pokojniku v slovo. ft ]' Ako se je pomotoma izpustilo ime katere^' 0pi