2»f€V. 216. V Trstu, v petih 6. avgusta 1915, ■ ■■ ^111» ■ ——■ I Letnik XL. I?! aji \sak dan, tudi ob nede!jah In praznikih, ob 5 zjutraj. t'rcc: l lica Sv TranCiška Asiškega 5t. 20, L nadstr. — Vsi i tri- r;.j icšiljajo tredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne jfrejeirajo in rokopisi se ne vračajo. V. tlj 'i rtfgcvcini t lednik Šiefan Gcdina. Lastnik konsorcij f Kdircsti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z !.<• fcrcJtvcm v Trstu, i:3ica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon crrdnižtva in uprave štev. 11-57. ; aročjiina znaša: Za ceJo leto /r pol 'eta ............... za lii rresecc............... ya nedeljsko izdajo za celo leto . • • • • ■ za fol leta ............ ••• K 24.^ . 12.— . 6.-. 5.20 , 2.60 Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lisU do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . „ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključilo le upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Lprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. Ponesrečeni napadi Italijanov na Tirolskem, pri Zagraju in ZdrauščinL - Med Visio in Busom se nadaljuje zasledovanje. Ustilug in Vladimir (Dolinski] zasedena. - Prodiranje Nemcev na Kurskem in na cesti Lomža-Ostroco-coiszRoai. V Vogezih so se na Lingekopfu razvili novi boli« sicer nobenih pomembnih doso^Iiov Z cvstrusKo-riKieia *n. DUNAJ. 5. (Kor.) Uradno se objavlja: 5. avgusta, opoldne. Dolga vrsta uspehov, ki so jih zvezne armade izvojevaie od majske bitke ob Dunajcu v Galiciji, na južnem in severnem P iiskem in v baltiških provincah, je bila ovenčana z zasedenjem Ivangoroda in Naršave. Včeraj so naše čete zasedle I-vangorod, danes pa so nemške čete armade princa Leopolda bavarskega zasedle glavno mesto Poljske, Varšavo. Med VMo in Bugom prodirajo zavezniki n: -»J zasledovalnimi boji proti severu. \vstriisko-ogrska konjenica je dospela v Ustilug, nemška pa v Vladimir Wolyn-skij. Sicer je ostal položaj ne i z premen jen. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. či sovražnika iz njegove postojanke z veliko silo in navdušenjem. Ko so došla o-jačenja, je izvršil sovražnik več srditih protinapadov, tako da smo bili šele zvečer v-trdni posesti gorskega vrha. Tudi na kraški planoti je sovražnik, potem ko je v noči 31. julija z raznimi demonstrativnimi akcijami skušal odvrniti našo pozornost, izvršil v jutranjem" svitu z močnimi silami napad na našo postojanko na Monte dei Sei Basi. Naša pehota je razbila silo napada in prešla nato v e-nergičen napad proti fronti in krilu sovražnika, ki je bil obkoljen in pognan v beg, pri čemer je pustil v naših rokah 150 mož. med njimi 6 oficirjev. Po njihovih izpovedbah je bil izvršen napad z elitnimi četami, med katerimi se je nahajal tudi en polk cesarskih lovcev, ki je šele pred kratkim prispel na bojišče in bil skoro popolnoma uničen. I ii'ilnisks-ilalliaiiAesa tajila vtisi z om no soški fronti. DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se objavlja: 5. avgusta 1915, opoldne. Na tirolski meji je prišlo le v ozemlju Kreuzberškega sedla do neznatnih bojev. \ čeraj zjutraj zapričeti napad več t>ata-Ijooov italijanskega pešpoika št 92 na Ne-meske alpe (severno Kreuzberškega sedli*. se je krvavo razbil. Sovražnik se je popoldne deloma v divjem begu umaknil v :;r>zdovie južno mejnega potoka. V razbremenitev teh italijanskih sil je skušal popoldne en sovražni bataljon z nenadnim prodiranjem na postojanko na Seikoflu (neposredno severno stdia). Tudi ta balkon je bil odbit po kratkem boju in le izgubil okoli 100 mrtvih. Padli so bataljonski poveljnik in več oficirjev. Naše izgube v teh bojih so bile majhne. Na Goriškem so Italijani od včeraj opoldne zopet živahneje obstreljevali naše postojanke na doberdobski planoti. Ko je skušala sovražna infanterija preiti iz Zagrada in Zdravščine v napad, je bila po naši artiljeriji potolčena. Na vseh drugih frontah se nI zgodilo ničesar bistvenega. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Mofer, fml. Porodile Cndorne. DLNAJ. 5. (KorJ Iz vojnega poročaval-skega stana se poroča: (Poročila sovražnih generalnih štabov:) Italija, 2. avgusta. — Naši hidropla-ni so izvršili 31. julija napad na Rivo, so metali tamkaj z velikim uspehom bombe in so srečno ušle intenzivnemu streljanju sovražnika s puškami. Naslednje jutro so naše težke baterije z uspehom streljale na kolodvorsko postajo v Roveretu, kier so naznanili naši opazovalci prihod transportnih čet. \ dolmah Cadore smo potem, ko se je po desetih dneh razblinila gosta megla, zepet krepko pričeli z obstreljevanjem zakopov v gornji dolini Cordevole in Boi-te, dalje pri Landru in v dolini Sexten. V bojih na Koroškem je zaznamovati novo sijajno epizodo z zavzetjem Monte Medette, severozapadno Cima Ouestaela. Sovražnik se je tu krepko vgnezdil in je razpolagal tudi z znatno podporo sosednji!' baterij. Bojni teren je bil težaven. Po daljšem boju, ki ga je spremljala premen-ljiv i sreča, se je posrečilo našim alpskim k vcem vsled uspešnega in preciznega ognja naše zadaj postavljane artiljerije, vre- PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavier de Montčpia — Prav imate. — Mislim, da bi bilo najbolje, če jo spraviva v prvo hišo; nihče nama ne odreče svoje pomoči. — Da, tako storiva. Sluga je na ukaz svoje gospodarice vzel utopljenko v naročje in vsi trije so zopet odšli navzgor na nabrežje. Ana se ni motila. Prvo hišo, kier ste potrkali na vrata, so jima radovoljno odprli in so hitro dali poklicati zdravnika iz Passyja. Zdravnik je poizkusil vse, da bi nesreč-nico zopet oživil, in nekako po preteku ene ure, so se pokazali prvi znaki življenja. Mislimo, da so naše ljubeznive čitateljice že ugenile same, da je deklica, ki si je Roda Roda, piše v »Neue Freie Pres- se«: Neki oficir, ki se je ravno vrnil s potovanja po soški fronti, mi je pripovedoval sledeče: Mesto Gorica se deli v dva strogo ločena okraja; zapadni de! ob Soči je izpraznjen in se nahaja pod močnim artiljerijskim ognjem Italijanov; na vzhodni del pade le semtertja kroglja kake puške, k; je zgrešila svojo pot. včasih tudi kak šrapnel, ki brenči nad Podgoro. Prebivalstvo hodi čisto mirno na svoje de!o, kakor bi v!ada! največji mir. Le, kadar traja obstreljevanje, se izogiblje o-nih poti, ki vodijo mimo hiš nasproti sovražniku. V kavarni Corso se nahaja kot. iz katerega bi bilo mogoče gledati na italijanske postojanke,"če ne bi neka streha v daljavi zakrivala razgleda. Irifante-rijske kroglje Italijanov najdejo seveda pot tudi čez streho, kar dokazujejo luknje v zrcalnih šipah. Nahaja pa se v kavarni tudi kot, ki je popolnoma varen in ga natakar gostom zato toplo priporoča. V višje ležečih mestnih delili Gorice je pri zapadnem vetru mogoče zavohati smrad italijanskih trupel, ki se nahajajo na bojišču onstran Podgore še nepoko-pana. Naši vojaki imajo v nosu mentolastt bombaž; Italijani nasprotno jedo česen, da se zavarujejo proti običajni mrliški sopari. Naše postojanke na doberdobski planoti se nahajajo ob gornjem robu, dočim imajo Italijani zasedeno vznožje pobočja. Tu se ponavljajo vedno iste slike. Italijani naskakujejo vsak dan strmino, a so vedno odbiti s strahovitimi izgubami. Mi bi zamogli te izredno močne postojanke morda zgraditi še močneje, ako nas zavezniško razmerje z Italijo ravno v kritičnih pomladanskih dneh ne bi prisililo, da upoštevamo občutljivost nezvestega sos c u a, ki ga takrat z očividnimi vojaški-ki napravami v neposredni bližini meje nismo hoteli dražiti. Tem. na podlagi naših vojnih izkušenj trasiranim linijam in vojni izkušenosti naših čet se je zahvaliti, da so naše izgube v očigled ogromni premoči italijanske artiljerije razmeroma vedno še majhne. Le tako zanesljive in hladnokrvne ljudi, kakor so ravno naši, je mogoče tekom sovražnega artiljerijskega obstreljevanja zadržati v kritjih in jih spustiti na Lahe šele takrat, ko prično z naskoki. sama hotela vzeti življenje, skočivši v Seno, bila naša znanka Mignonne. Povedati pa moramo sedaj, kaj je dalo povod Mignonni, da je hotela na ta.k žalosten način končati svoje življenje. Povedali smo že, kako je Mignonne sto-nila v Karlovo sobo v hotelu v ulici sv. Jakoba in se nezavestna zgrudila na tla, ko je zagledala svojega bivšega ljubimca v objemu s Krinolino. Po prvem trenutku osuplosti je spoznal Karel nepričakovano posetnico. Izvil se je iz objema svoje ljubimke in z vzklikom: Mignonne!< je skočil tja k vratom, vzdignil deklico in jo zanesel na svojo posteljo. — Kaj? Mignonne? — ie kriknila Krinolina, ona mala kozja pastirica, o kateri si ravnokar pripovedoval, dragi moj? S pravo slastjo je pograbila priliko, da bi uprizorila ljubosumen prizor, in je zato grozečega pogleda in z rokami, uprtimi ob boke, stopila pred Karla in zavpila kričeče: Naše odporne lin;je so mojstrsko delo moderne vojne tehnike in mi jih branimo še vedno uspešno proti veliki številni premoči. Cestno omrežje >a fronto je postalo gosjeje in je v zelo dobrem stanju. Ze na strelni meji italijanskih topov delajo črno-vojniške formacije ni pihajo parni valjarji. Tren napravlja izvrsten vtis; živina ie dobro hranjena in živahna. Vsak, tudi najmanjši voz je na maršu maskiran kakor v taborišču z dračjem. Italijanska artiljerija strelja izborno na vidne cilje. Letalsko poizvedovanje je v tem divje razklanem ozemlju popolnoma odpovedalo. Kot orožje pa so se italijanski letalci dosedaj samo osmešili; njihov veliki napad na kolodvor v Divači in Na-brežini je napravil samo par jam okoli sluzbeniii poslopij. Na ljubljanskem gradu se- nahaja začasno par sto italijanskih ujetnikov, da se jih odpošlje odtam kasneje v notranjost monarhije. Major pl. Kern je napravil iz grada v največji naglici bolnišnico za številne ranjence in bolnike med Italijani. Strežniki so ital janski sanitetni vojaki, ki so v miru večji del duhovniki ali menihi. Moj prijatelj je našel enega dominikanca in dva frančiškana med sanitetnimi vojaki. Ujetniki so precej pridni in ubogljivi; sedaj pripravljajo ravno 60.000 ročni kov za lopate, ki smo jih uplenili Rusom v Novem Radomsku. Nasprotno pa so manj prijetni gosti oficirji; oni nikdar ne pogledajo našim oficirjem v oči in sploh ne marajo ničesar slišati o tro-zvezi ali držanju besede. Iz Italije. Cadornova poročila. Iz Curiha poročajo: Šef italijanskega generalnega štaba in obenem tudi vrhovni poveljnik italijanske armade, general Cadornu je začel izdajati nova, zelo obsežna dnevna poročila, tako obsežna, da obsežnejših še ni bilo. italijanski listi pri-občujejo ceie strani Cadornovih poročil. V inozemstvu daje »Agenzia Štefani« le skrajšana in po vsebini ublažena poročila. Gostobesedni Cadorna trdi venomer, da je položaj na fronti še vedno neizpre-menjen. Na doberdobski planoti, ki so jo baje Italijani zavzeli že šestkrat z naskokom, se po najnovejših dnevnih poročilih spet vrše boji med strelskimi zakopi na južnem pobočju, kar je pač dokaz, da je bilo vseh šest naskokov zastonj. Trsta bi se ilin hotelo. Dopisnik »Petit Parisiena« je dobil v italijanskem glavnem stanu naslednja pojasnila o vojnem položaju: Naše načelo se strinja z Joffrovim: le ne brezkoristnih človeških žrtev. Ne mislimo na to, da bi naskakovali alpske prelaze in napadali sovražne okope z bajonetom. Naš položaj je zelo'podoben onemu na Francoskem. Italijanom kakor tudi Francotom se neupravičeno očita, da ne riskirajo nič, da bi napredovali. Da bi se predrla nemška fronta na Francoskem in se prisilil sovražnik, da bi se tako umeknil iz zasedenega ozemlja, je potrebna najmanje 30 kilometrov dolga vrzel. Drugače pridejo predrle čete v nevarnost, da zaidejo v klešče, in jim sovražnik odreže zveze z ozadjem. Cesar Joffre ni mogel doslej doseči. bi se še manj smelo zahtevati od nas, ki stojimo na zelo težavnem operacijskem ozemlju. Zaenkrat ne mislimo na prodiranje proti Trentu. tCe ne bo dežh Prip. ured.) Potrpljenja je treba in še enkrat potrpljenja. Naš cilj je sedaj Tist. (Potrpljenje je božja mast, pravi pregovor, samo tisti je revež, ki se maže žnjo, še bolj pa, če ga drugi mažejo na tak način, kakor naši Lahe na goriški fronti! Zato bodo tudi še najbrž nekoliko potrpeli, preden pridejo v Trst! — Prip. ured.) Pariški »Temps«, kakor poročajo iz Ženeve tudi ugotavlja, govoreč o bitki pri Gorici, da laški zavezniki v resnici prodirajo zelo počasi in da tekom dvomesečne vojne pravzaprav niso dosegli nobenega uspeha, dasiravno iina avstroogrska monarhija svojo armado zaposleno na dveh frontah. — Ali je to prav, da me puščaš tako, samo da pomagaš tej deklici v volnenem krilu, ki se je pritepla bogve odkod?---- Ali ne veš, dragi moj, da takega ponašanja ne trpim in da ne poznam šale?____ Krinolina ie mislila, da doseže s tem nastopom bogve kak uspeh. Ko je Karel tako nepričakovano zagledal Mignonno, je začutil, da se je zopet vzbudila v njem stara ljubezen, in Krinolina se mu je t^koj pokazala v svoji pravi luči, to se pravi, kot dekle, ki si vse preveč domišlja glede svojih telesnih draže-sti in ki nikakor ne more vzdržati primere z otroško in nedolžno Mignonno. Odgovoril je je zato skoraj osorno: — Upam, da boš molčala in me pustila zmirom, draga mota. — Molčala? — ie zavpila Krinolina; — to bemo šele videli. — In sicer takoj! — je dostavil Karel. —"O, seveda, seveda, takoj! — Prosim te še enkart. Krinolina, molči! — Nasprotno, kričala bom! Laške izgube. Iz Curiha poročajo, da so Lahi v drugi bitki na soški fronti izgubili 1280 častnikov. med njimi 54 štabnih častnikov. Ponarejena veselost in hrabrost. Kakor poročajo iz Lugana, piše milanski socijalistični »A van ti«, da so vojno-poštna pisma vojakov z bojišča, ki jih pri-občujejo laški nacionalistični časopisi in ki govore o veselosti, ki vlada med vojaštvom na bojišču, in o njihovi hrabrosti, naravnost do zadnje črkice izmišljena v uredništvih dotičnih listov. Izgredi zaradi draginje. Iz Luzerna poročajo, da so se v Vero-ni, Ferrari in Mantui zopet vršili veliki izgredi, ker je izostal državni dovoz živil. Petdeset odstotkov vseh tovornih vlakov v Italiji ne vozi več. ker primanjkuje premoga in ker je vojaška uprava zaplenila zasebne zaloge premoga. Na 7. avgusta je sklicano v Rim splošno zborovanje poslancev in županov, da se bodo posvetovali o vprašanju kruha. Zborovanje se bo vršilo na Kapitolu. Kakor se ceni, znaša letošnji pridelek pšenice v Italiji okoli 49 milijonov stotov, dočim se jo pa potrebuje 63 milijonov stotov. Žalostne razmere v Rimu. Splošno je znano, da^naši sosedje niso prav posebno navdušeni za snago, a vendar so bila doslej večja mesta, posebno ona, kamor so v večjem številu zahajali tujci, še kolikor toliko, vsaj za silo osnažena. V zadnjem času pa so razni nevtralni listi pisali že prav pogostoma, da se celo glavno mesto Italije. Rim, čim dalje bolj pogreza v nesnago in to predvsem zato, ker so bili cestni pometači poklicani pod orožje in sedaj ni nikogar, ki bi čistil po mestu. Oglasila pa se je tudi rimska »Tribuna«, ki je pisala 28. julija: »V resnici ne vidimo vzroka, zakaj naj bi se v Rimu ne storilo vse ono, kar se dela v drugih naprednih mestih. 2al pa je v tem oziru, posebno glede na snažnost. naše prebivalstvo uporno in se ne meni za disciplino. Pravzaprav bi se moral Rim sedaj, ko je 45 let glavno mesto Italije, rav- — Torci takšna si! — Da, takšna sem, in komur ni prav, naj gre. kamor hoče To govoreč, je kričala vedno bolj in bolj. — Ali bo kmalu konec? — je rekel Karel ogorčeno. — Ne zahtevam nič drugega! — Pojdi mi takoj iz sobe, Krinolina! — Jaz? — Da, ti! — Da, ti! Ker je Krinolina na ta poziv odgovorila z glasnim krohotom, jo je Karel prijel za roko in jo vlekel k vratom. Tu se je prizor še bolj zaffletel,-j£la je smatrala Ka-lipso za potrebno, da se zavzame za svojo prijateljico. Vmešala se je torej v prepir in začela je kričati, kakor je kričala Krinolina. Toda Karel se ni dal preplašiti. Izpustil je svojo ljubimko in odprl vrata, se vrnil k obema dekletoma, ki ste se objeli, in je obe obenem porinil na stopnjišče, nakar se nati po določbah, ki urejajo meščansko življenje v vsakem drugem naprednem mestu. Naše prebivalstvo pa noče ubogati redarstvenih ukazov in ne smatra cest za javne naprave, temveč za odprt prostor, kamor lahko vrže, kakor se mu zliu-bi vsak vse, kar mu je ravno odveč. In zato so naše ceste, izvzemši jih le nekaj malo, v središču mesta podobne velikemu smetišču. Odredeb pač ne manjka v Rimu, manjkajo le določbe o kaznih. Zato prihaja škoda na dan na vseh koncih in krajih .Ob Tiberi, na mostovih itd. ni uiti ena ulična svetiljka več cela. Naši vrli po-balini so si jih izbrali za cilj pri metanju kamenja in triumfirajo v svoji zmagovi-tosti, ko gre steklo na kose. Tudi poulični nasadi so predmet neprestanim tožbam. Srečen je paglavec, ki more odlomiti z drevesa nekaj vejic in vej. Skratka. zavladala je anarhija v vseh mogočih oblikah nekulture«. List potem priporoča razne ukrepe, da se preprečijo nalezljive bolezni. Policija naj bi bila taka, kakor ie angleška, ki ufetega malopridneža kaznuje in ga ne odpušča samo z zagrozitvijo kazni. Priznava pa, da zlo tiči globlje, da namreč rimska policija prav rada zati-skuje eno, ali pa tudi obe očesi iz sočutja, ali pa tudi iz hvaležnosti«. — Kako bo neki v Rimu po enem letu vojne? z nemšKo-riisRep Uollšča, BERLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan, S. avgusta 1915: Vzhodno bojišče. Na Kurskem in v Samogiciji je nemška konjenica pregnala rusko z bojišča pri Gena jcah, Irskiju in Onikštemu. Pri tej priliki in pri bojih vzhodno Ponjewieca smo ujeli včeraj in predvčerajšnjim 2225 Rusov, med njimi dva oficirja. Armadi generalov Scholtza In Gallvvi-tza kljub srditim bojem nadaljujete s prodiranjem proti cesti Lomža—Ostrovv--\Viszkow. Hrabri, obupni protinapadi Rusov na obeh straneh ceste Ostrow—Ro-žan so bili brezuspešni. Ujetih je bilo 22 oficirjev in 1840 mož in uplenjenih 17 strojnih pušk. Armada princa Leopolda bavarskega je prebila in zavzela včeraj in danes ponoči zunanjo in notranjo utrdbeno linijo Varšave, kjer so se ruski zadnji oddelki še žilavo upirali. Mesto so danes dopoldne zasedle naše čete. Jugovzhodno bojišče. Pri in severno Ivangoroda je položaj neizpremenjen. Med gornjo Vislo in Bugom se nadaljuje zasledovanje. Vzhodno Buga je nemška konjenica zasedla Vladimir Wolynskij. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON, 4. (Kor.) »Times« poročajo iz Vaišave, da je dne 31. julija pet nemških letal bombardiralo aVršavo. Sedem oseb je bilo ubitih in 14 ranjenih. Z zopgMH BERLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. avgusta 1915: Zapadno bojišče. V Vogezih se je na Lingekopfu in južno odtod vnovič razvnel boj. Sicer nobenih pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. je vrnil v sobo in vrata zaklenil od znotraj. Po tej mali ekspediciji je Karel ostal sam s Hektorjem in Mignonno. . — Dobro si napravil, dragi moj! — je vzkliknil Hektor, — ti si gospod na bojišču. Kaj misliš ukreniti sedaj? — Ne vem še... najprej najpotrebnejše. Vzel je na mizi'stoječo steklenico z rumom, namočil z rumom vogel prtiča ter stopil k Mignonni in jej začel drgniti čelo in senca. To preprosto sredstvo je kmalu začelo učinkovati. Mignonnine prsi so se začele dvigati hitreje, lica so jela zardevati in odprla je oči. V sobi ni bilo nikogar drugega kot Karel in Hektor. Nehote pa je obstal njen pogled ua dveh ženskih klobukih in šalih, ki sta ležala na mizi in sta jo spominjala prizora, ki se jej je pokazal, ko je stopila v sobo. Ob tem spominu se je je polastil prejšnij obup in to-še silnejše kot prej. Porinila je Karla od sebe, ko se je nagnil nadnjo. Stran II. •EDINOST« Štev. 216. V Trstu, dne 6. avgusta 1915 Potopljeni parnimi. LYON. 4. (Kor.) »Le Nouvelliste« polt ča: Angleški ladji ^Turquiose« in »Nou-get ste bili pri Šilskih otokih potopljeni od nemškega pothodnika. LONDON, 4. (Kor.) Belgijski parnik »Koophandel« se je potopil. Devet mož posadke je rešenih. Angleške izgube. LONDON, 4. (Kor.) Zadnji seznam o Izgubah izkazuje 17 oficirjev in 1333 mož. Botha o usodi Nemške iugozapadne Afrike. JOHANNESBURG, 4. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Botha je izjavil v nekem govoru, da smatra za izključeno, da bi se Nemška jugozapadna Afrika vrnila Nemčiji. Nemška politika napram domačinom je vir nevarnosti za uniio. S turških bojišč. CARIGRAD« 4. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaska fronta. Naše čete so srdito napadle ruski zadnji oddelek, ki je skušal v postojankah v okolici Hamurja, vzhodno Kididžegoedigi kriti umikanje glavne sile. Rusi so imeli nad 500 mrtvih in tisoč ranjenih. Naše zasledujoče čete so zasedle Karakiliso in okolico, severno Hamurja. Dardanelska fronta: Dne 3. avgusta v oddelku Ari Burnu boji v strel-sikh jarkih brez pomena. Naša artiljerija je razrušila sovražno postojanko, ki je služila v svrho metanja bomb na naše levo krilo. Ena sovražna križarka je brezuspešno obstreljevala Alči Tepe. Naša odgovarjajoča artiljerija je zadela eno sovražno tor-pedovko, ki se je takoj oddaljila. Sovražno letalo ie vrglo eno bombo na bolnišnico v L/ine, južno Kum Kaleha, pri čemer je bil en ranjenec ubit. Dne 3. avgusta so ena križarka in štiri torpedovke spustile nad Sighaiihklimami. južno Smirne, letalo, ki je vrglo tri bombe in ubilo eno osebo. Imenovane ladje so izstrelile na ta odprii kraj nad 200 granat, fina hiša je bila porušena. Na ostalih frontah ničesar bistvenega. CARIGRAD. 4. (Kor.) Privatna poročila iz Krzeruma pravijo, da se vsled dvodnevnih bojev v gorskih pokrajinah, ki ol segajo tudi Ararat, Karakliso in Ala-škert blizu turške meje, urniki glavna sila Rusov v neredu proti Kagismanu na rusko ozemlje. Rusi so imeli tisoč mrtvih in 2i 0 ranjenih. Turška armada zasleduje Ruse. CARIGRAD, 4. (Kor.) Francoska križarka iChateau Renault t je bombardirala včeraj neutrjeno pristanišče Adalia. — Projektili so padli zunaj mesta. CARIGRAD, 4. (Kor.) Dne 30. julija je vrglo neko sovražno letalo eno bombo na bolnišnico v f:zine. 40 km znotraj mesta Dardanel. Fasada bolnišnice se je razrušila. En bolni vojak je bil težko ranjen. - Hotzeiidorf v avdijencL DUNAJ, 4. (Kor.) Šef generalnega štaba, laron Conrad pl. liotzendorf. je bil sprejet danes od cesarja v avdijenci. Šef generalnega štaba se je zahvalil cesarju za sočutje, ki ga je izkazal povodom smrti matere generalobersta. Gališki namestnik prispel na Dunaj. B1ALA, 4. (Kor.) Gališki namestnik, general pehote pl. Crllard. se je podal danes v uradnife posiih na Dunai. Odredbe carja. PETROORAD, 4. (Kor.) Car je pooblastil finančnega ministra, da izda devete, desete in enajste zakladne izvidnice po 500 jnilijonov rubljev v svrho kritja zapadlih izvidnic. Nadaljni ukaz zaukazuje, da se obdrže zvišani davki in davščine do 1. januarja 191 & S^rneičaiii! Varšava ie padia! Globoko je potisnjen meč v srce sovražnika! I3og je blagoslovil naše orožie in orožie zvestih zaveznikov, ker ste na naši strani pravica in pravičnost. Močne v tej zavesti in zaupajoč ženi-jal.iin voditeljem, vidijo naše hrabre armade po trdovratnih bojih svoie napore ovenčane z zmagovitim uspehom na Ru-sko-Poljskem. Paiec Varšave pomenia zaključek važnega poglavja v svetovnem požaru. Radujte se torej, someščani, in zrite z vero in zaupanjem v bodočnost. Danes je bil potolčen en mogočen sovražnik, jutri pa bo enaka usoda zadela drugega. Glejmo torej in okrasimo hiše z zastavami v znak praznika in veselja nad sijajno zmago in upravičenega ponosa nad našo nepremagljivo in slavno armado. T r s t, 6. avgusta 1915. Cesarski komisar neposrednega mesta Trst: pl. KREK1CH - STRASSOLDO. Metoda fronkovcev, Calumniare audacter, ' semper aJiqoid haeret. Metoda frankovcev na Hrvatskem je znana in stara: sumničijo in »ečejo temno senco na vse druge stranke, — brez izjeme — da bi se oni svetili v tem si- jajneii luči i. uliti Č nega poštenja, hrvatske- ga rodoljubja in —avstrijskega patrijo-tizma! To svojo metodo uporabljajo celo proti izdajateljem zagrebških »Novin«, ljudij torej, ki so najodločneji zastopniki tistih verskih in katoliških načel, ki jih frankovci — hlinijo! Vsak hip prihaja do ostrih polemik tned duhovniki, ki izdajajo »Novine« in frankovsko »Hrvatsko« in je prvi list že opetovano in opiraje se na konkretna dejstva, konstatiral, da sredstva. ki jih porabljajo frankovci proti drugim hrvatskim strankam, so perfidna .... Da prihaja do tako ojstrih bojev med skupinama, ki sta si — ako bi hoteli verjeti videzu — tako blizu, temu razlog je pač v tem, da so eni iskreni in pošteni politiki, ki res čutijo in mislijo, kar govore, dočim so drugi ljudje, ki mislijo le na svojo strankarsko korist, ki jej podrejajo vse drugo. Tako so n. pr. frankovci duhovnikom okolo »Novin« na perfiden na-! čin nedavno podtikali — srbofilstvo, raličnimi vrlinami; -Zato "bi hoteli, da bodi okolo njih vse temno, vse umazano, vse propadlo, da se bodo mogli oni svetiti! Nesramnost je tem veča, ker dela tako stranka, ki ima na čelu tudi enega Elegovića ki so tra radi Činov na škodo države stavili pod ključ____! Sicer skromno in preblago, ali vendar umestno a-postrofira »Hrvatski Pokret« »Hrvatsko«: »Kaj bi rekla »Hrvatska«, ako bi mi izvajali podobne zaključke iz slučaja Elegovićevega?!« V interesu- države — ker v pomirjenje južnih Slovanov monarhije — pričakujemo od merodajnih faktorjev, da bodo s prezirom gledali na take poizkuse naj-umazanejega egoizma! Obračamo se s tem pozivom do merodajnih faktorjev v imenu junaštev in žrtev, ki jih doprinaša sedaj naš narod za monarhijo! Rožne politične vestL Zanimivo označen je vojnega položaja. Stalni poročevalec o vojnih dogodkih v zagrebškem »Tagblattu« piše med drugim: Oslabljena pa bo Rusija. In da zavzetje Varšave in odtisnjenje Rusov od črte ob Visli, pomenja novo militarično in politično veliko moralično oslabljenje Rusije — to je na dlani. Tudi oslabljenje na človeškem materijalu, ker se ima, kakor je naznanil ruski vojni minister Polivanov, vpoklicati tudi letnik 1915, kar je za izgube Rusije, pri tej množini ljudi, zlo znamenje. In čim je Rusija tako oslabljena, in zato nesposobna za ofenzivo, imate Avstrija in Nemčija ugoden defenziven položaj in ima dvozveza svobodne roke na zapadu. To, in nič več, se je hotelo doseči. Kakor poročajo stockholmski listi iz Petrograda, se napovedani poklic starostnega letnika 1896. izvrši sedaj. Pričakuje se, da se prve dni prihodnjega tedna proglasi splošna mobilizacija po vsej Sibiriji. To vest potrjuje tudi pariški »Petit Journal«, ki poroča iz Londona: Brzojavka iz Vladivo-stoka poroča, da se pričakuje splošna ruska mobilizacija v Sibiriji prihodnji torek. Menda bo dovolj. Pobrali smo lemasfnejc ocvirke iz te frankovske denuncijacijske kuhinje, kjer se kuharji očividno drže načela: Calumniare audacter, semper ali-quid haeret. (Le sumniči drzno, nekaj vendar Ie obvisi!) - Nam ni znano. je-Ii ti »odbori« in te »legije faktično obstoje, niti nam ni znano njihovo delovanje in njihove namere. Dopuščamo pa možnost, da je med njimi tudi takih fantastov in političnih blaznežev. Slovesno pa izjavljamo, da južni Slovani odklanjamo vsako skupnost žnjimi in vsako odgovornost za njih delovanje. Ob odločni, neomajni volji, da ohranimo svoje narodno življenje v tej državi in svojo grudo, se zavedamo, da smo avstrijski državljani, da nikdar ne pozabljamo svojih dolžnosti do države in dinastije in da hočemo vsikdar kakor jih sedaj na najsijajneji način — vršiti te svoje dolžnosti do zadnjega. In ravno zato, v tej svoji zavesti, bi se ne menili za oni dopis v Hrvatski«, da ni v njem tistih meglenih namigavanj, kakor da imajo »izdajalci domovine« stike z ljudmi in strankami v domovini. Namen denuncijacije na škodo ljudi v domovini je tako jasen in proračunan, da po vsej pravici dvomimo, da bi šlo tu res za dopis »iz Ženeve«. Frankovci bi se hoteli zopet po svoji metodi okoristiti na račun ne le drugih strank, ampak tudi na račun interesov vseh avstrijskih južnih Slovanov! Pa tuda severnih, kakor kaže sumničenle na škodo Čehov! To je njihova metoda, to jim je v naravi, v krvi. Nočejo in ne morejo se ave-Ijavljati s poštenim delom in svojimi mo- Dentate vesti. Proslava padca Varšave in Ivangoroda v Trstu. V zgodnjih popoldanskih urah do-speia vest o zavzetju Varšave po nemških četah in kmalu nato sledeča vest o zase-denju Ivangoroda po naših četah ste se hipoma razširili po vsem mestu ter vzbudili presenečenje nad nepričakovano hitro izvršitvijo teh vojaških operacij in veselje in zadoščenje nad dalekosežnim političnim in vojaškim pomenom tega dejstva. V cefem mestu so naenkrat zapla-polale zastave v državnih in deželnih barvah in v barvah zaveznikov. Proti večeru je šla po mestu vojaška godba, ki ji je sledila nebrojna množica, vzklikajoč na cesarja in državo in na zavezniške armade. -Pred namestništveno palačo je svirala godba patrijotične melodije. nakar so se namestnik s soprogo in namestništveni uradniki in vojaški postajni poveljnik pojavili na balkonu. Namestnik je imel na množico, ki je napolnila^ trg pred palačo, najprej sledeči nagovor v nemškem jeziku: »Rusija, naš mogočni dedni sovražnik, je pobit. Varšava, mogočna metropola poljska in trdnjava Ivangorod ste zasedeni po zveznih četah in nova sveža lavorika krasi zmagoslavne zastave obeh cesarstev«. Nato je nadaljeval italijanski: »Zahvalimo se Vsemogočnemu za ta dan radosti, ki ga nam je dal. V tern slovesnem trenutku se obračajo naša srca in naše misli v globokem spoštovanju do vrhovnih vojskovodji zmagovitih armad. Živel Njego-' vo Veličanstvo, naš preljubljeni cesar in gospod Franc Jožef I„ živel Njegov vzvišeni« zaveznik, Njegovo Veličanstvo, cesar Viljem II.« Množica je navdušeno vzklikala obema vladarjema, med tem ko je godba svirala cesarsko hinjno. Nato se je pomikal sprevod nazaj proti vojašnici, kjer se je pairijotična manifestacija končala. Spoštovanega poročevalca H opisuje v .Edinosti- bitko ob Sošld frontit se uljudno prosi, da sporoči, ako ma je mogoče, potom .Edinosti14 natančen naslov našega hrabrega branitelja „dolgega Jova", ki je bil težko ranjen odpeljan v Ljubljano. Poslanec Spinčlć, ki se mudi sedaj v Zagrebu, se zaradi vojnih razmer ne more povrniti v domovino. Nastanil se je začasno v nadškofijski palači, kjer je gost nadškofa dra. Bauerja. Nasveti mestnega fizikata v zdravstvenem oziru. Tekom vroče letne dobe je velika nevarnost, da se razširijo nalezljive bolezni, posebno legar, kolera, osepnice in griža. Eden najnevarnejših prenašalcev nalezljivih bolezni je muha, ki naj se zatira s kar najuspešnejšimi sredstvi. Kraji, kamor se muhe najrajši vsedajo, so gnojišča in smetišča. Tudi v slabo snaženih hlevih se muhe zadržujejo zelo rade. Smetišča in gnojišča morajo biti pokrita in hlevi se morajo snažiti kar najnatančneje. Za ugonabljanje muh in kali nalezljivih bolezni naj se v izdatni meri uporablja apnena razstopnir.a. Stene v hlevih naj se dvakrat v letu, meseca junija in avgusta, prevlečejo z razstopino, ki se napravi iz 100 litrov vode, 5 kilogramov ugašenega apna in pol kilograma modre barve. Za stanovanja, kuhinje, jedilne shrambe so najboljše žične mreže, ki so posebno neobhodno potrebne za okna, ki gledajo prati smetiščem. Vsi prostori naj se pridno zračijo. Za ugonabljanje muh je posebno prikladen z lepko tvarino namazani mušji papir. Živila naj se pokrivajo z mrežo. Zelo praktično sredstvo proti muham je tudi zmes forma-lina (15 gramov), mleka (25 g) in vode (65 g), ki naj se vlije na krožnik in postavi tja, kjer se muhe zbirajo posebno rade. Časnikarstvo in vojna. Sindikat praških žurnalistov je te dni vnovič ukrenil korake, da se njegovim članom, ki bodo na prihodnjih prebiranjih spoznani sposobnim za vojno službo, dovole olajšave, ki bodo zagotovile redno izhajanje listov, katerim pripadajo. — Poslujoči odbor državne zveze časopisja v Nemčiji je naslovil na namestnika vojnega ministra vlogo, v kateri opisuje ogroženi položaj časopisja vsled vpoklica čmovojuikov. Odbor prosi, naj se vojno ministrstvo po možnosti ozira na položaj časopisja. Vojno ministrstvo pravi v svojem odgovoru, da je prej ko-slej na stališču, da se delamožnost časopisja ne sme stavljati v nevarnost in da je temu poslednjemu ob vseh okolnostih puščati toliko moči, kolikor jih potrebuje za vzdrževanje svojega obrata. Vojno ministrstvo se bo zavzemalo za to, da se tozadevne prošnje kolikor le možno ugodno rešijo! Sijajen izgled hvaležnosti bivšega u-čenca. Leta 1893. je dovršil neki dečko tretji razred gimnazije v Osjeku na Hrvatskem. Ker so mu bili starši zelo siromašni, bi bil moral ta nadarjeni učenec opustiti nauke, da se niso zavzeli zanj piemeniti profesorji. Preskrbeli so mu štipendij 160 K in ga tudi drugače podpirali. Danes je že v gozdarski službi in živi v urejenih razmerah. Ta vrli mož se je sedaj spomnil nekdaj prejetih dobrot in je s plemenitim činom izkazal svojo hvaležnost. Poslal ie ravnateljstvu rečene gimnazije svoto 1000 K z določbo, naj se daja kakemu siromašnemu dijaku od dovršenega tretjega do osmega razreda pod naslovom stipendija^ ki se ima povrniti. To je zares vzgled ganljive hvaležnosti, ki bi ga položili na srce mnogokateremu Slovencu, ki je istotako nekdaj užival podpore iz sredstev naroda, da je mogel dovršiti svoje studije, ki pa sedaj le prerad pozablja na svoje nekdanje dobrotnike — ustanove, društva, ali poedince — in ne misli na to, da je tudi sedaj siromašnih dijakov, nahajajočih se v bednem položaju, v katerem se je nahajal on sam. In to so često ljudje, ki so v neprimerno u-godnejem financijelnem položaju, nego. oni gozdarski nameščenec na Hrvatskem in ki bi torej lahko počasi vračali podpore, ne da bi kai občutili. Blagovni vzorci vojakom na bojišču se morejo, kakor nam javlja poštno ravnateljstvo, pod že navedenimi pogoji pošiljati tudi na vojnopoštni urad št. 207. w Poziv našim kmetovalcem! Člani Kmetijske družbe in osebe, katere se brigajo za kmetijstvo, se vabijo za nedeljo, dne 8. t. m.,-ob 10 dopoldne v prostore Kmetijske družbe na pogovor o sedanjih razmerah in o even-tuelnih akcijah v korist okolice. Predsedništvo Tržaške kmetijske družbe. Žemljice v — Zagrebu. Maksimalna cena žemljicam je v Zagrebu določena na 6 vinarjev. A tudi to le začasno, dotlej namreč, ko se odkaže pekom nova letošnja moka, ki jej je vlada že določila cene in ki stopijo v veljavo z dnem 8. t. m. Tej primerno zniža aprovizacijski odbor tudi ceno drobnega peciva, čim se peki preskrbe z moko letošnje mletve. V mestni klavnici Je bilo meseca julija za tržaško porabo pobitih oz. zaklanih 277 votov, 334 krav, 74 konj, 104 teleta, 2348 koštrunov in 9 jagnjet. moško podružnico CMD K 20. Denar hrani uprava. — Za okrepčevalnico v Nabrežini je ces. komisar daroval 6 vreč sladkorja, vrednega K 463-68. Za hrabre branitelje našega ljubega Primorja so dalje darovali: g. Andrej Maver iz Katinare: lepo porcelanasto pipo, 2 zav. tobaka za pipo in torbico za tobak; učenka Helena Modic: 1 steklenico kisle vode, 30 kosov perila za krpe, 4 srajce in 1 sp. hlače; ga. Trebeč 2 velika platnena kosa za krpe; ga. Katarina Svoboda: 100 cigaret, 1 rjuho in 7 kosov perila za krpe ; ga. Marija Mislej, Rojan : 300 cigaret, 5 parov nogavic, 3 rjuhe, 40 raznili kosov perila za krpe in obveze, 5 brisalk, 3 srajce in 4 pare spodnjih hlač; ga. Štefka Maurin: 2 škatlji „Cigariltos", 1 škatljo egiptovskih cigaret, 1 steklenico belega vina in 10 platnenih krp. Srčna hvala in Bog plati! — Darovi, došli cesarskemu konrsarju: V korist skladu brezposelnih K 78*12 kot mesečni prispevek uradnikov vodovodne družbe. — V korist beguncev iz Furlanije in Istre K 20 kot drugi dar župljanov v Opr-toljah, po župniku don Walkerju. Cene raznih živil u Trstu. (Dne 5. avgusta 1915.) Moka (pšenična, mešana z rženo) . K 1-60, 2*— kg Moka (za kuhinjsko rabo J . . . .K — 88 —% kg Sladkor..............K 1— kg Meso (goveje) sprednji deli . . . K 3 68, 408 kg zadnji „K . . . 4 32. 4 72 kg Meso telečje........... K 8— kg Meso koštrunoro . . ... K 2 40 do 2 60 kg Slanina (soljeoa) .......4.40 do 5.40 kg Gnjat, kuhana............K 12 — kg Maslo sirovo............K 6-— kg Sir (ementalski ij;...........K 5*40 kg Kokoši ... ....... K 7 50 do 8-50 ena Piščanci .........K 3-— do 4"— eden Polenovka suha.........K 2 20, 2 40 kg „ namočena ......... 1'28 kg Rl36 K 3 ^^ Fižol..............K 1-28, 1-52 kg Bob.................K 160 kg Ječmen .......... .......K2 hO Fižol (stročji) vinarjev....... 40, 48 kg Grah „ ........—•— kg Kromp r „ ........32 36 kg Paradižniki „ ........ 36 41 kg Radič , . .... 4 do 6 merica Salata „ .....8 do 10 glava Česen „ .......8. 10 glava Čebula ........K —-80 kg Jajca „ .... 18 do 20 komad ^3uče „ ......6, 8 komad Pesa „ .....2 do 3 koma i Malancane „ ......6, 8 kom i it Kumare „ .....4 do 6 komad Koleraba „ .....3do4 komad llleko „ ....... 56, G ) liter Olje (najceneje) .......K 2 80 lirer ■z »s nuli emimi v. □C □C □C —i se računajo po 4 stot. besedo. —« llas.no tiskane besedo se raču-L. najo eni rat več. — Najmanjša J : pristojbina znaša 40 stotink. : □□□ □DD finfltnrflftlN ve^ča kolonijalne in delikatesno UUi^|lUuiUlU stroke ter tudi zDanje italijau. ske^ra jezika se išče. Ponudbe na Inseratni oddelek pod st. 336. 33G Kupujem novo in rabljeno volno. Ul. Ireneo 4, VKNICA. 322 ffri|n tamarind, frambua po K 2.20 liter. Proda JliliPf se v ul. Scorzeria 7. 321 Kupujem /aklje (vreče) vsake vrste. — Ulic* Solitario 21. Jakob Marpon. _ 129 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t Darovi. — Ker se ni mogla udeležiti pogreba svoje sestre, ge. Merice Visjanove, daruje ga. Štefanija Valesova, roj. Poljšak ova za Umetni zobje i z lo brez čeljusti, zlate krone in oDrobki ! VILJEM TUSCHER t konces. zobotehnik ! TRST, ul. Caserma št. 13, II. n. i i Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. % ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4> ZDRAVNIK Med. Dr. M Perisieic ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). Umetno-fotoMeni atelje Trst. ulica del Rivo št. 42 (pritličje) Trst IHI Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasto plošče za vsakovrsL spomenike. POSEBNOST: POVEČANJE m VSAKE FOTOGRAFIJE ::s Itadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročfae in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po najzmeruejSih cenah. Uiti Trst, ul. M Rivo štev. 42 i I 0 Usojant si naznaniti cenjenemu občinstvu, da sem prejet ^ ■ večjo mnoiino krme in čebule. ■ RUGGERO GAMBEL I ^Tn^V. Coroneo, vogal V. delle Jlcque. 9