PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 131 (8840)
TRST, sobota, 8. junija 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
STRANKE LEVE SREDINE NEENOTNE GLEDE UKREPOV Zfl IZHOD IZ HUDE KRIZE
Vlada odložila srečanje s sindikalno federacijo zaradi notranjih sporov o gospodarski politiki
Kamen spotike v prvi vrsti davčna in kreditna poiitika - Danes se bo nadaljeval medministrski sestanek za uskladitev stališč vladnih strank - Novo srečanje s sindikati morda šele po 16. juniju
CK PSI o boju proti fašizmu in o hudi gospodarski krizi
RIM, 7. — Zasedanje centralnega komiteja PSI se je zaključilo danes zvečer z odobritvijo dokumenta o političnem in gospodarskem položaju. Mancinijeva struja se je vzdržala glasovanja, medtem ko je Lombardije va levica glasovala za lasten dokument.
Dokument, ki ga je odobrila večina, uvodoma trdi, da je prva naloga socialistov in vseh demokratičnih sil, naj bodo na vladi ali v opoziciji, da branijo republiko pred zločinskim načrtom fašističnega prevrata. Spričo teh dejstev je potreben preokret, da bi bila akcija države za odpravo terorizma in nasilja bolj ustrezna in u-činkovita. CK PSI meni, da je treba prenehati s teorijo o nasprotujočih si ekstremizmih, za katero se zavzema predvsem integralistič-ni del KD in ki je objektivno omogočila pasivnost in tudi potuho s strani organov, ki morajo skrbeti za državno varnost.
Glede izida referenduma CK PSI ugotavlja, da je država zavrnila konvergenco med KD in MSI, ter poudarja potrebo po razvoju socialistične strategije ob upoštevanju rezultatov ljudskega glasovanja. Socialisti nasprotujejo laični fronti, ki bi mehansko ponavljala zavezništvo ob referendumu od liberalcev do komunistov, pa tudi «tretji sili», se pravi laični fronti brez komunistov. Prav tako za socialiste ne obstaja v tem trenutku levičarska alternativa, saj je PSI prepričana v veljavnost srečanja med socialisti in KD za utrditev demokratičnih ustanov in za družbeni napredek države. To pa ne pomeni, da mora vse ostati nespremenjeno. 12. maja se je namreč po mnenju socialistov začel zaton demokrščanske hegemonije nad državo, ki je pokazala svojo voljo po napredku in obnovi.
V tem okviru se mora PSI boriti, da bi reformatorski načrt prevladal nad zmernim in konservativnim tolmačenjem italijanske družbe Treba je vzeti na znanje, da je treba postaviti odnose med socialisti in KD na nove temelje, medtem ko morata vlada in večina vzpostaviti nove odnose z levičarsko opozicijo, ki jo je treba angažirati v skupni odgovornosti vseh ustavnih sil za zaščito demokratičnega reda in za izhod iz hude gospodarske krize z ustreznimi u-krepi.
Glede gospodarske politike dokument CK PSI pravi, da socialisti ne morejo privoliti v gospodarsko politiko, ki bi težila h krčenju globalnega popraševanja brez razločkov in ki bi sedanji inflaciji dodala še recesijo. To bi namreč imelo hude posledice za razvoj države in predvsem za delavski razred, ki bi moral z brezposelnostjo in s krčenjem kupne moči nositi vso težo gospodarske krize, kar bi imelo tudi hude posledice za sam politični sistem.
Dokument PSI še posebno poudarja važnost odnosov med vlado in sindikalnim gibanjem. V tem pogledu CK poudarja nujnost po spremembi kriterijev, ki so bili uvedeni za boj proti krizi gospodarstva in proizvodnje, predvsem kar se tiče kreditnih in davčnih manevrov. Prav tako socialisti zavračajo težnjo, da bi največje breme naprtili tistim, ki uživajo dohodke podrejenega dela, pač pa poudarjajo potrebo po odločnem boju proti davčnim utajam in proti izvozu ka-pitalov.
Centralni komite PSI je tudi sklenil sklicati strankin kongres v prvem tednu februarja prihodnjega leta. Od 3. do 5. oktobra pa bo sklicana organizacijska konferenca Stranke.
in sindikati se je sestalo tajništvo federacije CGIL, CIL in UIL, ki je po dveumi razpravi pozvalo vlado, naj čimprej določi datum novega srečanja. Tajništvo federacije je tudi izrazilo zaskrbljenost zaradi postopnega poslabšanja gospodarskega položaja, ki ustvarja nevarnost recesije in ki terja takojšnje ukrepe v skladu s predlogi sindikalnega gibanja. Tajništvo tudi potrjuje, da se bo vodstvo federacije sestalo 11. in 12. junija, tudi ko bi do tega datuma ne moglo priti do srečanja z vlado. V tem primeru bo vodstvo federacije ocenilo dosedanje razgovore z vlado in zavzelo stališče. Po-
RIM, 7. — Zaključno srečanje med vlado in sindikati, na katerem bi morali analizirati rezultate dosedanjih razgovorov o specifičnih temah in ki bi moralo biti danes popoldne v palači Chigi, so v zadnjem, ternutku odlgžili za nedoločen čas zaradi sporov, ki so se pojavili v vladni večini glede gospodarske politike in še posebna glede odgovorov, ki naj bi jih vlada dala na sindikalne zahteve med današnjim srečanjem.
Spori so prišli na dan na medministrskem sestanku, ki ga je sklical danes zjutraj predsednik vlade Rumor za pripravo razgovorov s sindikalisti. Sestanka so se udeležili ministri Colombo (zaklid), Gio-litti (proračun), Tanassi (finance),
Mancini (južna blagajna), Gullotti (državne udeležbe), Bertoldi (delo), De Mita (industrija) in Bisa-glia (poljedelstvo). Sestanek se je začel ob 10. uri, prekinili pa so ga skoraj štiri ure pozneje, ko sta socialistična ministra Giolitti in Mancini povedala časnikarjem, da je bil sestanek s predstavniki federacije CGIL, CISL in UIL odložen za nedoločen čas.
Ministri niso hoteli sicer govoriti o sporu, niti ne o nesoglasjih, povsem logično pa je, da ni bilo soglasja glede ukrepov za izhod iz gospodarske krize. Sicer ne gre za novo nesoglasje, kot dokazuje polemika, ki so jo izzvale izjave guvernerja osrednje banke Carlija.
Znano je, da so se socialisti, kot so potrdili tudi na današnjem zasedanju centralnega komiteja, odločno izrekli proti «Carlijevim receptom», medtem ko so se tudi v krščanski demokraciji pojavila deljena mnenja predvsem glede povezave med kreditnimi in davčnimi manevri, za katere se je zavzel guverner.
Sam Mancini je ob prekinitvi medministrskega sestanka omenil te različne poglede na gospodarske u-krepe in dejal, da glede temeljnih vprašanj obstaja sicer znatno soglasje, da pa nastajajo sporne točke, ko gre za konkretizacijo posameznih gospodarskih ukrepov. Kot rečeno, se je medministrski sestanek nadaljeval zvečer ter je trajal skoraj do 11. ure. Ministri se bodo ponovno sestali jutri, da bi nadaljevali razpravo in da bi po možnosti tudi določili nov datum srečanja s sindikati.
Po zaključku sestanka je minister za zaklad Colombo povedal časnikarjem, da so danes zvečer razpravljali predvsem o vprašanjih investicij in njihovega financiranja ter kreditne in davčne politike. Jutri bo govor o tarifah javnih storitev in o cenah. Colombo je tudi dejal, da so bile glavne težave rešene. Tudi minister za proračun Giolitti je zanikal, da bi šlo za hude nesporazume. Po njegovem gre le za nekatere točke, ki jih je treba še razjasniti. Minister za Jug Mancini pa je dodal, da se pogovori nadaljujejo v konstruktivnem vzdušju in da je osrednji problem vprašanje kreditov, glede katerega pa je bil dosežen določen napredek. Glede datuma novega srečanja pa ni še nič določenega. Minister za finance Tanassi je celo o-menil možnost, da bi ga sklicali šele po volitvah na Sardiniji, ki bodo 16. junija.
Po odpovedi srečanja med vlado
trjeno je bilo tudi, da bo od jutri do ponedeljka zasedal centralni komite UIL in da se bo v ponedeljek sestal tudi izvršni odbor CISL.
Poldnem stavka osebja prevoznih storitev v Italiji
RIM, 7. — Več kot pol milijona o-seb, ki dela na področju prevoznih storitev je stavkalo za reformo prevozov in drugačno gospodarsko politiko vlade. Pol dneva so bik u-stavljeni vlaki, paralizirana pristanišča, letališča in mestni prevozi. Nad 70 ladij se je moralo ustaviti v najbližjem pristanišču.
Delavci so organizirali v vseh večjih mestih zborovanja, na katerih poudarjajo, da ne zahtevajo izboljšanja gmotnih pogojev, ki jih itak ogroža draginja, pač pa zahtevajo — v skupno korist — spremembo vladne pobtike v gospodarstvu.
Kovinarji za oster nasiop proti vladi, ec ne bo popustila
RIM, 7. — Z odobritvijo daljšega dokumenta se je zaključila seja vodstva kovinarske federacije FLM. V svoji izjavi najmočnejša sindikalna organizacija v Italiji opozarja vlado, da mora «dokazati, da je pripravljena se resno pogovarjati s sindikati». Če pa bo vlada nadaljevala s slepomišenjem, trdijo voditelj FLM, se mora delavski razred pripraviti na oster spopad. V ta namen kovinarji predlagajo, naj bi ne izvedli ene same splošne stavke, pač pa segli po znatno učinkovitejšem sredstvu razčlenjenih prekinitev dela v vseh strokah. Zaenkrat naj bi federacija CGIL - CISL - UIL pripravila osem ur stavke v desetih dneh, nato pa akcijo še zaostrila.
ZAKLJUČEN PROCES 0 ATENTATU PRI PETOVLJAH
V V’
ŠESTERICA GORIČANOV OPROŠČENA
Člani tržaškega porotnega sodišča so zaradi pomanjkanja dokazov oprostili mlade Coricane, ki so bili obtoženi pokola treh karabinjerjev pri Petovljah
Ml I M M i ì f * * . «s
ifiilliit
im
MjllilliBili_ ____
s sv,-V:vcx sopredsednik tržaškega porotnega sodišča dr. Corsi bere odločitev sodnikov, ki
atentata na karabinjerje pri Petovljah
so sodili bivšim obtožencem
lllllllllllllllllilllllillllllllllllllllllllMililllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1lllllllllllllllilllll||||||||IIII|||||||||||||||||l||lll|||,|||ll„l„||||||M||ll|llllllll,ll|l|l||||||||||||||||||||||||f|I|||||||||||||||||||||||I|f|||ll|||||||||||||||||||||||||
ALMIRANTE NAJ BI NOVEMBRA 1969 BIL NA PRIPRAVLJALNEM SESTANKU
Varnostna služba SID naj bi imela dokaz o odgovornosti vodstva MSI za atentate
Dokument je objavil rimski popoldnevnik «Paese sera», a ga je MSI demantirala, ni pa tožila ■ Dr. Arcai je orisal potek preiskav o dejavnosti «črnih mrež» v Lombardiji
RIM, 7. — Vse kaže. da neofašistična stranka MSI ni samo moralno sokriva za val terorističnega nasilja, ki že peto leto pretresa Italijo, pač pa se množe dokazi o njeni operativni odgovornosti za vse, kar se je zgodilo. O tem niso demokratične sile imele nobenega dvoma, vendar je pomembno, da prehaja vprašanja stvarne odgovornosti voditeljev MSI v določeni meri na «uradno raven». V italijanski prestolnici se je namreč vnela ostra polemika po objavi, v rimskem po-poldnevniku «Paese sera» poročila italijanske varnostne službe SID. iz katerega izhaja, da se je sam Giorgio Almirante, politični tajnik MSI udeležil 7. novembra 1969, približne mesec dni pred strahovitim pokolom na Trgu Fontana, nekega tajnega sestanka v Viareggiu. Na tem sestanku naj bi — po informacijah varnostnih organov — razpravljali o pripravi atentatov v Italiji.
Vest, ki jo je rimski levičarski popoldnevnik objavil z vidnim poudarkom, je važna, čeprav odpira vrsto pomislekov o tem, čemu varnostni organi niso takoj posegli
in zakaj je morala javnost izvedeti o tem šele po krvavem pokolu v Brescii, pet let po bombi v milanski banki in atentatih, ki so posejali Italijo teh let s krvjo in nasiljem.
Razumljivo je, da je tajništvo MSI nemudoma demantiralo vest, čeprav je značilno, da nikjer ne o-menja možnosti sodne prijave proti urednikom časopisa. To bi, končno, bil najlažji način, kako dokazati resnico, saj bi sodnik zahteval do kumentacijo vesti. Tega MSI noče narediti, pač pa «poziva parlament, naj ugotovi, ali dokumenti SID zares obstajajo».
Na ta stavek odgovarja jutrišnji «Paese sera» s sklicevanjem na obvestilo agencije ANSA, ki zagotavlja, da je SID svoje poročilo z dne 14. aprila 1970 poslal sodnim oblastem v okviru preiskave o dejavnosti teroristične mreže Carla Fumagallija (MAR, SAM itd.).
Rimski popoldnevnik obvešča tudi, da je dokument v rokah sodnih preiskovalcev in torej popolnoma avtentičen.
Razumljivo je, torej, da se v rimskih političnih krogih sprašujejo.
Leone na odkritju spomenika Matteottiju
RIM, 7. — Predsednik republike Giovanni Leone bo v nedeljo prisoten na odkritju spomenika socialističnemu poslancu Giaeomu- Matteottiju, ob petdeseti obletnici njegove nasilne smrti. Spomenik bodo postavili na mestu, kjer so socialističnega voditelja ubili fašisti.
RIM, 7. — Odgovorni za zunanjepolitično komisijo KPI poslanec Sergio Segre se je na sedežu CK KPI v Rimu srečal s tajnikom portugalske socialistične stranke Titom De Moraisom, ki je zahvalil KPI za pomoč, ki jo je nudila portugalskim pratifašistom.
.....................................................m
CUVlIli JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIK,1 TITA NA ZIAI1B0R1)
Nacionalne manjšine morajo biti mostovi zbliževanja med državami
Zgodovinski pomen X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — Jugoslovanski predsednik Tito je sinoči v odgovor na zdravico predsednika predsedstva republike Srbije Markoviča na večerji v hotelu Palisad na Zlatiboru ponovno poudaril, da se je z X. kon-kresom Zveze komunistov Jugoslavije končalo veliko delo in težak boj za utrditev partije. V tem boju, je dejal Tito, so bili odstranjeni s svojega položaja nekateri ljudje, katerim pa je treba pomagati, da se ponovno vrnejo v vrste revolucije. Na X. kongresu so bili po Titovih besedah sprejeti zgodovinski sklepi velikega pomena za nadaljnjo utrditev jugoslovanske večnacionalne in socialistične skupnosti.
«Ker smo rešili nacionalno vprašanje v naši državi, si sedaj prizadevamo, da bi si nacionalne manjšine, ki so v mnogih državah (mnogo jih je tudi pri nas, kakor tudi naših drugod) pridobile svoje pravice», je poudaril Tito in dodal, da je Jugoslavija pokazala, kakšni morajo biti odnosi med državami in predvsem med socialističnimi državami. ,V teh odnosih, je dejal Tito. morajo biti nacionalne manjšine mostovi zbliževanja, na pa vir spopadov, raznih kombinacij iredentizma itd.
Po Titovih besedah je X. kongres
pokazal, kakšna naj bo enotna Zveza komunistov Jugoslavije v državi, v kateri je več narodnosti in več republiških organizacij. Zveza komunistov mora ostati taka tudi v bodoče in se še bolj krepiti v tej smeri. Enotnost zveze komunistov mora biti tudi jamstvo, da se med republikami, med narodi in narodnostmi ne ponovijo dogodki iz preteklosti. Enotnost mora delovati v smeri krepitve kohezije in utrditve jugoslovanske socialistične skupnosti. Delavski razred, skupaj z ZKJ, je tisti dejavnik, ki bo cementiral jugoslovansko socialistično skupnost, je dejal predsednik SFRJ Tito.
B. B.
Dizdarevič končal obisk na Portugalskem
BEOGRAD, 7. — Pomočnik zvez nega tajnika za zunanje zadeve Raif Dizdarevič je te dni obiskal Lizbono, kjer se je razgovarjal s funkcionarji portugalskega zunanjega ministrstva o mednarodnih odnosih, med drugim tudi o aktualnih vprašanjih v zvezi z deklaracijo svetovne organizacije o priznanju neodvisnosti kolonialnim državam in
narodom. V razgovoru so proučili tudi bodoče odnose med Jugoslavijo in Portugalsko. Raifa Dizdare-viča sta sprejela tudi predsednik portugalske republike Antonio De Spinola in predsednik začasne vlade Adelino Palma Carlos in se zadržala z njim v razgovoru.
0 predlogu za sklic mednarodne konference komunističnih partij
BERLIN, 7. — V zvezi s sovjetskim predlogom o sklicu nove mednarodne konference komunističnih partij (zadnja je bila leta 1969) je vzhodnonemško glasilo «Neues Deu-tschalnd» poudarilo, da so se razmere v svetu spremenile v tolikšni meri, da je taka konferenca, na kateri naj bi KP različnih držav sveta določile enotno strategijo boja proti imperializmu in za miroljubno sožitje, nujno potrebna. Nujnost take konference utemeljuje vzhodnonemško glasilo tudi s stališčem, da bi morale KP najti enotnost, mimo razumljivih razhajanj o posameznih vprašanjih, istočasno pa osamiti «levi ravizionizem maoizma».
v kolikšni meri bo sodnim preiskovalcem uspelo dokazati, da za terorističnimi dejanji stoje voditelji MSI in jih nato pribiti na zatožno klop. V takem primeru bi namreč bila tudi utemeljena zahteva dveh vidnih predstavnikov levice, senatorjev Nennija in Terracinija, ki menita, da bi moral parlament odvzeti MSI možnost črpanja finančnih sredstev iz javnih skladov, medtem ko bi stranko morala vlada razpustiti z lastnim dekretom.
V	okviru preiskav o pokolu v Brescii, oziroma dejavnosti razpuščene teroristične organizacije «Grdine nuovo» velja zabeležiti, da so v Milanu aretirali Carmela Corte-seja, starega 29 let, ki je sicer doma iz Mesine. Aretirali so ga na ukaz rimskega državnega pravdni-ka Occorsia, ki je doslej izdal več kot 150 zapornih nalogov.
V	Brescii je medtem sodni preiskovalec dr. Arcai po ostrem sporu s časnikarji, katerim ni maral dajati pojasnil, izdal daljšo izjavo, v kateri obnavlja etape preiskave o «črnih mrežah» v Lombardiji.
Povedal je, da so preiskavo začeli karabinjerji decembra 1973. Ti so izvedeli za obsežno prekupčevanje z orožjem in eksplozivom, o vežbanju skupin mladih fašistov, o sestankih, na katerih so pripravljali atentate. Marca 1974 so karabinjerji prišli do podrobnejših zaupnih informacij, predvsem glede zvez med fašisti iz Brescie in skupino MAR v Milanu. Ključni preobrat v tej preiskavi pa predstavlja aretacija dveh fašistov, Spedinija in Borromea, 9. marca 1974, ki sta prevažala na svojem avtu večjo količino razstreliva.
Karabinjerji so nadaljevali preiskavo, morali pa so pohiteti, ko so izvedeli, da se pripravljajo a-tentati pred referendumom 12. maja. Tako so 9. maja, tri dni pred ljudskim glasovanjem, aretirali prvo skupino teroristov in med temi voditelja organizacije MAR Carla Fumagallija. Tako so, na primer, ugotovili, da je v Milanu bilo troje skrivališč za teroriste. Ko so vdirali vanje je nekomu uspelo obvestiti skupino fašistov (med njimi so bili Degli Esposti, DTntino in Vivirito), ki so se umaknili v hribovito področje nad Rietijem. Sodnik iz Brescie je na osnovi zasliševanj prišel do zaključka, da so fašisti pripravljali splošno ofenzivo proti demokratični republiki. Prva bi morala stopiti v akcijo Fu-magallijeva skupina, a ni edina.
Preiskovalni sodnik iz Brescie je potrdil tudi, da so v skrivališčih našli tudi dokumente, iz katerih izhaja, da so fašisti nameravali ugrabiti tri sodnike: dr. Ric-ciardellija. De Liguorija in dr. D'Ambrosia, ki vodi preiskavo o pokolu na milanskem trgu Fontana.
Dr. Arcai je tudi potrdil, da je v tesnim stiku s sodniki, ki vodijo preiskavo o pokolu v Brescii, čeprav se sam ukvarja predvsem s skupino Carla Fumagallija in njenih načrtov.
Naj še omenimo, da so v skrivališčih fašističnih teroristov v Milanu odkrili nekaj elementov, ki po mnenju milanskih večermkjv, dopuščajo domnevo, da je levičarski
založnik Feltrinelli postal žrtev mahinacij fašistične skupine MAR. Fašist Carlo Sirtori, edini, ki se je osebno predstavil karabinjerjem, je namreč sodnikom govoril o stikih med Fumagallijem in Feltrinellijem. Res pa je tudi, da bi lahko Sirtori skušal na tak način skaliti vode in vnesti v preiskavo ustaljeno tezo o «nasprotujočih si vendar stičnih ekstremizmih», se pravi o povezavi med «rdečim» m «črnini» ekstremizmom.
Bomba na sedež «Heimatdiensta» na Koroškem
DUNAJ (ANSA), 7. - Peklenski stroj je prejšnjo noč razdejal sedež organizacije «Kàrntner Heimat-dienst» v vasi Miklavčevo pri Žitari, na Južnem Koroškem. Bomba je povzročila precejšnjo materialno škodo tudi na bližnjem županstvu, okna pa so popokala v vasi za 150 metrov naokoli.
Nemškonacionalistična «Heimat-dienst», ki je prav za te dni sklicala v tej slovenski občini svoje izzivalno zborovanje, je seveda takoj obtožila Slovence za atentat, čeprav se zdi, da gre za dobro pripravljeno provokacijo, ki naj bi prispevala k oživitvi gonje proti slovenskemu življu na Koroškem.
«Tržaško porotno sodišče, v imenu italijanskega ljudstva, oprošča zaradi pomanjkanja dokazov obtožence Romana Resena, Mario Mez-zorano, Gianni ja Mezzorana, Furia Barocco in Enza Budicina: ker ni zakrivil dejanja v kraji avtomobila, Enza Badina; zaradi pomanjkanja dokazov istega Badina za o-stale obtožbe. Sodišče odreja, da se morajo te osebe izpustiti na svobodo, če niso zaprte zaradi drugih dejanj.» Tako je dejal predsednik tržaškega sodišča dr. Egone Corsi včeraj popoldne ob 16.36, v dvorani polni ljudi.
Sodniki so se bili umaknili včeraj zjutraj v sejno sobo ob 9.45, po kratkih, zaključnih besedah branilca odvetnika Fausta De Luce. V sejni dvorani so ostali šest ur in tri četrt. Njihova odločitev ni bila lahka. Brez dvoma so podrobno preučili najvažnejše točke procesa, trikrat so zahtevali poslušanje trakov razprave. Tehnik, ki je bil dodeljen tej službi na procesu, je imel zbranih nad šestdeset trakov (vsak je bil dolg okrog tisoč metrov) in je takoj ugodil zahtevam sodnikov.
Ko je predsednik dr. Corsi prebral razsodbo so bivši obtoženci ostali mimi. Le Maria Mezzorana je zakričala: «Nedolžna sem!» V dvorani je bilo polno fotografov in tudi snemalec televizije. Po nekaj trenutkih, ko so bivši obtoženci za dostili nujnostim časopisne in televizijske službe, so se v spremstvu karabinjerjev umaknili v za por, kjer se je takoj pričel postopek za njihovo izpustitev na prosto.
Branilci so seveda bili zadovoljni. Odvetnik Nereo Battello se je zjokal, odvetnik De Luca nam je dejal: «Na žalost je tudi ta razsodba šah mat za našo justico!» Odvetniki Bernot, Maniacco in Pe-droni logično niso skrivali svojega zadovoljstva. Posebno zadovoljen je bil odvetnik Maniacco, ki je na pravil ogromno dela v iskanju dokumentov, analiz, vsakovrstne dokumentacije. Branilci so narp tudi povedali, da bodo takoj vložili priziv zaradi te razsodbe, ker zahtevajo popolno oprostitev. Javni tožilec dr. Bruno Pascoli je dejal, da
Včeraj ni bilo napovedanega zaključnega sestanka med vlado in sindikati, ki je bil odložen za nedoločen čas. Do odložitve je prišlo, ker so se na medministrskem sestanku, ki ga je sklical Rumor za pripravo srečanja s sindikalisti, pojavila znatna nesoglasja glede nekaterih točk gospodarske politike, predvsem glede povezave med davčnimi in kreditnimi manevri. Danes bo na vrsti nov medministrski sestanek, na katerem bodo skušali ugla-diti	spore	in	določiti	nov da-
tum srečanja s predstavniki federacije CGIL, CiSL in UIL.
V	Rimu	se	je vnela	polemika
o neposredni odgovornosti vodstva	MSI	in	osebno,	njenega
tajnika Almiranteja, za strategijo napetosti, ki je zajela Italijo v zadnjih petih letih, rimski levičarski popoldnevnik je namreč objavil daljše izvlečke poročila varnostne službe SID, iz katerega izhaja, da se je Almirante udeležil, novembra 1969, pripravljalnega sestanka v Viareggiu, na katerem je bil govor o atentatih. MSI je vest demantirala, toda ne povsem prepričljivo.
Kočljiv položaj ameriškega predsednika je še bolj majav: zvezni sodnik Geseil mu je za-
grozil, da ga bo obtožil žalitve sodstva in oviranja sodne preiskave, ker mu ni izročil dokaznega gradiva o zadevi Ellsberg, velika porota za zadevo Water-gate pa ga je imela za «soodgovornega, čeprav neobtožljive-ga» za vohunski škandal.
Portugalski zunanji minister Soares in predsednik Frelima Mache! sta zelo pozitivno ocenila prvi krog pogajanj v Lusa-ki. Medtem pa so nepričakovano odložili sestanek med PAIGC in Soaresom, ki je bil predviden za danes v Londonu. Gvinejska delegacija ni prišla na pogajanja, verjetno v pričakovanju, da se razčisti vloga Lizbone pri napadu plačancev na prestolnico Gvineje Bissau.
Po štiridesetih dneh sodne razprave in skoraj šestih urah zasedanja za zaprtimi vrati je tržaška porota oprostila zaradi pomanjkanja dokazov skupino Goričanov, ki so bili obtoženi pokola treh karabinjerjev v Petovljah. Na sodni razpravi so branilci obtožencev še posebej kritizirali preiskovalce in poveljnika karabinjerjev, polkovnika Mingarellija, zaradi načina vodenja preiskave, ki se ni poglobila v širše politično obeležje petoveljskega zločina, ki ima nedvoumen fašistični pečat.
ima tri dni časa, da razmisli o prizivu. Ni hotel dati nikakih izjav, ud odvetnikov civilne stranke sta bila prisotna le prof. Kostoris in dr. Gomirato. Prof. Kostoris je dejal, da boksar, ki zmaga v prvi rundi običajno ne zmaga v drugi. To pomeni, da bo prišlo na prizivni razpravi do ostrejšega dvoboja med odvetniki.
Včerajšnja razprava se je pričela ob deveti uri. Kot smo že omenili, je odv. De Luca zaključil svoj govor, nato so obtoženci izjavili, da se ne čutijo krive za atentat. Sodniki so se umaknili v sejno dvorano in tam ostali šest ur in tri četrt. Odločitev ni bila lahka, saj so na dolgem procesu čuH marsikaj česar si verjetno niso pričakovali. Poleg sodnikov dr. Corsija in dr. D'Amata so bili v sodnem zboru še ljudski sodniki Annamaria Stacul in Pietro Prescerni iz Tržiča ter Luciano Pitton, Antonio Ressel, Sergio Mularoni in Rodolfo Rozè iz Trsta.
Proces se ju pričel letošnjega 1. aprila, v skoro dveh mesecih in pol je bilo 38 razprav, ki so trajale skupno 154 ur in retnaist minut. Na procesu so sodniki zaslišali okrog sto prič in izvedencev. Med pričami je bil tudi poveljnik deželne legiie karabinierjev polkovnik Dino Mingarelli, ki je že v uvodu svoiega pričanja avtoritativno prevzel nase odgovornost za celotno preiskavo in za njene zaključke. Karabinierii so prevzeli v svnto breme preiskavo in jo tudi zaključili. vendarle, po mneniu tržaških sodnikov, niso bili rezultati te preiskave zadostni za obsodbo.
Nekai kromke o dogodkih. 31. maja 1972 zvečer, nekai no • deseti uri, je neznan moški glas poklical karabinjersko poveljstvo v Gorici. Neznanec je, govoreč v narečju spodnie Furlanije, povedal, da je na kolovozu pri cesti Sovodme — Sagrai, blizu Petoveli. zapuščen fiat 500 svetle barve, katerega okna so prestreljena. Karabrnjerij jz Gradišča so pohiteli proti Petov-Ham, našli avtomobil in ■ presiedali okolico. Ko ie vodia oddetoa podočnik Taeliari hotel odoneti nrtlisž-nik. je avto eksplodiral. Trije karabinierii so bili nri priči ubiti. To so bili 31 letni hrinadir Antonio Ferraro, 23-letni Franco Dongiovanni in ,32-letni Donato Poveromo.
Atentat se ie pripetil v času raznih fašističnih ‘‘atentatov v ' naši državi, posreb je bil.dva dni kas-neie ob veliki udeležbi prebivalstva. Polkovnik karabinieriev Dmo Mingarelli. ki je takoi prevzel vodstvo preiskave, je dejal, da si bodo karabinierji šteli v čast naitl krivce atentata in že nekai dni potem novedal, da so atentatorii u-norabili razstrelivo «T 4», ki na uporabliaio posebne edinice NATO.
Preiskavo so karabinjerji usmerili v prvih mesecih v levičarsko smer. Iskali so krivce med anarhisti in levičarskimi ekstraparla-mentarci, ker je tako takrat veleval politični moment, je na procesu dejal poveljnik deželne legije karabinjerjev, šele kasneje so, potem, ko so dobili ukaz od zgoraj, opustili iskanje na tem ppdročju in usmerili svojo pozornost v krajevne elemente, med katerimi so nekateri imeli že prej opravka s policijo. To tudi na podlagi izjav zapornika Walterja Di Biaggia, bivšega mornariškega podoficirja, ki je bil prijatelj Marie Mezzorane. Ta je sodnikom in karabinjerjem povedal, da so atentat pri Petovljah zakrivili ljudje, ki so bili kasneje sojeni na tržaškem sodišču. Na podlagi njegovih izjav so preiskovalni organi sestavili obtožnico. Zaslišali so precej ljudi, 21. marca lani so pet med njimi aretirali v zgodnjih jutranjih urah v Gorici, Giorgia Budicina pa v Veroni, kjer je takrat stanoval.
(Nadaljevanje na 3. strani)
PO TRAGIČNI SMRT! MLADEGA KARABINJERJA PRI ŠEMPOLAJU
Varnostni organi morajo zagotoviti mirno življenje krajevnemu prebivalstvu
Nepojasnjene okoliščine v zvezi z domnevami o vežbanju fašistov v kraških jamah - Danes pogreb karabinjerja Bojana Claudija
Danes dopoldne bodo pokopali mladega karabinjerja Bojana Claudia, ki je tragično preminil včeraj ponoči na straženju v bližini nekega kamnoloma pri Šempolaju. Pogrebne svečanosti se bodo pričele ob 9. uri v mrtvašnici glavne bolnišnice v Ul. Pietà. Na častni straži Claudio-vega trupla so se včeraj zvrstili tržaški in nabrežinski karabinjerji, čast pa mu je izkazal tržaški prefekt di Lorenzo, ki sta ga spremljala kves-tor dr. Musumeci in poveljnik tržaških karabinjerjev polk. Marzella.
Po svečanosti v Trstu bodo truplo mladega karabinjerja prepeljali v «Dom borcev» v Gorici, popoldne pa ga bodo pokopali na mirenskem pokopališču.
Okoliščine dogodkov v jami, ki so jo stražili karabinjerji, so še vedno nepojasnjene. Neizpodbitno ostaja dejstvo, da se je tam dalj časa zbiralo večje število mladeničev. Prebivalci bližnjih hiš so nam povedali, da so se zbirali predvsem ob deževnem vre-menh. Prihajali so v poznih večernih urah in vračali so se zgodaj zjutraj. Kaj so ta mpočenjali vso noč, je še vedno skrivnost.
Pravzaprav pa je to le skrivnost do neke mere. Kajti ostanki zažigalnih steklenic in sledovi strelov v steni jasno pričajo, da je tam fašistična tolpa preizkušala orožje. Jama je zelo velika, in gosto grmičevje zakriva vhod. Kraj je torej zelo primeren za take podvige.
Taki «nočni» obiski se vrstijo že več kot šest mesecev. Domačini nam niso znali povedati točnih datumov, vendar pa smo izvedeli, da so zadnjikrat prišli tja natanko pred štirinajstimi dnevi. Tudi tedaj se je pripeljalo več avtomobilov. Običajno je prihajalo na kraj nekaj mladeničev z dvema ali tremi manjšimi avti s tržaško registracijo, zvečer pa so prispeli ostali. Običajno je šlo za kakih 20 avtomobilov, od katerih tudi taki z milansko evidenčno tablico, nekaj pa celo iz Nemčije. Baje je bil med temi avtomobili tudi neki džip z milansko registracijo in kot kaže, je neki očividec sporočil policiji celo evidenčno tablico.
Vprašanje, zakaj niso varnostni organi pravočasno ukrepali, je torej povsem uteceljeno. To tem bolj, ker so bili domačini nejevoljni in ker sta že pred časom prijavila lastnika o-beh kamnolomov, Trampuž in inž. Caharija tatvino večje količine lesa in drugega materiala, med tem tudi nekaj rudarskih čelad. Glasov, da se v tisti jami nekaj dogaja, je bilo precej, kot se tudi često slišijo govorice o vežbanju fašističnih tolp v drugih bližnjih jamah. Domačini se tudi sprašujejo, zakaj so karabinjerji nadzorovali jamo prav v jasni noči in ob polni luni, medtem ko je bilo splošno znano, da so fašisti prihajali tja samo ob deževnem in oblačnem vremenu.
Vsa ta vprašanja terjajo jasen odgovor. Ta odgovor pa lahko dajo le preiskovalni organi, ki morajo z natančno preiskavo ugotoviti, kaj se dogaja v kraških jamah in preprečiti vsakršno razgrajanje fašistov ter s tem zagotoviti mimo življenje krajevnemu prebivalstvu.
Prosilci za to mesto morajo nasloviti na šolsko skrbništvo zadevno prošnjo do 15. junija.
Prvič je torej to mesto uzakonjeno in je prav zato nadvse važno, za čimboljše delovanje in razvoj slovenskega šolstva, kakšne pristojnosti bodo temu mestu priznane in kdo ga bo zasedel. Res je, da gre za veliko odgovornost in požrtvovalnost, vendar upravičeno pričakujemo, da se bo nekdo od profesorjev, zlasti tisti, ki mu tako delo ugaja, pravočasno odločil za to službo. To enoletno službovanje bo popolnoma izenačeno z rednim službovanjem na šolskem zavodu. Po opravljenem službovanju na šolskem skrbništvu bo profesor zese-del zopet svoje prejšnje stalno me-
sto na šoli. Tajništvo sindikata je na voljo za nadaljnja pojasnila, zlasti še, ker zakon ne določa nobenih podrobnosti o pristojnosti, ki je povezana s tem novim službenim mestom. -------------
Italijansko - ameriško združenje prireja od 17. junija do 19. julija tečaj angleščine za naraščajnike. Lekcije bodo vsak dan od ponedeljka do četrtka od 19. do 20. ure ali od 20. do 21. ure. V istem razdobju bo na sporedu tudi tečaj za dijake nižjih in srednjih šol. Lekcije bodo dopoldne od 9. do 10. ure ali popoldne od 18. do 19. ure. Vpisovanje pri tajništvu združenja v Ul. Roma
OB JUTRIŠNJI POMEMBNI KULTURNI PRIREDITVI V LJUBLJANI
«VLjubljani se dobimo za Kozjansko in Kumrovec»
Namen srečanja je zbiranje prispevkov za kozjansko področje in Kumrovec - Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora
Na Trgu revolucije v Ljubljani Ijana ter družbeno - politične orbo jutri velika javna kulturno - za-1 ganizacije Ljubljane, se bo udeležil
havna nrirpHitpv /AT T.iiihliani sp ! tnHi naš Trraski na rti zenski npvski
15/11. od 15. do 19. ure do vključno 14. junija.
IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||i|f||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||||mi||||,|m|||||m||||||i||||||||||||u||||||||||||||||||||||||||||
bavna prireditev «V Ljubljani se dobimo za Kozjansko in Kumrovec». Kakor že sam naslov pove, se ta množična manifestacija uokvirja v vrsto akcij za zbiranje sredstev za pomoč kozjanskemu področju ter za dograditev spominskega doma borcev in mladine v Kumrovcu, rojstnemu kraju predsednika Tita, simbola jugoslovanske ljudske revolucije.
Na jutrišnji množični ljudski pri reditvi, ki bo od 15. do 21. ure, bodo sodelovali številni priznani u-metniki .orkestri. Vokalni ansambli, solisti in glàsbeni ansambli. Tega pomembnega srečanja, ki ga prirejajo organizacije združenega dela Emona, Iskra Cotnmerce, Ljubljanska banka. Združenje glasbenikov Lira in skupščina mesta Ljub-
Z VČERAJŠNJE RAZPRAVE SVETA SS
• V drugi polovici junija bo stopil v veljavo novi deželni zakon (št. 21 od 1974. leta), ki predvideva ponovno finansiranje zakona št. 17 od 1970. leta v korist obrtniških podjetij dežele Furlanije - Julijske krajine. Novi zakon določa olajšane kredite za obrtniška podjetja in predvideva izdatek 330 milijonov lir za razdobje 1974 - 84.
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Važno službeno mesto pri šolskem skrbništvu
Tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča svoje člane, da je šolsko skrbništvo opozorilo s svojim dopisom z dne 30. maja na določbe čl. 7 zakona Belci - Škerk, po katerem bo za vprašanja slovenskih šol dodeljen šolskemu skrbništvu za šolsko leto 1974/75 en profesor ali ravnatelj iz slovenskih srednjih šol.
Najavljen za prvo soboto v juliju občni zbor «Siovenske skupnosti»
Želja pc učinkovitem nastopu vseh slovenskih sil na mednarodni konferenci o manjšinah
Občni zbor Slovenske skupnosti bo 6. 7. 1974, tako je sklenil svet Slovenske skupnosti, ki je zasedal 6. 6. 1974 in med drugim podrobno obravnaval organizacijsko stran prihodnjega občnega zbora članov in somišljenikov.
Svet Slovenske skupnosti je svojo sejo v nadaljnjem posvetil mnogim perečim problemom, o katerih se je razvila po uvodnih besedah predsednika Kareja in po tajniškem poročilu Štoke, živahna in plodna diskusija, v katero so posegli med drugimi Legiša, Dolhar, Sosič, Simčič, Vremec, Maver, An-tek Terčon, Lokar, Mjač, Tuta, Alenka Rebula, Glauco Petaros, Ladi Rebula, Zahar, šah, Ivo Jevni-kar, Boris Rutar in drugi.
Daljša diskusija se je razvila predvsem o sodelovanju Slovenske skupnosti na bližnji mednarodni
konferenci o manjšinah. S tem v zvezi je bila izražena splošna želja po čim učinkovitejšem skupnem nastopu vseh slovenskih političnih in kulturnih sil, ki delujejo v okviru slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Z goriško SDZ izdeluje vodstvo Slovenske skupnosti skupen referat o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Svet je nato obravnaval probleme, ki so se v zadnjem času vrstili v okviru sodelovanja s strankami leve sredine predvsem glede okrepitve tržaškega pomorstva in pristanišča, o čemer je imela Slovenska skupnost globlji razgovor tudi s federacijo krajevnih sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL.
Pozitivno je svet ocenil stike, ki so bili v zadnjem času opravljeni
ODPRTO VPRAŠANJE NAŠIH RAZISKOVALNIH USTANOV
Nadaljuje se boj uslužbencev tržaške geofizične opazovalnice
Uslužbenci zahtevajo obnovitev upravnega sveta, namestitev novega osebja ter preureditev notranjega pravilnika
Vprašanje delovnih odnosov v tržaški sperimentalni geofizični opazovalnici je še vedno v ospredju pozornosti tržaške javnosti. 57 u-službencev tega znanstvenega centra, ki je eden najpomembnejših in najbolje urejenih raziskovalnih centrov daleč naokrog, se že dva meseca bori za svoje delovne pravice. Glavni razlog vztrajnega sindikalnega boja so nesprejemljive metode upravljanja te znanstvene ustanove v zadnjih letih. Upravni svet, ki mu predseduje prof. Carlo Morelli, vodi ustanovo po avtoritarnem in klientelarnem sistemu, kar je privedlo do številnih odpustov iz službe. Od 160 uslužbencev jih je, kot rečeno, ostalo le še 57. Takšne metode nedvomno odpirajo pot postopni zadušitvi geofizične o-pazovalnice. medtem ko bi bilo treba nasprotno ta pomemben center okrepiti in razširiti, predvsem v vidiku nove politične politike varstva pred onesnaževanjem naravnega okolja, valorizacije kraškega podzemlja itd.
Usoda geofizične opazovalnice po drugi strani nedvomno pogojuje tudi univerzitetno življenje Trsta in vse naše dežele, saj je ravno univerza glavni pobudnik znanstvene raziskovalne dejavnosti. Tega se dobro zavedajo demokratične poli-
UiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiHinuinmiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiu
Baletni nastop na Opčinah
ÉH I
Prosvetno društvo «Tabor» z Opčin uvršča med svoje številne dejavnosti tudi baletni odsek, ki že nekaj let aktivno in uspešno deluje pod vodstvom požrtvovalne Lucije Hrovatinove. Živi so nam še v spominu številni nastopi mladih baletk, tem pa se bodo danes in jutri pridružila še dva nastopa mladih gojenk tega openskega baletnega tečaja. Mimo visoke kakovosti umetniške ravni, ki so jo mlade baletke dosegle z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo ter pod odličnim vodstvom učiteljice Anice Cah-Novali, nas posebno preseneča število udeleženk tega tečaja. Na današnji in jutrišnji zaključni prireditvi bo nastopilo kar 50 gojenk od petega do štirinajstega leta, po-
razdeljene v tri starostne skupine. Toda vseh tečajnic je še več, ki pa se občinstvu, žal, ne bodo mogle predstaviti zaradi noric, ki v zadnjem času razsajajo med o-troki. Razveseljivo je tudi dejstvo, da tečaj obiskujejo tudi deklice iz nekaterih okoliških vasi ter celo iz Sesljana, Devina in Sežane.
Današnji zaključni nastop gojenk baletnega tečaja v Prosvetnem domu na Opčinah, ki se bo začel ob 20.30, bo razčlenjen v dva dela. V prvem bodo nastopile gojenke prve in druge skupine v skladbah Schumanna, Griega in Chopina, v drugem pa baletke tretje skupine v skladbah Dvoraka, Chopina in Čajkovskega. Ponovitev nastopa bo jutri ob 17. uri.
tične organizacije akademikov tržaške univerze, ki so s tem v zvezi izdale poročilo, v katerem zahtevajo, da se geofizičnemu centru zagotovijo metode demokratičnega ravnanja, ter pozivajo ves univerzitetni svet, naj vestno spremlja to dogajanje ter podpre upravičene zahteve uslužbencev ustanove.
Glavne zahteve teh preostalih u-službencev zadevajo dopolnitev sta-leža z namestitvijo novega osebja, obnovitev upravnega sveta po demokratičnih načelih, izvajanje norm delavskega statuta s preureditvijo anahronističnega notranjega pravilnika. ki ga je izdelal še stari u-pravni svet ter vprašanja plač in uposobitvenih stopenj.
Poročil^ se zaključuje z zahtevo, da se morajo za usodo, delovanje in razvoj geofizične opazovalnice zavzeti tudi krajevne ustanove, od občinskih do deželnih organov.
Urnik trgovin v prihodnjem tednu
Prihodnji teden bo zaradi praznika vnebovzetja nekoliko spremenjen urnik trgovin. Trgovine bodo odprte ves teden tako dopoldne kot popoldne, razen v četrtek, ko bodo vse trgovine, razen pekarn, zaprte. Nekaj sprememb bo tudi v umiku brivcev in frizerk. Po novem urniku ki bo v veljavi do 28. septembra bodo brivci in frizerke delali ob po nedeljkih, torkih, četrtkih in pet kih od 8. do 12.30 ter od 16. do 19.30, ob sredah od 16. do 19.30 ter v predprazničnih dneh od 8. do 12.30 in od 15. do 19.30.
Urnik trgovin za prihodnji teden je naslednji:
Ponedeljek, 10. junija: trgovine prehrambnega sektorja bodo odprte po običajnem umiku, vse ostale pa od 8.30 do 12.30 ter od 16. do 20. ure.
Torek, 11. junija: normalen urnik.
Sreda, 12. junija: vse trgovine bodo odprte tako dopoldne kot tudi popoldne. Pekarne bodo odprte od 7.40 do 13. ure ter od 17.30 do 19.30, trgovine s sadjem in povrtnino od 7.30 do 13. ure ter od 17.30 do 19.30. mesnice pa od 7.30 do 13. ure ter od 17. ure do 19.30.
Četrtek. 13. junija (vnebohod): vse trgovine bodo zaprte razen pekarn, ki bodo odprte od 7.40 do 12. ure.
Petek, 14. junija: običajen urnik za vse trgovine.
Sobota, 15. junija: trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne.
• Predsednik deželnega odbora Co-
melli je včeraj sprejel na predstavil-nem obisku novega tržaškega kves-torja Leonarda Musumeci ja, s katerim se je zadržal v daljšem prisrčnem pogovoru.
s sindikalnimi organizacijami glede splošnih socialnih in gospodarskih problemov ter s predstavništvom handikapiranih otrok glede socialnih vprašanj. Prav tako pozitivno je svet Slovenske skupnosti ocenil vzpostavitev vezi z manjšinskimi organizacijami v severnem delu I-talije, predvsem s francoskimi v Dolini Aoste ter z južnotirolsko SV P. Te vezi bodo nedvomno pripomogle k še večji učinkovitosti boja Slovenske skupnosti za uveljavitev narodnostnih pravic slovenske narodne skupnosti.
Svet je nadalje obravnaval probleme, ki jih je referendum o raz-poroki vnesel v splošno ter v tržaško politično življenje, predvsem pa v življenje slovenske narodne skupnosti in ugotovil, da je treba voditi odločen boj za dosledno e-nakopravnost slovenskega jezika v javnosti. S tem v zvezi je izrazil upanje, da bodo vse demokratične stranke podprle med drugim tudi amandma Slovenske skupnosti v deželnem svetu, ki predvideva pravico do uporabe slovenskega jezika v tem organu.
Svet Slovenske skupnosti je ob koncu izrazil zaskrbljenost zaradi nenehnega fašističnega rovarjenja in sklenil, da bo Slovenska skupnost po svojih močeh še dalje delovala z demokratičnimi silami v boju proti nevarnosti fašizma.
Potovalni urad Aurora priredi v dneh od 11. do 15. junija 1974 potovanje z letalom
V DUBROVNIK
z izleti v Mostar in Cetinje. Odhod iz Ljubljane. Cena potovanja 65.000 lir.
Informacije in vpisovanje še danes, 8. junija, pri Aurori v Ul. Cicerone 4, tei. 29-243.
IZLETI «AURORE»
29. in 30. junija izlet na Krk. Cena 16.000 lir.
29. in 30. junija izlet na štajersko z obiskom Celja, Rogaške Slatine, Ptuja in Maribora. Cena 20.000 lir.
Od 24. junija do 1. julija potovanje z letalom v Palma di Majorca. Cena 98.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora» v Ul. Cicerone 4, tel. 29-243.
tudi naš Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom Oskarja Kju-dra. Sodelovali bodo še Sonja Gabršček, Majda Jazbec, Majda Sepe, Marjana Držaj, Elda Viler, Andreja Župančič, Alenka Pinterič, Branko Koren, Oto Pestner, Simeon Gugulovski, Nino Robič, plesni orkester Radia TV Ljubljana, New Swing kvartet, kvartet Ultra, ansambel Boogaloo. Veseli planšarji Frančka Povšeta, dobri znanci Veseli vandrovčki, kvartet Savski val, folklorna skupina Savlje Kleče, folklorna skupina Tine Rožanc, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, koroški akademski oktet, a-kademski pevski zbor Tone Tomšič, pevski zbor Posavje. Janez Hočevar, Tone Fornezzi, France Milčinski (Ježek), godba na pihala Ljudske milice in drugi.
Spremembe pravilnika občinskega pokopališča
Tržaški občinski odbor je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o predlogu odbornika za javna dela in podžupana Giuricina o spremembah pravilnika občinskega pokopališča. Odbor je te spremembe odobril in. bodo sedaj o njih razpravljali na seji pristojne komisije občinskega sveta ter bo nato o zadevi seveda sklepal občinski svet. Podžupan Giuricin nam je pojasnil, da gre za grobove in grobnice, ki so jih imele družine v najemu petdeset let in je sedaj najemnina zapadla, ali je družina izumrla. V takih primerih je na osnovi starega pravilnika obstajala možnost, da se z grobovi prekupčuje in da pride do špekulacij, ki so še toliko bolj obsojanja vredne, ker gre za pokopališče in za odnos do mrtvih.
Danes si obljubita večno zvestobo
RADO MINUCCI in
MAJDA ŠKABAR
Amaterski oder Prosek-Kon-tovel jima želi obilo sreče v novem življenju.
Glagolska maša v gledališču Verdi
S sinočnjim koncertom v gledališču Verdi se je zaključila letošnja spomladanska simfonična sezona, v okviru katere se je na odru mestnega opernega gledališča zvrstila vrsta najuglednejših italijanskih in tujih dirigentov, poleg standardnih del pa smo v teku sezpne lahko poslušali tudi nekaj pomembnih no vosti za Trst.
Med take novosti sodi nedvomno tudi Janačkova Glagolska maša, ki je bila na sporedu sinoči pod vodstvom mladega, a že svetovno uveljavljenega dirigenta Alda Ceccata ter v izvedbi orkestra in zbora gledališča Verdi, organistke Claudio Termini in solistov Luise Bosaba-lian (sopran), Cvetke Ahlin (mezzosopran), Horsta Laubenthala (tenor) in Guenterja von Kannena (bas). Glagolsko mašo je moravski skladatelj Leos Janaček napisal v svojih zrelih letih in je poleg ljudske, na narodnih motivih pisane opere «Jenufa», njegovo najbolj znano delo. Tudi v njem se Janaček ni povsem izneveril ljudskemu melosu, vendar pa je ta do skrajnosti prečiščen in je le osnova za melodično in elementarno silovito tonalnost, ki se vseskozi prepletata. Glavna teža skladbe sloni na orkestru, toda zbor s solisti je njena homogena komponenta.
Dirigent Aldo Ceccato se je očitno zelo poglobil v zahtevno partituro in jo vsaj v orkestralnem delu tudi zelo dobro izpeljal, za kar gre priznanje seveda tudi orkestru. Zbor je pel prizadevno, vendar se zdi, da ni utegnil osvojiti vseh odtenkov partiture in da se morda prav zaradi tega tudi njegova vokalna gmota ni mogla do kraja uveljaviti. Od solistov sta imela večji delež sopranistka in tenorist, ki sta ga tudi zadovoljivo odpela. Skratka diskretna, toda ne najboljša izvedba.
Namesto najavljene Simfonije št. 1 Igorja Strawinskega je prišla na program znana Brahmsova Akademska uvertura, ki jo je skladatelj napisal leta 1881 v zahvalo univerzi v Breslauu, ko mu je podelila doktorat «honoris causa» iz filozofije. Osrednji motiv uverture je znana študentska himna «Gaudeamus igitur». Sprememba v programu seveda ni bila v korist večeru, ki je bil zaradi tega tudi primerno krajši, sama uvertura pa tudi ni bila izvedana, kot bi bilo želeti. Vse preveč je bilo netočnosti in površnosti in poslušalec se ni mogel otresti vtisa, da je šlo za mašilo v zadnjem trenutku.
• Tržaška občina sporoča, da bo v torek, 11. junija občinski pokriti bazen «B. Bianchi» zaprt za občinstvo, ker bo v njem tekmovanje v plavanju. V sredo, 12. junija pa bo bazen odprt za občinstvo od 12.30 naprej.
iiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiJimiiiiiiiiiiii
Sagra pri Adamiča na Krmenki

Za «šagro» pri Adamiču, ki jo prireja mladina od Domja in Kr-menke zaporedoma že tretjič na tem mestu je že vse pripravljeno. Že dva tedna vsaa popoldne pridno in marljivo delajo domači mladinci in možje. Postavili so stojnice, mize, stole, uredili so cestišče in plesišče, da bo res prijetno vsem obiskovalcem «šagre».
Za jutri je na sporedu bogat in obširen kulturni program. Sodelovali bodo: godba iz Ricmanj, Tržaška folklorna skupina, Tržaški narodni ansambel ter pevska zbora: «Janko Premrl Vojko» iz Dvora pri Izoli in domači moški zbor «Fran Venturini».
Po kulturnem programu bo prosta zabava za mlade in stare ob
liiiiiiiiiiiMiiHiiimiiiiiiiimiiiittiiiiiiiMiiiiimitmiiniiiiiiiMiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiimiiKiiiiiitiiiiB
PRIREDITVE IN RAZSTAVE ROČNIH DEL
ŠOLA
Šolska prireditev
Razstava ročnih del
	dne	ob uri		dne	od —	do
Nabrežinski okoliš						
NABREŽINA	12.6.	11.30	9.	junija	9.00 -12.00 —	16.00 -19.00
ŠTIVAN	8.6.	18.00	8.	junija	17.00 -	20.00
			9.	junija	9.00 -	12.00
MEDJA VAS	8.6.	18.00	8.	junija	17.00 -	20.00
			9.	junija	9.00 -	12.00
DEVIN	—	—	9.	junija	9.00 -12.00 —	16.00 - 19.00
SESLJAN	9.6.	10.30	9.	junija	9.00 - 12.00 -	16.00 -19.00
CEROVLJE	12.6.	11.30	9.	junija	9.00 - 12.00 -	16.00 -19.00
MAVHINJE	8.6.	11.30	9.	junija	9.00 - 12.00 -	16.00 -19.00
SLIVNO	—	—	16.	junija	9.00 - 12.00 -	16.00 -19.00
ŠEMPOLAJ	12.6.	16.00	12.	junija	16.00 -	20.00
			13.	junija	9.00 - 12.00 —	16.00 - 20.00
GABROVEC	—	—	Na	dan za-		
			ključne šol.			
			maše od 9.			
			do :	12. ure		
BRIŠČKI	—	—	20.	junija	9.00 -	12.00
Dolinski okoliš						
DOLINA	12.6.	11.00	23.	junija	9.00 - 12.00 —	17.00 - 20.00
MAČKOLJE	24.6.	19.00	23.	junija	9.00 - 12.00 —	17.00 - 19.00
BORŠT	8.6.	20.30	13.	junija	9.00 - 12.00 —	17.00 - 19.00
BOLJUNEC	12.6.	20.00	16.	junija	9.00 - 12.00 —	16.00 - 20.00
PESEK	23.6.	16.30	23.	junija	9.00 —	12.00
ŽAVLJE	12.6.	10.30	23.	junija	9.00 —	12.00
KOROŠCI	11.6.	15.00	13.	junija	9.00 -	12.00
Učenci in učitelji šole s celo dnevno zaposlitvijo v Ricmanjih in pri Domju bodo pripravili ra zstavo risb, likovnih izdelkov in raznih ročnih del pri Domju 13. junija od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 20.00, prireditev pa v Ricmanjih 15. junija ob 20.30.
zvokih znanega orkestra «Kras». V ponedeljek pa bodo člani istega orkestra igrali od 20. do 24. ure.
Organizatorji so preskrbeli tudi za jedačo in pijačo. Pri dobro obloženih kioskih bodo na razpolago razne specialitete na žaru in marsikaj drugega. Seveda ne bo manjkala domača pristna kapljica in za bolne na jetrih tudi «radenska».
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 8. junija MEDARD
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.51. — Dolžina dneva 15.35. — Luna vzide ob 23.20 in zatone ob 8.23.
Jutri, NEDELJA, 9. junija PRIMOŽ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,4 stopinje, najnižja 14,6, ob 19. uri 22 stopinj, zračni pritisk 1015,5 mb, narašča, veter 18 km severovzhodnik, vlaga 43-odst., nebo 3 desetinke po-oblačeno, dežja je padlo 13,6 mm, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 7. junija so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 59-letni Francesco Luin, 22-letni Fulvio Vatta, 82-letna Maria Toppan vd. Moretti, 67-letni Giovanni Stančič, 63-letna Maria Godnič vd. Bergodaz, 76-letni Giorgio Braico, 75-letm Giovanni Pozzi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo. Trg Garibaldi 4; Godina. AllTgea. Ul. Ginnastica 6; Chiari — Ciotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30.) All'Alabarda, Istrska ulica 7; de Lei-tenburg. Trg S. Giovanni 5; S. Andrea, Trg Venezia 2.
Koncerti
VERDI
«Miša glagolskaja» je originalen naslov maše Leosa Janačka, ki jo bodo izvajali v koncertih letošnje spo. mladanske sezohe danes, ob 18. uri. Dirigiral bo Aldo Ceccato, mašo, v originalnem jeziku, bo pel zbor gledališča Verdi pod vodstvom Gaetana Riccitellija, kot solisti bodo nastopili sopranistka Luisa Besabalian, mezzosopranistka Cvetka Ahlin, baritonist Horst Laubenthal in bas Guenter von Kannen, pri orglah pa Claudia Termini.
Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948).
Kulturni krožek Devin štivan Podružnica šole Glasbene matice
Danes. 8. junija 1974, ob 20.30 v dvorani Kulturnega krožka Devin - štivan
NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE
Vljudno vabljeni!
Vstop prost
SPD Tabor — Opčine Prosvetni dom
Danes, 8. junija, ob 20.30 Jutri, 9. junija, ob 17.00
Zaključni nastop gojenk baletnega tečaja.
Vodja tečaja učiteljica Anica Cah Vabljeni!
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da se vstopni izpiti za posamezne razrede začno 17. junija, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je razobešen na šolski oglasni deski.
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom «Fran Levstik» na Proseku sporoča, da ie do še danes odprta šolska razstava ter izredna slikarska razstava dr. Roberta Kavatyja.
Učenci in učiteljstvo osnovne šole «f ran Milčinski» na Katinari vabijo starše in prijatelje mladine na zaključno prireditev, ki bo danes,
8,	t. m., ob 19.30 na šoli. Nastopil bo tudi gledališki igralec Stane Raztresen.
Učenci osnovne šole Alojz Gradnik na Repentabru bodo priredili jutri,
9.	junija ob 17. uri zaključno šolsko prireditev. Vabljeni starši in prijatelji mladine.
Znanstveni licej «France Prešeren» vabi na zaključno šolsko prireditev,
ki bo v soboto, 15. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. Na sporedu bo Linhartova veseloigra v dveh dejanjih «županova Micka». Igrali bodo dijaki 3. razreda. Režija prof. France Škerlj. Pred igro bodo nagrajeni najboljši dijaki. Med odmorom bo modna revija, ki jo prirejajo dijakinje strokovnega zavoda za industrijo in o-brt. Vabila so na razpolago v tajništvu znanstvenega liceja.
Razna obvestila
SPDT priredi v torek, 11. junija v
Gregorčičevi dvorani, ob 20.30 večer filmov in diapozitivov. Predvajani bo-do nagrajeni filmi ter diapozitivi razpisanih natečajev in filmi izletov društva.
KNJIŽNE NOVOSTI V ZAMEJSTVU
• Ivanka Hergold: DIDQ
zgodovinska proza — izdalo Založništvo tržaškega tiska
• J. Renko:	PESNIŠKI
Izdali ZTT in Lipa
LIST
•	LETOPIS 1972
s štirimi pridigami Petra Podreke. Izdala NŠK v Trstu.
•	Marija Pirjevec:	«SREČKO
KOSOVEL: aspetti del suo pensiero e della sua Urica». Monografska študija. Izdalo ZTT.
tbiaMia
TRST • Ut. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792
Mas
BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FILZl 10 ' t«l 38-101. 38 045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	648—
Funt iterling	1557—
Švicarski frank	219,10
Francoski frank	133,50
Nemška marka	258,75
Avstrijski šiling	35,75
Dinar: debeli	42,—
drobni	42,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
RESTAVRACIJA — PIZZERIA
«MICEL» - Opčine
SPOROČA. DA JE VODSTVO RESTAVRACIJE PREVZEL DOMAČIN PAOLO MALALAN
Priporočamo se za Vaš cenjeni obisk
La Cappella Underground Samo ob 21.15 Marilyn Monroe (film a sorpresa).
Ariston — LN.C. 16.30—22.10 «Un A-mleto di meno» režiserja Carmela Beneja. Barvni film.
Nazionale 15.30 «El topo». Barvna kavbojka. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.30 «Borsalino». A. Delon in J. P. Beimondo. Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Per amare Ofelia». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30 «Bulitt». Steve McQueen in Robert Vaughn. Barvni lilm.
Eden 15.30—22.15 «Il portiere di notte». Barvni film. Igrajo Dirk Bo-garde, Charlotte Rampling, Philippe Leroy in Gabriele t erzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Le guerriere dal seno nudo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «I tre dell'operazione drago». V glavni vlogi John Saxon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capito! 15.30 «Come eravamo». Barvni film.
Cristallo J6.30 «Spasmo». Igrata R-Koffman in S. Kendal. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Cinque matti allo stadio». Igrajo Charlots. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «H caldo letto della vergine», švedski barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Il poliziotto è marcio». J. L. Merenda. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00—21.30 «El Cid». Igrata Sofia Loren in C. Heston. Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 «Mussolini ultimo atto». Igrajo Rod Steiger, Fran. co Nero. Lisa Castoni in Henry Fonda. Barvni film.
Abbazia 16.30 «Il ribelle di Scozia». Igrajo Michael Caine, Trevor Howard in Jack Hawkins. Barvni film
Astra 16.00 «Polvere di steUe». Igrata Alberto Sordi in Monica Vitti. Barvni film.
Radio 17.00 «Via col vento». C. Gable. Barvni film.
Razstave
V	Tržaški knjigarni bo do 17. t.m. razstavljal linoreze in barvne risbe študent Marko Oblak iz šole prof. Avgusta Černigoja.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 razstavlja svoja dela slovenski likovnik Jože Spacal.
V	galeriji Rettori — Tribbio 2 je odprla razstavo svojih del Gianna Marini.
V	galeriji Loža v Kopru. Titov trg 4 razstavlja znani slovenski likovnik Vladimir Makuc.
V	galeriji Forum bodo do 15. junija razstavljali svoja dela Caramori. CeUi, Devetta, Mascherini, Palčič, Predonzani. Righi, Rosignano, Sorma-ni in Spacal.
V	galeriji Torbandena bo do 15. junija razstavljala svoja dela Carla
Tolomeo.
V	umetnostni galeriji «C. Sofiano-
pulo (Trg Papa Giovanni. 6) so od-prU razstavo del slikarjev F. von Kirchtnayra in C. Piceme.
V	občinski umetnostni galeriji razstavlja slikarka Graziella Petracco. Razstava bo odprta do 9. junija.
V	galeriji Mignon (Korzo štev. 9) je razstava del slikarja Emilia Pri-mossija. Razstava bo odprta do 15. junija
V	prostorih Slovenske prosvete v
Ul. Donizetti 3. razstavlja Robert Rozman svoja najnovejša olja. Razstava ho odprta do konca junija.
V	galeriji v Ajdovščini razstavlja skupina slovenskih likovnikov, zbranih v «Grupi 69». Razstava bo trajala do 23. junija
Danes, v soboto, 8. t.m., ob 19. uri bosta v koptski galeriji «Meduza» odprla razstavo svojih grafik Štefan Galič in Marjan Kravos.
V	mestni galeriji Piran razstavlja skupina nizozemskih grafikov, ki bodo razstavljali do 16. junija. V galeriji razstavljajo naslednji umetniki: Klaas Sams, John Hesseiberth. Toon Wegner, Guido De Waart. Frans De Groot, Fritz Lenswelt. Klaas Gubbels, Emil Puettmann
Danes, 8. junija, ob 18. uri 'oo v tržaški galeriji Tommaseo odpri razstavo svojih del znani likovmk Enrico Paulucci.
Prosveta
Mladina od Domja in Krmenke priredi v nedeljo in ponedeljek tradicionalno «šagro». V nedeljo bo bogat kulturni spored, na katerem bodo nastopili godba na pihala iz Ricmanj. Tržaška folklorna skupina, Tržaški narodni ansambel ter pevska zbora «Janko Premrl Vojko» iz Dvora in «F. Venturini» od Domja.
Izleti
SPDT priredi 29. in 30. junija t.l.
dvodnevni avtobusni iziet v Logarsko dolino in Kamniške Alpe. Za turiste bivanje v Planinskem domu v Logarski dolini in izleti v okolico. Za planince pa izlet iz Rogovilca čez Robanov kot na Kocbekov dom pod Korošico. Drugi dan vzpon na Ojstrico in povratek v Logarsko dolino. Začetek vpisovanja bo naknadno javljen.
Smučarski klub Devin organizira 13. junija ob priliki smučarskega tekmovanja v veleslalomu v ekipah avtobusni izlet na Kanin nad Bovcem. Odhod avtobusa izpred tržaške železniške postaje ob 5.45.
Vpisovanje sprejemata trgovina Rebula, Sesljan. tel. 209494 in klobučar-na «Corso» — Corzo Italia 24, Trst SPDT priredi jutri, 9. junij«, mladinski izlet na Višarje in Lovca. Potovanje z vlakom. Odhod ob 6.15. Zbirališče ob 5.45 v glavni veži železniške postaje.
SOŽALJE
Uredništvo Primorskega daevnika izreka svoje globoko sožalje uslužbencu tiskovnega urada dežele Furlanije - Julijske krajine Sergiu Vatti ob nenadni smrti njegovega 23 letnega sina Fulvia.
SVETOVALSKO VPRAŠANJE SPETIČA IN WILHELMA
Govorke o nameravani gradnji doma za kriminake na Padričah
Nedemokratični postopki na fakulteti za politične vede
PROCES JE TRAJAL VEČ KOT DVA MESECA
Občinska svetovalca Wilhelm in Spetič sta naslovila na župana pismeno vprašanje, v katerem pravita, da so prebivalci Padrič in Gropade že mnogokrat protestirali zaradi na silnih dejanj in vandalizmov s strani beguncev, ki so v bližnjem taborišču in da so že večkrat zahtevali, da se to taborišče preseli, saj niso bili sprejeti ustrezni varnostni ukrepi.
Sedaj pa preti nevarnost, da bodo na tem področju zgradili dom za mlade kriminalce, česar se prizadeto prebivalstvo boji, saj je znano, da je za take namestitve treba plačati previsok «socialni davek». Zaradi tega so tudi na skupščini zahtevali, da je treba premestiti begunsko taborišče in najti drug kraj, kjer naj se zgradi prevzgojni center. Na tem kraju pa naj se zgradi šolski, socialni in kulturni center za slovenske prebivalce prizadetih vasi, ki naj ustvarja drugačno o-zračje in pogoje za razne pobude šolskega in izvenšolskega značaja.
Istočasno pa je občinski svetovalec KP Monfalcon vložil vprašanje o čudnih dogodkih, do katerih prihaja na fakulteti za politične vede na naši univerzi, kjer so bili z raznimi pretvezami odstranjeni demokratični docenti, pa čeprav priznani znanstveniki in so bili imenovani drugi, ki so po svojem prepričanju bližje skupini, ki ima oblast na fakulteti in ki so usmerili fakulteto v klerikalno smer. Poleg tega fakultetni svet ni odobril študijskega načrta v škodo študentov, ki ne morejo polagati izpitov.
V torek se je sestal na tržaški občini izvršni svet sekcije ANCT (združenje italijanskih občin) Furlanije - Julijske krajine, ki je za
predsednika izvolil župana občine S. Vito al Tagliamento Roberta Cam-panera ter imenoval predsedstvo, ki bo koordiniralo delo. V predsedstvu sta predstavnika tržaške in miljske občine ter predstavniki občin Videm, S. Daniele, Vito d’A-sio, Pontabelj, Terzo d'Aquileia, Devin - Nabrežina in Corno di Rosazzo. Imenovali so tudi paritetično komisijo in se dogovorili, da sestanki ne bodo vedno na istem mestu, temveč da bodo sedež menjavali.
Deželni prispevek za štiri gledališča
Deželni odbor je odobril prispevek za gradnjo ali ureditev gledaliških dvoran v naši deželi, za kar bodo porabili po 250 milijonov lir vsako leto v razdobju 20 let. Predlog je obrazložil odbornik za kulturo Dal Mas, o njem pa se je že prej ugodno izrekla deželna komisija za kulturo in umetnost. Dežela bo za gradnjo in ureditev gledaliških dvoran v celoti prispevala pet milijard lir.
Skiep deželnega odbora temelji na zakonu št. 1 iz 1972. leta, ki pooblašča deželo, da prizna občinskim upravam ali konzorcijem med občinami in pokrajinami prispevke za gradnjo novih gledališč in pri tem izrecno navaja, da imajo prednost glavna mesta pokrajin. V celoti lahko krije dežela 6 odstotkov izdatkov za stavbo in 7 odstotkov za splošne stroške.
Že dalj časa je bila v vseh štirih glavnih mestih dežele občutena potreba po modernih in funkcionalnih gledaliških dvoranah, tako da bi lahko gledališke predstave
druge kulturne dejavnosti približali občinstvu. Na tej osnovi je prišlo tudi do štirih načrtov in bodo gradili nove stavbe v Vidmu (izdatek 3 milijarde lir, deželni prispevek v dvajsetih letih 1 milijarda 800 milijonov lir), v Trstu (izdatek 4 milijarde 271 milijonov lir, od tega dežela 1 milijarda 200 milijonov) in v Gorici (ena milijarda 600 milijonov, od tega dežela 1 milijarda 100 milijonov) ; v Pordenonu pa so sklenili kupiti kino Verdi, ki ga bodo preuredili in za kar bodo porabili milijardo lir in od tega bo prispevala dežela 900 milijonov.
Deželni odbor je poleg tega pozval prizadete občinske uprave štirih mest, da sedaj čim prej urede vse potrebne tehnične in upravne akte, da bo možno izdelati dokončne gradbene načrte in pričeti z delom.
in do
Danes začetek turistične sezone na sesljanski obali
Danes se uradno začne turistična sezona na devinsko nabrežinski obali. Otvoritvena slovesnost bo kot običajno v prostorih avtonomne turistične ustanove v Sesljanu drevi ob 19. uri. Ob tej priložnosti bodo tudi odprli razstavo, ki jo je pripravilo mornariško društvo Aldebaran. Društvo bo razstavilo približno 100 modelov raznih ladij in čolnov ter s tem orisalo zgodovino pomorstva, vojnih ladij in predvsem tiste ladje, ki so pristajale v tržaškem pristanišču.
Razstava bo odprta do 30. junija vsak dan od 9. do 12. ure in od 17. 20. ure.
Petnajst mesecev so bili v zaporu: včeraj so se vrnili domov v Gorico
Tržaški sodniki niso smatrali za zadostne izsledke sodne in karabinjerske preiskave - So za pokol karabinjerjev pri Petovljah krivi fašistični atentatorji?
Nekateri med obtoženci ob
poslušanju razsodbe tržaškega porotnega sodišča. Resen, Enzo Badin, Gianni Mezzorana
Od leve proti desni Romano
(Nadaljevanje s 1. strani)
Preiskava se je nato nadaljevala; obtoženci so si izbrali branilce, ti so takoj ugotovili, da je bilo precej nedostatkov v prejšnji preiskavi. To je prišlo na dan tudi na procesu. Branilci so po eni strani
trdili, da je bila preiskava sestavljena ob neupoštevanju obstoječih zakonov, po drugi pa da so skušali preiskovalni sodnik in karabinjerji najti krivce med domačini; atentat je bil politične narave, fašistično obarvan, preiskovalci pa v tej smeri niso iskali ničesar.
Politični moment je bil prisoten na dolgem tržaškem procesu ves čas. O procesu je pisalo zelo obširno vse italijansko časopisje in razen dveh tukajšnjih italijanskih dnevnikov (tržaškega in videmskega) so vsi poročevalci postavljali politični moment atentata pred navadnim «maščevalnim» atentatom skupine mladih ljudi, ki so morda imeli kakšen vzrok nezadovoljstva do karabinjerjev.
Branilci so postavili v ospredje trenutek, v katerem je prišlo do a-tentata. Bilo je v času, ko je bila desničarska avtoritativna nevarnost na višku, v času Andreottijeve de sničarske vlade, petnajst dni po zločinskem umoru policijskega komisarja Calabresija. Nekaj mesecev pred atentatom so preiskovalni organi našli v kraški votlini blizu Nabrežine velike količine razstreliva, med katerim je bilo tudi precej «T 4».
O nujnosti povezave med fašističnimi atentati v Milanu, Brescii in Petovljah v zadnjih letih je v teh dneh pisalo osrednje italijansko časopisje. Po mnenju priznanih časnikarjev je treba tudi atentat pri Petovljah pripisati fašistom. Morda bo preiskava, ki jo vodi sodna oblast v teh dneh, po krvavem a-tentatu v Brescii in po najdbi fašistične oborožene skupine v Laciju, privedla do odkritja krivcev atentata pri Petovljah.
Sodniki, ki so pazljivo sledili procesu, so imeli brez dvoma pred očmi tudi ta politični momen. Prepričani pa smo, da so prišli do včerajšnje odločitve tudi po podrobni preučitvi dokumentov procesa. Številne obtežilne priče so na sodišču zanikale to, kar so povedale med preiskavo. Strokovni ocenjevalci so marsikdaj zavrnili teze obtožnice. Branilci so z vrsto dokazov razbili izjave preiskovalcev o nakupu in prenosu razstreliva iz Švice. Za branilce je bilo na tem procesu zelo lahko razbiti številne obtežilne okoliščine, ki niso bile več take po podrobni analizi.
Prva runda tega procesa, ki je pritegnil zanimanje goriške in tržaške javnosti, je torej končana. S šestimi bivšimi obtoženci je bila oproščena tudi Resenova prijateljica Anna Maria Scopazzi, ki je bila obtožena skrivanja dokazov.
Zaključek procesa je bil včeraj napovedan za 14. uro. Na dvorišču sodnije so se pričeli zbirati mnogi ljudje: sorodniki, prijatelji obžen-cev, radovedneži. Ko so se sodni-
ki vrnili v dvorano, je bilo v njej prisotnih nekaj sto ljudi.
Ob koncu našega poročanja še vest iz Gorice. Člani odvetniške zbornice so se setali v četrtek zvečer na svojem sedežu v Gorici in odobrili protestno resolucijo v o-brambo odvetnikov Battclla in Ber-nota. Ta dva namreč poučujeta pravne predmete na goriških srednjih šolah. Ker sta bila prisotna stalno na procesu, so bile proti njima vložene ovadbe, da se nista posvetila poučevanju kot bi bila morala. Tržaški karabinjerji so nato prišli v Gorico in zaslišali razne šolske funkcionarje. Odvetniki menijo, da gre v tem primeru za u-strahovanje odvetnikov in so proti temu ostro protestirali.
m. w.
DANES ZAČETEK V ŠTEVERJANU
Četrti zamejski festival narodno-zabavne glasbe
Jutri bo kot gost nastopil ansambel «Mihe Dovžana»
Danes se v Števerjanu «med borovci» prične 4. zamejski festival narodne zabavne glasbe, ki ga prireja domače prosvetno društvo «Franc B. Sedej» ob sodelovanju ansambla «Lojzeta Hledeta» iz Šte-verjana.
Na letošnjem števerjanskem festivalu bo nastopilo petindvajset ansamblov iz Koroške, Slovenije ter z Goriškega in Tržaškega, ki se bodo občinstvu predstavili z dvema izvirnima skladbama.
Drevi ob 21. uri (ob 20. po sončni uri), bo začetek prireditve. Nastopili bodo vsi ansambli, izmed katerih bo strokovna komisija izbrala 12 najboljših, ki bodo imeli pravico nastopiti v zaključnem delu, ki bo jutri, 9. junija ob 17. uri (ob 16. po sončni uri). Letošnje festivalske pesmi ocenjuje dvojna komisija, in sicer;
Komisija za ocenjevanje besedil, ki je tako le sestavljena: prof. Jožef Seražin, ravnatelj slovenskega učiteljišča v Gorici, Šorli Bratuž Ljubka iz Gorice ter prof. Emil Valentinčič iz Revme pri Gorici.
Komisija za ocenjevanje glasbe: prof. Zorko Harej, iz Trsta (predsednik), Evgen Jurič, predstavnik revije «Antena» iz Ljubljane, Tomaž Tozon, glasbeni producent iz Ljubljane, prof, Humbert Mamolo iz Trsta, prof. Andrej Bratuž iz Gorice, Ciril Terpin iz Števerjana ter predstavnik revije «Stop» iz Ljubljane.
V to komisijo bodo v finalnem delu vključeni še trije člani izmed občinstva. Komisija za ocenjevanje glasbe bo podelila naslednje nagrade: L. 150.000 za najboljšo melodijo, L. 100.000 za najboljšo izvedbo, L. 50.000 za najboljšega harmonikarja; nagrado revije «Antena» iz Ljubljane.
Komisija za ocenjevanje besedil bo podelila nagrado: L. 50.000 za najboljše besedilo. Občinstvo pa bo podelilo nagrado N.D. 1.500, ki jo je namenila revija «Stop» iz Ljubljane.
Na zaključnem finalnem tekmovanju, bo kot gost nastopil ansambel «Mihe Dovžana» s pevko Ivanko Kraševec in kvintetom Gorenjci, ki je že dobro znan, zaradi svojih lepih melodij in izvajanja širom po domovini. Tudi to bo ena izmed prijetnih privlačnosti števerjanske prireditve.
IIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllimMIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIUIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllllll
Izjava SDZ o položaju v goriški občinski upravi
Vodstvo Slovenske 'demokratske zveze v Gorici nam je poslalo daljšo izjavo o svojih političnih stališčih, ki jih zagovarja v občinski u-pravi Gorica, ter v njej navaja razloge za izstop svojega občinskega odbornika. Izjava se v skrajšani ob liki glasi takole:
Vodstvo Slovenske demokratske zveze je na svoji zadnji seji dne 3. junija razpravljalo o politično - u-pravnem položaju, ki je nastal po odstopu odbornika dr. Damjana Paulina iz občinskega odbora v Gorici.
S tem v zvezi vodstvo pripominja, da se je začelo sodelovanje SDZ v občinski upravi že leta 1965. SDZ je s tem sodelovanjem nadaljevala leta 1970, ko je sprejela programski sporazum med strankami leve sredine. Iz tega sporazuma lahko beležimo nekaj odlomkov, ki zadevajo odnos do slovenske manjšine:
«Dejstvo, da se v goriškem mestu srečujeta različni narodnostni skupnosti, italijanska in slovenska, pomeni prav zaradi medsebojno se stikajočih kultur in civilizacij še posebno bogastvo, ki ga je treba o-vrednotiti ter ohraniti. — Občinski svet v Gorici je že v posebnem dokumentu določil idealna načela, iz katerih naj izhaja civilno in moderno sožitje med večino in slovensko skupnostjo v lojalnosti do italijanske republike. Ta je tudi začrtal praktične smernice, po katerih je treba delovati za še tesnejše sodelovanje slovenske skupnosti v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju mesta. Nova občinska uprava bo pri politiki v korist narodne manjšine sledila tej resoluciji.»
V posebni prilogi so zgoraj ome-
uiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitimifimiiiiitiiMiiiiiifiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiirniiiiiiiiiiiH
NA ŽELEZNIŠKEM ODSEKU M0ŠA-L0ČNIK
Samomor delavca iz Krmina pri železniški čuvajnici
Lino Luisa j*e več časa bolehal za neozdravljivo boleznijo
Pri železniški nesreči je včeraj zjutraj na železniškem odseku Mo-ša — Ločnik izgubil življenje 54-letni delavec Lino Luisa iz Krmina in sedaj bivajoč v Moši.
Približno ob 7.30 se je mož z mopedom pripeljal do železniške čuvajnice blizu Lečnika in tam pričakal prihod brzovlaka iz Vidma. Ko je ta privozil mimo, se je Luisa nenadoma vrgel pod kolesje. Strojevodja seveda ni utegnil zaustaviti vlaka. Kompozicija je obstala šele dvesto metrov dalje in strojevodju, ki je prvi priskočil delavcu na pomoč, se je prikazal srhljiv prizor. Ponesrečenca je vlak popolnoma zmečkal.
Vzrok včerajšnjega samomora je treba iskati v neozdravljivi bolezni Lina Luise, ki je bil zaradi tega ! že več časa v hudi psihični krizi. Pokojnik zapušča 51-letno ženo Ni- i
ves Korečič, 24-letnega sina Daria in 15-letno hčer Martino.
njene stranke navedle nekatere glavne probleme, ki jih bo treba rešiti v korist slovenske manjšine. Tako lahko med drugim beremo: «Zgraditev šolskih poslopij v Ul. Campi s posebno deželno in državno intervencijo, še pred lokalnim finansiranjem. Posebna pozornost pri odvzemu zemljišč neposrednim obdelovalcem za gradbene potrebe, z direktnimi pogajanji ter pravično ceno in z namenom, da se kar najbolj prepreči prisilna razlastitev .. . Tradicionalna imena krajev s slovenskim prebivalstvom, z napisi in pozdravi v slovenskem jeziku na obmejnih prehodih. — Posredovanje pri prefekturi za objave v obeh jezikih raznih vestnikov in glasil. Občina bo tudi nadaljevala s poimenovanjem mestnih ulic in trgov tudi po uglednih osebnostih slovenske skupnosti.»
SDZ navaja zgoraj omenjene dokumente zaradi tega, ker hoče poudariti odločno politično voljo, da pride do rešitve začrtanih ciljev. Precej programskih točk v zvezi s problemi slovenske majšine, na žalost, ni bilo uresničenih. Zadeva šolskih stavb ni še rešena, v celoti manjkajo slovenski krajevni napisi in smerokazi, malo je bilo nare jenega kar zadeva mestno topono mastiko. Še mestna konzulta za slovensko manjšino se je formalno oblikovala šele pred nekaj meseci.
Še posebej moramo tu opozoriti na občinske načrte v zvezi z infrastrukturami ter urbanizacijo. Že pred časom je SDZ izrazila hude pomisleke v zvezi z načrti teh infrastruktur, ki bi mogle zelo resno ogrožati gospodarske, pa tudi narodnostne in socialne interese prizadetega prebivalstva. Vse to zadeva v glavnem lokacijo «avtopor-ta», carinarnice in nasploh razlaščanj, ki posebej grozijo neposrednim obdelovalcem.
Še v zadnjem času je SDZ pokazala svojo politično voljo za sodelovanje z ostalimi demokratičnimi silami s tem, da je podprla nov pokrajinski odbor v katerem sodeluje. Mnoge težave so še vedno žive, toda kljub nekaterim žrtvam je SDZ hotela ponuditi roko in s tem preprečiti komisarsko upravo. Zato pa SDZ sedaj pričakuje večje razumevanje od strani ostalih večinskih sil, sicer bo primorana pregledati tudi svoje sodelovanje v sedanji pokrajinski vladi.
Zmagovalci prometnovzgojnega tekmovanja
Dobri rezultati za slovenske dijake
Prejšnjo sredo so v dvorani pokrajinskih stanov na goriškem Gradu nagradili zmagovalce prometnovzgojnega tekmovanja, ki sta ga organizirala goriški avtomobilski klub in šolsko skrbništvo ob sodelovanju deželnega odborništva za prevoze.
Pozdravni govor je imel predsed nik avtomobilskega kluba cav. Ma rio Tirel, ki se je zahvalil organi zatorjem te važne dijaške'manife stacije. Tirel je ugotovil, da se je letošnjega tekmovanja udeležilo ve liko število učencev in dijakov os novnih in srednjih šol z Goriškega Nato je sledilo nagrajevanje naj boljših.
Za srednje šole je prvo mesto zasedla ekipa, ki so jo sestavljali dijaki zavoda «P. Virgilio Marone» iz Gorice. Ženska ekipa slovenske srednje šole «Ivan Trinko» iz Gorice je zasedla drugo mesto; tretja je bila srednja šola iz Romansa.
Pri mlajših so prvo mesto zasedli osnovnošolci iz Gorice, drugi so bili učenci iz Krmina, na tretje mesto so se spet uvrstili otroci iz Gorice.
Na tej zanimivi manifestaciji so nagradili učence osnovnih šol za najboljše risbe. Za prve razrede so zmagali Mauro Fumo, Kristina Špacapan, Alessandra Marra; za druge razrede:	Aleksandra Plesničar,
Franco Riz, Claudio Tomba; za tretje razrede: Giuseppina Colle-gher, Sergio Manià, Lorella Fagotto; za četrte razrede: Roberto Picech, Maria Pelleson, Selena Lu-pieri; za pete razrede Silvia Bon-nes, Jakob Rener, Paolo Toffoli.
Razna obvestila
Kdor želi dobiti v last majhnega črnega psička, samca, pasme «bar-boncino meticcio» starega tri leta, naj se oglasi na goriškem občinskem uradu od 10. do 12. ure, telefon štev. 82-173.
Izleti
Slovensko planinsko društvo - Gorica
bo junija izvedlo več izletov, jutri. 9. junija bodo goriški planinci priredili vzpon na Poldanovec. Izlet bo veljal za eno prisotnost akcije «Planinstvo in šport za vsakogar». Zbirališče bo ob 7. uri pred mejnim prehodom Rdeča hiša.
V soboto, 15. in nedeljo 16. junija bo na Razor planini srečanje članov SPD Gorica ter planinskega društva Tolmin. V soboto bo na sporedu družabnost; naslednjega dne pa bodo i-meli skupni vzpon. Prijave za prenočišče sprejemajo na sedežu društva.
Za podrobnejše informacije in za vpisovanje se je treba obrniti na sedež Slovenskega planinskega društva v Ul. Malta 2.
Kino
Prosvetno društvo «Franc B. Sedej» iz Števerjana ob sodelovanju ansambla «Lojzeta Hledeta» iz števerjana organizira danes, 8. in jutri, 9. junija 1974, ob 21. uri v števerjanu «med borovci»
IV. ZAMEJSKI FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE
Nastopilo bo 25 ansamblov iz Slovenije, Koroške, Tržaške in Goriške, ki bodo predvajali dve izvirni skladbi.
Ji tri, 9. junija 1974, bo kot gost nastopil ansambel «Mihe Dovžana» s pevko Ivanko Kraševec ia kvintetom «Gorjanci».
Gorica
VERDI 17.30-22.00 «L’arbitro». Landò Buzzanca in J. Collins. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «L'ultima beve di primavera». R. Cesttie in A. Belli. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Prendi i soldi e scappa». W. Alien. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 «Fràulein in uniforme». C. Mahner. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.30—21.30 «Il ritorno dl Chen». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Tržit
AZZURRO 18 00—22.00 «La montagna sacra». Barvni film.
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Sistemo la America e torno». Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Questo nostro simpatico mondo di pazzi». Barvni film.
A ora Gorica
SOČA «Ljubezen je le beseda», nemški barvni film, ob 18 30 in 20.30.
SVOBODA «Dr. detektiv», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Don Juan je bila ženska», francoski barvni film ob 20.00.
r> i INA Prosto.
RENČE «Uvajanje v ljubezen», nemški barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
Iz gorlškega matičnega urada
ROJSTVA: Stefano Arietta, Pao Saldassi, Nico Quattrocchi, Suor Vinzi.
SMRTI: 14-letni dijak Giorgio F carra, 7Uetna upokojenka Regir Marizza vd. Petruz, 87 letna upokojei ka Giuseppina Dellago vd. Baucer.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 2443
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je de žurna lekarna Sant Antonio. Ulica Rc mana. tel 40497.
Prisprva/le za
DIJAŠKO MATICO
O vlogi Palestincev
v
v Ženevi
Superkissinger — tako zdaj čisto po amerikansko imenujejo v ZDA svojega zunanjega ministra — in njegov sovjetski kolega Gromiko sta se potrudila, da je prišlo pretekli teden do sporazuma o ločitvi izraelskih in sirskih sil na Golanu. Zdaj pa se bo Kissinger, skupaj s svojim predsednikom, vmil na Bližnji vzhod, da bi «konsolidiral to, kar je bilo že storjeno na poti do miru», kot je rekel Nixon. Ta in prihodnji teden potuje po tem področju tudi generalni sekretar OZN, Kurt Waldheim, ker zadevne krize — kot je bilo ugotovljeno — ni mogoče rešiti mimo OZN.
Vsa ta potovanja dokazujejo, da je Bližnji vzhod trenutno v središču svetovne politične pozornosti. Toda udeležencem pri reševanju zapletenega bližnjevzhod-nega vozla postaja vse bolj jasno, da na tem področju sveta, ne da bi prej zadovoljili upravičene zahteve Palestincev, ne bo mogoče doseči trajnega miru. To začenjajo razumeti tudi izraelski prijatelji v ZDA, ki pravkar z izjemno pozornostjo spremljajo zasedanje predstavnikov raznih skupin Palestincev, zbranih v Kairu, da bi se pogovorili oziroma dogovorili o svoji vlogi v naslednji fazi mirovnih pogajanj v Ženevi.
V ZDA pričakujejo, da bodo umerjeni predstavniki Palestincev gprejeli poziv na sodelovanje v Ženevi, če bi v pozivu bilo označeno, da bo razprava tekla tudi v zvezi z «zakonitimi pravicami palestinskega ljudstva». Pod tem razumejo Palestinci pravico do ustanovitve neodvisne države na zahodni obali reke Jordana in v Gazi, delu stare Palestine, ki ga je Izrael zasedel 1. 1967, nadalje, da se Izrael povsem umakne s področij, zasedenih 1. 1967, in pa da se uresničijo vse resolucije OZN — začenši od 1. 1947 — zadevajoč vprašanje Palestincev.
Konferenca v Ženevi temelji na resoluciji 242 Varnostnega sveta iz
1.	1967. V njej je sicer postavljena zahteva po umiku Izraelcev z vseh zasedenih arabskih področij, vendar je docela obrobno omenjeno «vprašanje beguncev», medtem ko Palestinci ter njihove pravice sploh niso omenjeni. Zato Palestinci žele, da se v Ženevi ne govori samo o beguncih, temveč tudi o «zakonitih pravicah palestinskega ljudstva».
AmerlKanci so doslej tudi v tem pogledu doživeli določeno preobrazbo. V zaključnem poročilu preteklega srečanja na vrhu Bre-žnjev - Nixon so prvič pristali na uporabo izraza «zakoniti interesi palestinskega ljudstva». Sicer pa so že prej potihoma priznali Palestince in tudi niso nasprotovali, da so njihovi predstavniki sodelovali na dveh konferencah OZN (o prehrani in populaciji). Nekaterih stvarnosti pač ni moč spregledati, kot noj z glavo v pesku.
V zvezi z zadevo pa celo zatrjujejo, da se je Kissingerjev pomočnik, Sisco, pred nedavnim sestal z Arafatom, najvplivnejšim ter najuglednejšim palestinskim voditeljem. Trenutno Washington-sko stališče je, da bodo Amerikan-ci glede vloge Palestincev v Ženevi sprejeli arabsko stališče, kakršno pač to bo. Računajo, seveda, tudi z arabsko razcepljenostjo in spori med raznimi palestinskimi organizacijami. To je razumljivo, g/e za politiko, ki je stara kot svet: pripravi svojega sobesednika na nasprotni strani do tega, da bo v svoji akciji, v svojih stališčih čim manj strnjen in enoten, ker bo v tem primeru tvoje lastno stališče v vsakem pogledu boljše in lažje.
Novi izraelski premier pa je že v svoji prvi izjavi po prevzemu nove dolžnosti opozoril, da se Izrael v Ženevi ne bo razgovar-jal s palestinskimi predstavniki, da pa želi mirovni sporazum z Jordanijo, zasnovan na obstoju dveh neodvisnih držav — Izraela z združenim Jeruzalemom kot glavnim mestom ter arabske države vzhodno od Izraela. V dobro obveščenih krogih menijo, da gre v tem primeru za ekstremen odgovor na ekstremne zahteve Palestinskih organizacij, ki zatrjujejo, da žele obnoviti arabsko oblast na vsem področju nekdanje Palestine.
Skratka, v sklopu celotnega bližnjevzhodnega problema Palestincem še ni bila priznana pravica polnovrednega političnega subjekta, kar, jasno, otežkoča reševanje kompleksnega problema,
Na to, kar bo s tem v zvezi še novega, bo v vsakem primeru še treba počakati, dokler ne bo izpeljan sporazum o dezangažira-nju Sirije in Izraela na Golanu (do konca tega meseca) in dokler ne bo zaključeno srečanje Brežnjeva in Nixona v Moskvi (v začetku julija). Vendar bo tudi takrat prišla najprej na vrsto faza izraelskega umika na Sinaju. Kadar koli, prej ali kasneje bo treba ugrizniti tudi v to kislo jabolko in zado-
SKRIVNOSTI MORJA IN «SVET PTIČEV»
Dve deli, ki ju je izdala «Mladinska knjiga»
Ker je že tako, da so se tudi naše založbe navadile izdajati knjige v večjih ali manjših paketih, bomo skupaj poročali o dveh poljudnoznanstvenih knjigah, ki sta se istočasno pojavili na našem knjižnem trgu. Prva govori o ptičih, druga pa o podvodnem svetu, o ribah in drunih morskih živalih, obe pa imata namen širiti naše znanje o teh in onih živalih. Obe je izdala založba Mladinska knjiga.
SVET PTIČEV je knjiga, katere avtorja sta angleški ornitolog James Fisher in Danec Roger Tory Peterson. Prvi je napisal tekst, drugi pa je oskrbel slikovno gradivo, deloma fotografije. predvsem pa barvne risbe najrazličnejših primerkov iz ptičjega sveta. V knjigi, ki jo je za slovenske bralce prevedel Janez Gregari, sta avtorja v osmih poglavjih obdelala nekatera bolj ali manj posebna poglavja o zanimivostih iz ptičjega sveta Nekaj teh poglavij je takih, da sodijo v pojem tiste vede katero označujemo kot prirodopis. Tako pripoveduje prvo poglavje o raznolikosti ptičev, drugo o njihovem načinu življenja. O razširjenosti ptičev in družbenem življenju ptičev govorita posebni poglavji. Ptiči preteklosti, razvojna pota ptičev, opazovanje ptičev, sistematska razdelitev ptičev, to pa so poglavja, ki pomenijo že podrobnejše spoznavanje ptičev in njih življenja.
Pričujoča knjiga pa je le skrajšana izdaja posebne knjige, ki sta jo avtorja izdala leta 1953, medtem ko sta za založbo Doubleday v New Yorku in Rathbone Books v Londonu leta 1960 pripravila original sedanje knjige. Knjiga je rezultat skupnega dela obeh avtorjev, od katerih je prvi predvsem skrbel za tekst, drugi pa za podobe, ki so bistveni sestavni del knjige.
Kaj bo rekel o tej knjigi slovenski bralec? Skoraj dvomimo, da bo povsem zadovoljen. Le malo bo namreč knjiga ustregla tistemu osnovnemu povpraševanju po tovrstnih delih, oz želji po spoznavanju ptičev. In če bo želel spoznati ptice, ki žive okrog njega, ptice, ki letijo po nafem nebu in žive v naših gozdovih, bo najbrž knjigo razočaran odložil. Drugo, s čimer najbrž ne bo povsem zadovoljen, so barvne podobe. Vprašanje je, kaj je boljše: barvne foografije ali barvne risbe? Kaj lahko bralcu bolj podrobno približa svet narave. Morda so risbe poučnejše. žele poudariti tisto, česar tekst ne mt.re dati, žele povečati predstavo. Fotografije pa so naravnejše. privlačnejše in prepričljivejše. Tako torej knjiga ne daje povprečnemu mlademu bralcu podatkov o spoznavanju ptičev, zlasti domačih, niti mu vedno ne da zadovoljive barvne podobe teh naših malih prijateljčkov. Zato pa bralcu, ki morda ptiče na splošno že pozna, ki zna razlikovati med enimi in drugimi vrstami, veča njegovo znanje s podatki iz zgodovine, s podatki o selitvah ptičev, o njihovem družabnem življenju in še o tistem, česar se v šoli navadno ne nauči.
Knjiga Walta Disneya SKRIVNOSTI MORJA (besedilo je prirejeno po holandskem besedilu
Turistični obeti
Gostinci sicer tožijo, da je letošnji dotok turistov šibak, kar pa ne drži v celoti. Res je sicer, da srno bili druga leta ob tem času vajeni gledati kolone turistov, predvsem tujih, ki so potovale skozi naše kraje v turistične kraje, vtem ko sedaj o-pazimo le kako redko vozilo s tujo evidenčno tablico, toda statistični podatki govore, da so tožbe gostincev neupravičene, kajti ob italijanskih obalah severnega Jadrana je že precej domačih in tujih turistov, ob jugoslovanskih pa je stanje še bolj pozitivno.
In tudi devizni dotok je letos boljši od lanskega. Tako pravijo v Narodni banki v Beogradu, da se je dotok tujih plačilnih sredstev letos v prvih treh mesecih povečal za 28 odstotkov v primerjavi z lanskim in da znaša že 112 milijonov dolarjev. Vrhu tega so po podatkih zveznega zavoda za statistiko zabeležili v prvih treh mesecih nič manj kot 4,3 milijona nočitev, kar je za 13 odst. več kot v prvih treh mesecih lanskega leta. Vendar podrobnejši podatki govore, da je tokrat ob jugoslovanskih obalah in v turističnih krajih nasploh sorazmerno veliko domačih in razmeroma malo tujih turistov.
Franka de Graafa) pa je knjiga, ki bo ustregla poprečnemu okusu in splošnim zahtevam po spoznavanju podvodnega sveta To je namreč knjiga, ki v enajstih poglavjih obdela ves podvodni svet in nam ga prikaže v odličnih, večinoma fotografskih barvnih podobah ribjega sveta. Tako nam daje kaj zanimivo podobo tega sveta, ki ga eni bolj drugi slabše poznamo, ki pa ga vsi v takih in podobnih knjigah, ki prinašajo podrobnejše opise živali, radi spoznavamo.
Avtor je snov razdelil po posameznih vrstah in tako spoznavamo v knjigi najprej plankton, potem nevretenčarje, višje razvite nevretenčarje, pa severnomorske ribe, ribe Atlantika in Sredozemlja, nato ribe iz Tihega oceana, posebej pa še prebivalce globin
Tekst sam je predvsem opisnega značaja, dopolnjujejo pa ga. kot omenjeno, predvsem barvne fotografije morskih rirebivalcev.
Knjigo Skrivnosti morja je prevedla Ljudmila Trebše, pozna pa se, da je pri njej sodeloval kot strokovni sodelavec Anton Polenec, česar najbrž pri prvi knjigi pogrešamo.
Sl. Ru.
Lepa glasbena produkcija glasbene šole GM v Dolini

V vrsto zaključnih glasbenih nastopov gojencev glasbene šole Glasbene matice spada tudi produkcija gojencev podružnične glasbene šole GM v Dolini. Prireditev je bila v sredo zvečer v dvorani dolinskega prosvetnega društva Valentin Vodnik. Res je, da dvorana ni velika, pa tudi ne tako majhna. Vendar je bila za to priložnost polna staršev, sorodnikov in prijateljev dolinske glasbene mladine, ki je pripra-vila pester in bogat spored, ves
program je obsegal nič manj kot 20 točk, kolikor jih je napovedala domačinka Mojca Švab.
Podružnično šolo glasbene šole GM v Dolini obiskuje dvanajst gojencev, ki jih poučujeta Nadja Udovič in Mojca šiškovič, ki jo je v zadnjem času nadomestil Stojan Kuret.
Da bi bil spored zaključne prireditve bolj popoln, so nastopili na prireditvi v sredo tudi otroški pevski zbor iz Trsta ter nekateri gojenci, ki sicer obisku-
jejo glasbeno šolo GM v Trstu.
Zelo prisrčen je bil nastop o-troškega zbora, ki je pod vodstvom Janka Bana zapel več mladinskih skladb in otroških pesmi. Nato so se zvrstili drug za drugim nastopi domačih gojencev ter gostje iz mesta. Nastopili so v glavnem s harmoniko, pri klavirju, z violino in violončelom. Nekateri so izvajali tudi zahtevnejša dela. Na sporedu so bila na primer dela Mozarta, Schumanna, Smetane, Suppeja, Offenbacha, Clementija pa tudi skladbe Avsenika in drugih modernejših skladateljev lahke glasbe.
Na produkciji v Dolini v sredo zvečer so nastopili Franko Lovriha, Ivan in Igor Tul, Robert Slavec, Ksenija Kocjančič, Franko Debemardi, Katja Oio, Mojca Švab, Pierpaolo in Tanja Guštin, Klavdija Kocjan. Valter Švara, Jelka in Nives Košuta, Nidja Sivitz, Marina Stepančič. Patrizia Magnani, Stojan in Igor Kmet, Giorgio Guštinčič, Miran Pečenik, Erika Slama. Marija Mo-reale in Riccardo Pergolis.
Zaključna produkcija v Dolini je bila prav gotovo lepo uspela glasbena prireditev. Z njo so bili lahko zadovoljni starši in ostalo občinstvo, z njo so bili lahko zadovoljni nastopajoči, torej gojenci glasbene šole, pa tudi učitelji, ki so lahko zase ugotovili, da njihov trud ni bil zaman, hkrati pa dokazali občinstvu, da njihova šola, da njihova vnema daje lepe sadove.	M. M.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiHiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiii,	,l||l,||||,||||||||||||||||||,||,|||||||||||||,niiinii,,||{||,|,,,|||||||||||||||i||||||||||,||N
POLJSKA UMETNOST V NEVARNOSTI
Cesto je kriva le malomarnost
Kraj je sicer malo, toda v javnih muzejih - Veliko pa v cerkvah Po naključju so odkrili delo španskega umetnika El Greca
VARŠAVA, 7. — Prav gotovo je ni v Evropi dežele, ki bi bila v času druge svetovne vojne utrpela tolikšna uničenja, kot jih je utrpela Poljska. Pri tem ne mislimo le na krvni davek, ko so nacisti odpeljali iz Poljske več milijonov poljskih Judov, vrhu tega tudi de-portirali tudi veliko Poljakov. Poljska je veliko utrpela tudi zaradi razrušen j, ki so jih povzročila dva vojna vala, nacistični osvajalni v začetku in osvobodilni ob koncu. Temu je treba dodati še popolno razrušenje Varšave ob dveh uporih. K vsemu temu uničenju je treba dodati še to, da je Poljska izgubila velikanske umetniške zaklade, ki so jih odnesli nacisti. Sedaj pa preostalemu umetniškemu bogastvu grozi še nova nevarnost, pogosti ropi in požigi.
Neki poljski list je v zvezi s tem zapisal naslednje: «Umetniški zakladi Poljske, ki so jo uničevali in ropali tuji osvajalci skozi stoletja, so tudi sedaj v nevarnosti. Pogoste kraje in misteriozni požari so prizadeli nekatere umotvore in pri tem ustvarili med ljudstvom vdušje, ali bolje strah, ker ti požari niso naključni.»
Sicer pa poljski tisk pogosto kritizira vodstva muzejev, ki da ne skrbijo dovolj za varnost umotvorov. Glasilo poljskih odvetnikov «Prawo i zycie» zatrjuje med drugim tole:	«Izgubili smo veliko
zakladov, pomembnih kulturnih predmetov in to v glavnem na račun požarov, kraj, včasih tudi zaradi malomarnosti. Z umetnostjo ravnamo tako, kot da bi izgube v vojni še ne bile dovolj».
In kronika tega je dovolj zgovorna. Požar, ki je uničil neko cerkev v zahodni Poljski, je uničil tudi Rubensovo «Snemanje s križa». ki so ga smatrali za najboljše delo tega slikarja na Poljskem. In požar cerkve še danes ni pojasnjen. Poljski tisk je zabeležil, da «vzroki požara niso bili razkriti». Le nekaj mesecev zatem so neznanci vdrli v muzej v Gdi-nji. Neugotovljenim roparjem pa ni bilo pravzaprav niti težko vdreti v muzej, ker jim je pri tem pomagala malomarnost. Podjetje, ki je popravljalo poslopje muzeja, je po opravljenih delih pustilo gradbeno ogrodje na mestu. Več mesecev je stalo ogrodje tam. In neke noči je skupina neznancev po tem ogrodju zlezla v muzej in odnesla dva umotvora, dve dragoceni deli in sicer enega Brue"la in enega Van Dycka. Kaže, da so roparji imeli dovolj časa kajti izbrali so najboljša in najbolj vredna dela iz oddelka: da pa so se na u-metnost spoznali, so dokazali s tem, da so na kraju, kjer sta bili gornji sliki, pustili dve reprodukciji istih del, ki so ju izrezali iz neke zelo znane revije.
Direktor poljskih muzejev Boh-dan Rymaszewski je ob tem ropu rekel naslednje: «če bi se to zgodilo v British Museumu, bi to
Horoskop
voljiti upravičenim in zakonitim pravicam palestinskega ljudstva.
...........................................................................................................
tivno zaključili posel. Ne odrecite pomoči prijatelju.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zadovoljstvo in uspeh na delu. Dovolite ljubljeni osebi, da bi bila deležna vaše sreče.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prijatelj vam bo v veliko oporo pri uresničitvi nekega načrta. Ljubosumni boste.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Povečali boste ugled pri sodelavcih in predstojnikih. Krotite svojo burno naravo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Naučite se izkoristiti ugodne priložnosti, ki se vam ponujajo. Uredite svoje čustvene načrte^
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odlična zamisel vam bo omogočila dobiček. Vaša upanja se bodo izpolnila. Ne menjajte načrtov.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Reševati boste morali važno upravno vprašanje. Dobri izgledi, da se pobotate z drago osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Na delu bo prišlo do važnih sprememb. Sorodniki bodo vplivali na neko odločitev.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Z zaključkom nekega posla boste prejeli vrsto ponudb. Navdušenost
nad novim poznanstvom.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Otresli se boste nevšečne naloge. Srečen dogodek v družini. Preuredili si boste dom.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Proučite ponudbe glede sodelovanja v tveganem poslu. Veselo razpolo ženje v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V toku današnjega dne boste o-pravili kočljivo nalogo. Prijetno srečanje s simpatično osebo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Šli boste na potovanje in pozi-
bil rop, vendar bi ne imel tako poraznih posledic. Za nas, Poljake, pa je to skrajno resna zadeva». Ta izjava dobi pravi smisel, če vzamtjTio v poštev dejstvo, da so Poljaki izgubili v času druge svetovne vojne kakih 90 odstotkov vsega svojega umetnostnega zaklada. Nacistična soldateska je dobesedno izropala razne zbirke in muzeje in odnesla v Nemčijo vse, '-ar še je dalo odnesti, začenši z dragocenimi zbirkami porcelana, pa do velikih slikarskih ali kiparskih umotvorov.
Kljub temu je v 289 muzejih, kolikor jih imajo na Poljskem, še vedno razstavljenih osem milijonov eksponatov. Samo ob sebi se razume, da ne gre za osem milijonov umotvorov, toda med temi eksponati so tudi dragocena dela, ki «še danes niso povsem varna», kot je rekel direktor poljskih muzejev Rymaszewski, ki je rekel tudi, da je bilo v vsem povojnem času ukradenih «manj kot deset» pomembnih slik iz vseh državnih muzejev, toda iz cerkva in podobnih «kulturnih objektov» je bilo ukradenih veliko, zelo veliko vrednih predmetov.
Pri tem pa je vendarle zanimivo naslednje: poljski strokovnjaki trdijo, da je največja zaščita U-motvorov - ignoranca, torej nepoznavanje ljudi. Tatovi, ki se odpravljajo na «delo», kradejo razne zlate ali druge «bleščeče» predmete, ki imajo manjšo vrednost
(Nadaljevanje na 8. strani)
PO ZELENI ŠTAJERSKI.
O STARODAVNI PTUJSKI KLETI
Tod so vino pridelovali in pili že stari Rimljani Zapisi iz 12. stoletja o kletarjih - minoritih Kako bo s kletmi, ko pride elektrarna?
Štajerska je lepa, sončna, privlačna. Nam Primorcem je pri srcu, na njej je mnogo tega, kar spominja na sončna Brda, zeleno Vipavsko dolino, na njej je, rekli bi, nekaj primorskega, kakor bi za Primorsko lahko rekli, da je na njej nekaj štajerskega. Tudi v zvezi z ljudmi, ki so tukaj in tam veseli in glasni, radoživi, odprti, ki z ljubeznijo obdelujejo svoje vinograde in radi pijejo svoje vince.	i
Na poletje je torej prijeten izlet med zelena pobočja, med vinograde v okolici Maribora, Ptuja in drugje na severu Slovenije. Ni rečeno, da so samo morje, samo alpski vrhovi lepi, osvežujoči, zanimivi. Na relaciji med Zidanim mostom ter Mariborom, Mursko Soboto in Dravogradom, Ptujem in Celjem, bomo naleteli ne samo na izredno srčno dobre ljudi, prijetno, družbene sogovornike, ampak tudi na vrsto nadvse zanimivih etnografskih, zgodovinskih, kulturnih redkosti, da ne omenjamo pokrajine, njenih posebnih lepot, ki vsakogar pritegnejo, da se vedno rad povrne v te kraje, ko jih je enkrat spoznal.
Spregovorimo topot o zanimivosti, s katero se ponaša Ptuj, starodavno mesto z bogato zgodovino in kulturno tradicijo. Nedvomno jih je precej, ki ne vedo, da je v Ptuju najstarejša klet v Jugoslaviji, ena najstarejših na

45.
I
C. GALE
V. HERCEG
svetu. Sicer pa nihče na ve. koliko je stara. Iz tega, kar je o njej zapisano in se je do danes ohranilo, je razvidno, da je v 12. stoletju že bila.
Nekje sredi živahnega središča mesta je vhod v eno od štirih velikih vinskih kleti Ptuja. Po ceveh, ki jih tu ugledaš, se pre-takajo — tako menijo strokovnjaki — najboljša vina. Vina, ki jim je zanesljivo zagotovljena nagrada, kjerkoli bi bila razstavljena.
Zgodovinarji in kronisti ne navajajo točnih podatkov o tem, kdaj se je začelo vinogradništvo razvijati na področju Haloz in Slovenskih goric. Znano pa je, da so začetki te poljedelske panoge vsaj tako stari kot Ptuj sam. Potemtakem nismo v zmoti če menimo, da je vinogradništvo tod obstajalo že pred 1900 leti. ko so tu trto sadili in gojili že stari Rimljani. Ti so bili dobri poznavalci vina, in tudi žena, kot pravijo. Kdo ve, če niso takrat bile žene celo bolj upoštevane kot danes. Saj je znana stvar, da je ženska iz Petovie postala celo rimska cesarica.
Ko so modernizirali staro minoritsko klet, so pod tlakom našli staro grednjo in skrbno oklesan kamen. Menijo, da izvira iz časov Rimljanov, saj je podoben o-nemu iz rimske kanalizacije, ki so jo bili prej odkrili.
Najstarejša med omenjenimi štirimi kletmi je minoritska. O njej so našli zapiske že iz 12. stoletja, kot smo omenili. Takratni kletarji so skrbno pazili zlasti na to, da bi vse kleti bile grajene na robu najvišjega vodostaja Drave, da bi ob velikih deževjih ne bile poplavljene.
Predniki današnjega kletarjenja so torej verjetno bili minoriti Sami zagotovo niso mogli popiti tolikšnih količin vinu, kakih 130 vagonov. Znano je nadalje, da so v tistih časih pobirali od vino gradnikov davek, imenovan «gor-nina». Ena «gornina» bi približno odgovarjala 27 litrom. Vendar se, žal, tudi po tem ne da ugotoviti, kakršen je bil obseg vinogradništva v 12. stoletju in kako stoletje kasneje.
Tudi do medkrajevnih sporov je prihajalo nekoč zaradi vina. Na primer med Mariborom in Ptujem. Mariborčani, ki so se kasneje vključili v trgovanje z vini od Ptujčanov, so nekega dne le-tem prepovedali prevoz preko svojega ozemlja. Primorali so jih, da so svoje blago — če so hoteli prodajati na zahodnih tržiščih — vozili tja preko Celja, kar predstavlja, seveda, daljšo pot.
Ptujčani še danes kletarijo na star način. Klasično kletarjenje, ki ga tu negujejo, je sicer drago, vendar z njim dosegajo izredno kvaliteto vin. Saj pa tudi stane sod «ležak» takega vina skoraj pet milijonov starih dinarjev.
Zdaj so Ptujčani zaskrbljeni, kaj bo s temi kletmi, ko bo izgrajena nova elektrarna na Dravi. Bojijo se nevarnosti poplav. Škoda, ki bi pri tem nastala, bi ne bila neznatna. Saj veljajo obe kleti, ki bi v tem primeru bili najbolj ogroženi, kar štiri milijarde starih dinarjev. Ustrezne ustanove so sicer zagotovile, da take nevarnosti ni, vendar nobena previdnost ni odveč, še zlasti, ker je resnično upoštevanja vreden stari slovenski ljudski izrek, da je po toči zvoniti pre-poizuo.
SOBOTA, 8. JUNIJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
10.30	- 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost
Monografija o Ciganih oziroma Romih
Danes se zaključuje oddaja o Ciganih oziroma Romih, ki je obsegala tri nadaljevanja. Oddajo je pripravil Nanni De Stefani 12.55 Komični filmi
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu 14.10 Odprta šola
Tednik o vzgojnih problemih, ki ga vodi Vittorio De Luca
16.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK Izžrebanje loterije
17.25 NOGOMETNA TEKMA MED AVSTRIJO IN ITALIJO Prenos v evroviziji z Dunaja V odmoru okoli 18.15 TEDEN DNI V PARLAMENTU 19.15 Nabožna oddaja 19.35 Kronike dela
Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 GLASBENA ODDAJA S CHARLESOM AZNAVOURJEM
Charles Aznavour je znan froncoski filmski umetnik, ki pa se je še bolj uveljavil kot avtor in pevec. Charles Aznavour živi v glavnem v Franciji, po rodu pa je iz Armenije. Je majhen človek, saj je visok komaj poldrugi meter. Njegov glas ni glas opernega pevca, celo ne boljšega popevkarja. Njegov glas je bolj hripav in šibak, kljub temu se je Aznavour priljubil množicam, posebno ker za svoje popevke izbira aktualno motiviko. Nocoj bo zapel vrsto znanih popevk, njegov program pa bo dopolnilo še več drugih nastopov. Med drugim bo na stopila baletka Stefania Rotolo, Argentinca Amelita Saldar in Astor Piazzolla pa bosta zapela nekaj argentinskih pesmi
21.45	A — Z: Dogodek, kako in zakaj?
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
19.15 športne vesti GIRO D’ITALIA
20.00	Koncert pianista Gherarda Macarinija Carmignanija Pianist Gherardo Macarini Carmignani bo v svojem nocojšnjem recitalu izvajal dve deli, ki sta povezani z «moderno» zgodovino klavirja. Gre za Sonato opus 1 Albana Berga ter za Bartokovo Sonato. Redki so glasbeni inštrumenti, ki so v času glasbenega razvoja pritegnili tolikšno zanimanje skladateljev, kot jih je pritegnil klavir. Samo ob sebi se razume, da je temu vzrok neverjetna možnost izkoriščanja ali uporabe izraznih možnosti klavirja. Bergova Sonata opus 1 je delo še mladega Berga. Sicer pa je Berg tako in tako umrl mlad, saj se je rodil 1885. leta, umrl pa že 1935. Sonato opus 1, pa je napisal že v dobi, ko je bil Schonbergov učenec.
Na nocojšnjem programu bo tudi Bartokova sonata iz leta 1926, to se pravi delo iz dobe, ko je nastajala Bergova sonata
20.30	DNEVNIK
21.00	Dva Kennedyja
Gre za dokumentarni film, vendar pa ne za kako krajše delce, pač pa za malomanj kot celovečerni film, ki opisuje tragično usodo dveh bratov iz družine Kennedy in sicer usodo bivšega ameriškega predsednika Johna in njegovega brata Roberta.
Dokumentarec prikazuje oba znana ameriška javna delavca iz družine Kennedy in to od mladih let pa vse do njune tragične smrti. Tako bomo videli predsednika Johna Kennedyja skozi vse njegovo življenje, predvsem pa v času tistih tisoč dni, ko je vodil veliko ameriško državo, vse do onega tragičnega dne v novembru 1963. leta, ko so ga v Dallasu med obiskom tega mesta ubili. Režiser Gianni Bisiach je za film uporabil izključno dokumentarni material, ki ga ni bilo malo.
Na približno enak način, pa čeprav v manjšem obsegu, bo prikazano tudi žvljenje Johnovega brata Roberta do njegove smrti v Los Angelesu, kjer so ga 5. juaija 1968. leta umorili med volilno kampanjo
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
17.45	Državno rokometno prvenstvo
19.00	Obzornik
19.15	KJE IZVIRA NIL Serijski film
20.15	KAJ POČNEMO OB NEDELJAH
Serija 22 kratkih humorističnih oddaj. Vsaka od teh oddaj obsega tri igrane zgodbe, ki so zasnovane na resničnih, nena vadnih, vedno duhovitih dogodkih. Izbrane duhovite zgodbe, ki so jih opisali in poslali TV gledalci, je skupina scenaristov priredila in jih nato posnela. V njih igrajo poklicni igralci, vtem ko njihovi avtorji sedijo v studiu in v razgovoru z vodjo oddaje Ivom Serdarjem komentirajo svoje zgodbe
20.45	Risani filmi
21.00	DNEVNIK
21.20 TEDENSKI ZUNAJNEPOLITIČNI KOMENTAR
21.30	SLOVENSKA POPEVKA 74
Prenos za JRT omrežje iz dvorane Tivoli
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.45 OČE ZVEZDNIK
Film iz serije «Ljubezen na podstrešju»
21.15	DNEVNIK -
21.30	FESTIVAL SLOVENSKE POPEVKE Nocoj je na vrsti zaključni večer
22.30	OTROK JE IZGINIL Serijski film
TRST A
7.15,	8.15,	13.15,	20.15 Po-
ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Dejstva in mnenja; 15.45 Avtoradio; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 18.45 Glasbeni collage;
19.40	Revija zborovskega petja;
20.00	Šport; 20.35 Teden v Italiji;
20.50	Radijski oder; 21.30 Vaše popevke; 22.30 Relax ob glasbi.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Pogovor o glasbi; 16.30 Zborovsko petje; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Jutranja glasba; 9.30 Minghettijev show; 10.45 Nasveti in glasba;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Ni samo glasba; 17.00 Orkester S. Gleaton; 17.15 Poskočnice; 18.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.45 Primorska in njeni ljudje; 19.00 Vročih 100 kilovatov; 20.00 Za prijeten konec tedna; 21.00 Večer ob glasbi; 21.45 Glasbeni weekend.
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Program z G. Meccio; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.07 Odprta linija;
14.50	Znanstvena oddaja; 1510 Bob Dylan in Ray Conniff; 15.45 Veliki varieté; 17.00 Izžrebanje loterije; 17.20 Nogometna tekma: Avstrija - Italija; 19.45 Nabožna oddaja; 20.00 Melodrama.
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Pesmi za odrasle; 9.35 Strnje-
na komedija; 10.05 Plošče za poletje; 10.35 Program z G. Bra-mierijem; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?
14.00	Plošče; 15.00 Giro dTtalia;
15.40	Gledališke novosti; 16.35 Poletje evropskih festivalov; 17.30 Posebna reportaža; 18.05 Folk glasba; 18.35 Lahka glasba; 19.00 Plošča za poletje; 19.20 Giro d’Italia; 19.55 Supersonic; 21.19 Parodije.
III. PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Mo zartove skladbe; 10.00 Koncert;
11.40	Koralna glasba; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 15.30 Klavirske skladbe; 16.30 H. Ulrich, G. Li-geti; 17.25 Modem Jazz Quartet;
18.00	Tedenske gledališke novosti; 19.15 Bugamelli, Zanetto-vich, Rota; 20.25 Simf. koncert; 22.35 Solisti jazza: B. Goodman.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00. 16.00,
20.00	Poročila: 7.50 Na današnji
dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Studio za najdene skladbe; 10.50 Predstavljamo vam . . .; 11.15 Glasbeni drobiž; 12.20 Znami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Čez travnike in polja; 14.30 Priporočajo vam...;	15.10	S pesmijo po
Jugoslaviji; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Pojo naši operni pevci; 17.00 «Vrtiljak»; 17.45 S knjižnega trga; 18.10 Kitara v ritmu; 18.20 Gremo v kino; 19.00 Aktualnosti doma in po svetu; 19.15 Dobimo se ob isti uri; 19.45 Naš gost; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Milana Ferleža;
21.00	Veliki zabavni orkestri; 21.30 «Slovenska popevka 74»; 23.20 Oddaja za naše izseljence; 24.05 S pesmijo v novi teden.
En mesec po Brandtu
6. maja opolnoči so radijska poročila potrdila, da je Willy Brandt odstopil — Zdaj so to že spomini — Novi kancler Helmut Schmidt je nadvse popularen
OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA
BONN, 6. junija. — Ali sedi bonski »junak«, ki je strmoglavil Willyja Brandta — vohun Giinter Guillaume — celo po nedolžnem v zaporu? Ali mu bodo sploh lahko dokazali, da je in kaj je izdal vzhodu? In kaj če se izkaže, da mu tega ne bodo mogli dokazati? Tole zveni pri nas morda zelo dramatično in našemu bralcu se takoj vsili vprašanje: »Kaj boHpotem z Brandtom?« Tu se sicer vrstijo vprašanja okoli zgodovinskega bonskega špijona — nihče pa se več ne vpraša o tem, ali bi se sploh kaj spremenilo z usodo Willyja Brandta.
Bivši kancler pomaga Bonnu tako, da uživa daljše počitnice v družinskem »bivaku« na Norveškem. Ce je treba oddati svoj glas, če je treba nastopiti skupaj z vodstvom SPD na volilnem boju v Hannovru, ali če je le treba priti na proslavo 25. obletnice ZRN — se pripelje z rednim letalom, v vsej svoji skromnosti in nevsiljivosti v domovino. Potem pa gre nazaj k ženi Ruth in sinu Matthiasu, kateremu pomaga pri angleščini. Kot »papa«, kot mož, kot državljan »x«.
Bilo je točno pred mesecem dni, ko so proti polnoči v ponedeljek, 6. maja, postali bonski novinarji in politiki silno nemimi: Willy Brandt je odtsopil. Da, opolnoči so to radijska poročila že potrdila.
Zdaj so to že spomini. »Ah, kje si ti? Cel mesec se nisva videla.« — »Saj res: mesec dni je že mimo. Kako hitro je to minilo. In kako sem se prenaglil v prvem komentar ju«. Naj bo kolega neimenovan, sicer pa ni edini, ki je tisto noč ali naslednje jutro sporočil svojemu uredništvu da stoji Bonn pred eno najtežjih državnih kriz po vojni, da bo to lahko popolnoma uničilo že tako načet u-gled socialnih demokratov .
Nas tuje dopisnike je novica našla na mednemški meji v Harzu v hotelu »Maritim«. Deželna vlada Spodnje Saške nas je povabila na informacijsko potovanje. Potem smo zanimiv program prekinili m vso noč potovali počez v Bonn. Nekje ob dveh ponoči so bonski poročevalci nočnega radijskega programa že izvedeli, da je Tanjug izredno visoko ocenil vlogo kanclerja Brandta. Nočno reakcijo beograjske tiskovne agencije so ponavljali vso noč. Vzhodnonemški radio je novico spo-
ročil svojim poslušalcem šele ob desetih naslednje jutro. Brez komentarja. Sicer pa se menda nobena politična novica zadnjih let ni tako dramatično širila, kot novica o odstopu legendarnega bonskega mirovnega kanclerja Willyja Brandta.
Danes so to že spomini, štirinajst dni že vlada v Bonnu nova, kar precej nova garnitura. Bonn ima dva predsednika republike: eden, Gustav Heinemann, se poslavlja, drugi, Walter Scheel, se pripravlja in počiva nekje v zakotni alpski dolini na Salzburškem, kjer ima svojo hišo. Bonn ima novega kan clerja, ki ni nič manj znan in popularen, kot je bil predhodnik.
Ta novi kancler Helmut Schmidt je nekaj prav posebnega. Celo tisti, ki so bili politično zaljubljeni v Willyja Brandta, zdaj vsi srečni občudujejo energičnega Schmidta. V Bonnu se vlad na levo liberalna koalicija in konservativna opozicija še naprej na žive in mrtve koljeta.
Brandtov odhod je konservativce najprej navdal z velikim upom, da jim bo politična hruška padla res čisto zrela v naročje. Ze ne kaj dni po Brandtovem slo vesu pa so se streznili. He: mut Schmidt je z neverjetno prisebnostjo zbral okoli sebe novo ekipo ter zastavil del no na starih Brandtovih temeljih delno na novem pragmatičnem stabilizacijskem programu delo nove vlade. Zdaj so že vsi ministri doživeli svoj politični »krst«, vsak je že povedal kaj prek televizije, vsak je že bil na kakšni domači ali evropski konferenci. Svoj izpit je položil tudi Gensoher, in to kot predsedujoči v evropski de veterici v Bruslju. Schmidt
je torej nastavil konservativcem sila trd oreh. če ni Brandt ostal, bi verjetno, skoraj gotovo, šel naprej notranji razkroj v stranki med starim jedrom in mladimi (jusosi), na ta račun pa bi socialni demokratje še naprej izgubljali svoje volilce na politični sredini. Tistih pet odstotkov sredine pa v tej deželi odloča o usodi vseh treh velikih političnih strank. Kdor izgubi tri odstotke te magične sredine, tako poveča razliko za šest odstotkov. To pa je že gotova smrt v položaju, ko eni ali drugi vladajo z decimalkami ali celo z edinim poslanskim
Schmidt je nadvse popularen. Medtem ko so s prvim šokom ljudje še dopuščali, da bo Brandtov odhod še poslabšal položaj za socialne demokrate, pa se že po dobrem tednu Schmidtove via davine nagibajo k temu da bo Schmidt spet pridobil zaupanje volilcev, da bodo pod njegovo pestjo jusosi mani glasni, da bodo cene bolj sta bitne, da bo — bolje.
Sicer pa se te dni glavna politika ne vrti več toliko v Bonnu, kolikor v Hannovru glavnem mestu po površini druge največje zvezne dežele Spodnje Saške (Nie-darsachsen). Tu vladajo tako rekoč ves čas po vojni socialni demokratje, ki se v nedeljo spet stavljajo na milost in nemilost volilcem
V navdušenju in pijanosti na račun dosedanjih uspehov na deželnih in komunalnih volitvah v Hamburgu, Schles wig-Holsteinu in Rheinland-Pfalzu so konsevativci (CDU) že pred meseci, ko se je po malem začel volilni boj, vrgli v zrak parolo o tem, da bodo volilci na Spodnjem Saškem dali zadnjo oceno Brandtove bonske politike.
Takrat je namreč v Bonnu še bil Brandt. Zdaj pa je v Bonnu kancler Schmidt, fisti energični »železni kancler«, očitno tip junaka, ki mu Nemci že po prirodi prej dajo svoje simpatije, kot pa morda sanjaškemu vizionarju, ki strmi v bodočnost, danes pa mu doma stvari drsijo izpod rok. Malce karikirano povedano sicer, toda takšnale resnica o Brandtu in Schmidtu se zdaj ponuja.
Socialni demokratje so morali geslo o odločilnem boju sprejeti. Pravijo, da se še nikoli po vojni ni zgodilo, da bi neke deželne volitve tako usodno vplivale na bonske zadeve. Tokrat gre namreč predvsem za dvoje: po 6. juniju se bo moralo pokazati, ali bo Schmidtova garnitura in pragmatična politika res deležna več milosti pri sredinskih volilcih kot Brandtov nenehni reformi-zem, drugič pa bodo na Spodnjem Saškem odločili, ali bo drugi dom bonskega parlamenta (Bundesrat), v katerem imajo konservativci en glas večine, okrepil CDU/ CSU in ju postavil tako praktično v vlogo vzporedne vlade. Danes namreč ravno Bundesrat diktira tempo bonski reformski politiki in Hei mut Schmidt se bo moral te dni celo zmeniti z opozicijo če bo hotel spraviti svojo davčno reformo v uradni list. Bundestag je ponovno razpravljal tudi o legalizaciji splava, in to zato. ker je konservativna večina v Bun-desratu zavrnila sklep Bun destaga, da bi splav bil dovoljen v prvih treh mesecih (zdaj člen 218. kazenskega zakoni-iva grozi s strogimi kaznimi)
Opozicija zdaj lahko sicer zavira, nekaj tudi zavre, ne more pa ravno onemogočiti zastavljene reformske poti levo liberalne koalicije Ce pa bi se na Spodnjem Saškem obrnilo njim v prid, bi to psihološko delovalo na jesenske volitve na Hessenskem in Bavarskem. Socialni demokratje so spet dobili nekaj upanja. Ali pa je upravičeno, bodo izvedeli v nedeljo iz Hannovra.
ANTON RUPNIK
Besede,
besede...
Zadnje tedne, ico sta kandidata za predsednika Avstrije obiskala tudi kraje ob na-H meji in jezikovno mešano ozemtje na Koroškem, smo znova zvedeli, da je «Avstrija v resnici zainteresirana za dobre odnose z Jugoslavijo,« (Kirchschlager) in da so nemoteni odnosi s »stabilno in notranje trdno Jugoslavijo«, ki skupaj z Avstrijo lahko odigra pomembno vlogo na evropskem jugozahodu, zelo zaželeni (Lugger).
Zaželeni, potrebni, obče ko. ristni — toda že dvajset let obremenjeni s seznamom nerešenih vprašanj, med katerimi ima ključno mesto stanje slovenske in hrvatske narodnostne skupine v Avstriji. To je na Dunaju in v Celovcu znano: »Jugoslavija, in sicer Beograd, torej ne samo Ljubljana, ne dopušča nobenega dvoma, da ni ravnodušna do pritožb koroških Slovencev in da ima kot sila podpisnica dunajske državne pogodbe iz leta 1955 tudi pravico, vplivati na spoštovanje in izvajanje pogodbe in ga, če je potrebno, izsiliti na mednarodni ra. vni,« je v dunajski »Die Presse« konec maja zapisal vodilni avstrijski strokovnjak za manjšinska vprašanja, profesor Veiter. Se huje je, če mora strokovni svetovalec dunajske vlade ugotoviti, da v tej vladi levica očitno ne ve, kaj misli desnica: da na eni strani minister za zunanje zadeve trdi (tudi v uradnih notah, izmenjanih z jugoslovansko vlado), da je Avstrija do pike izpolnila določila državne pogodbe, medtem ko oddelek za mednarodno pravo njegovega ministrstva ugotavlja nasprotno . .. kajti, če »bi bilo drugače, ne bi bilo treba študijske komisije in Kontaktnega komiteja.«
Kesmca postane še bndkej-ša, če je ta minister predsedniški kandidat vladajoče stranke, katere koroški še) in deželni glavar Leopold Wagner sodi: »Mi smo svoj kurz spremenili, izpovedali smo našo ,mea culpa', več ni mogoče zahtevati!«
Svoj kurz so koroški socialisti uravnali po šovinistih in
Nov krmar, stara pot
Kolumbija bo avgusta dobila novega predsednika, ki bo nadaljeval staro politiko — Lotiti pa se bo moral predvsem socialnih reform in pa inflacije
OD NAŠEGA BRAZILSKEGA DOPISNIKA
BRASILIA, junija. — Novega kolumbijskega predsednika Lopeza Michelsena, ki bo prevzel predsedniško dolžnost prihodnjega avgusta, čakajo v prvi vrsti razvojni problemi te andske države. Michelsen, ki je kot kandidat levega centra premagal kandidata konservativne stranke Gomeza Hurtada, bo vlada z večino v parlamentu, senatu in v večini pokrajinskih parlamentov.
Tako on kot njegova stranka sta dobila odločilno večino glasov na predsedniških volitvah, četrtih po državnem udaru pred šestnajstimi leti, ko so vojaki odvzeli oblast diktatorju Rojasu Pinillu ter odprli politično sceno za liberalno in konservativno stranko. Po ustavi, ki so jo vsilili vojaki politikom, je vsaka vlada sestavljena iz ministrov, ki pripadajo obema strankama, kar naj bi zagotavljalo demokratično vladanje. Tako ima sedanji predsednik Pastrana Borrero v svoji vladi liberalne ministre, medtem ko bo moral novi predsednik Michelsen sprejeti v vlado nekaj konservativcev
Sestava nove vlade ne bo v ničemer spremenila načina 'dadanja ter reševanja kolumbijskih problemov. Obe stranki izhajata iz istih ideoloških osnov, razlikujeta se samo v tem, da hočejo liberalci večjo vlogo države v gospodarstvu, medtem ko zastopajo konservativci predvsem veleposestniške interese. To se je pokazalo tudi na volitvah, kjer je liberalna stranka s svojim premikom na levo dobila glasove volilcev v mestih, medtem ko so veleposestniki in mali ter srednji kmetje glasovali za konservativnega kandidata. Zanimiv je tudi podatek, da so vsi trije kan didati za predsednika Kolum bije (izvoljeni Lopez Michel sen kot predstavnik liberalne stranke, Gomez Hurtado kot zastopnik konservativne stranke, in Maria Eugenia Rojas) otroci bivših predsed nikov Kolumbije. Druga dva kandidata, zdravnik Echever-ra Meija kot predstavnik le vih strank in Inženir Hermes Duarte kot predstavnik krščanskih demokratov ne pripadata tradicionalnim političnim krogom, ki vladajo v Kolumbiji.
Na volitvah je bilo opaziti tudi veliko odsotnost volilcev.
Pravzaprav to ni nič novega, volilna pravica ni dolžnost. Kljub temu pa poskušajo kandidati vzdrževati stalen stik z volilno množico. Lopez Michelsen je v svojih prvih Izjavah jasno povedal svojim volilcem, da naj ne pričakujejo čudežev. Michelsen je poudaril, da bo svojim volilcem razložil vse probleme, ki jih mora rešiti nova vlada, vendar naj bodo volilci potrpežljivi, kajti rešitve niso lahke.
Po prvih Izjavah in po analizi volilnega programa, so največji problemi sodobne Kolumbije prav na področju socialne varnosti. Nezaposlenost, ki je dosegla že 20 odstotkov aktivnega prebivalstva, pomanjkanje stanovanj (Kolumbija potrebuje tri milijone stanovanj, da reši to vprašanje) ter inflacija, ki zmanjšuje kupno moč predvsem delavstva, so trije glav-
ni problemi novega predsed nika. Te probleme je že reševala sedanja vlada, ki je sicer dosegla nekaj uspehov, še zdaleč pa ni rešila vseh, saj se pravzaprav vlečejo skozi celo desetletje.
Po drugi strani pa bo Michelsen prevzel državo z dokaj solidnim finančnim stanjem, z rastočim izvozom brez zunanjetrgovinskega deficita, s 500 milijoni dolarjev rezerv. Kolumbijsko gospodarstvo, ki se je navezalo na sosednje države, ki delujejo v okviru Andskega pakta, je dinamično in brez dvoma ne bo delalo preglavic novemu predsedniku. Teža socialnih problemov in pritisk sicer strogo kontroliranih sindikatov bo brez dvoma odločilen za bodočo vlado. Ce bo nova vlada s hitrejšim ritmom industrializacije in večjim razvojem kmetijstva rešila vsaj problem brezposelnosti, po-
tem lahko računa na političen mir v boju proti inflaciji.
Lopez Michelsen pravi, da bo razvil kmetijstvo kot gonilno silo kolumbijskega gospodarstva, ter povečal izvoz kot sredstvo za polno izrabo kapacitet kolumbijske industrije Potrdil je tudi, da bo izdal zakon o ločitvi, kar bo brez dvoma za nekaj mesecev zaposlilo kolumbijsko politično družbo. V zunanji politiki podpira politiko reorganizacije organizacije ameriških držav, ter navezavo odnosov s Kubo in Kitajsko. Napovedal je še povečanje trgovinskih odnosov z državami SEV, ki naj bi gradile v Kolumbiji velike hidrocen-trale. Gre skratka za nadaljevanje politike sedanje vlade, ki je bila ena izmed pobud nic novih medameriških odnosov.
Za zaključek lahko zapišemo, da ne bo sprememb v kolumbijski politiki. Vse ka že, da se kolumbijski politiki, ki pripadajo meščanskim strankam, strinjajo z rešitvami, ki jih je predstavila zadnja vlada Pravzaprav bo pot ista, menjal se bo samo krmar.	BOGDAN ŠALEJ
KOLUMBIJCI VOLIJO — Od ukrepov nove vlade, ki bo zaprisegla avgusta, si največ obetajo najrevnejši sloji prebivalstva in množice brezposelnih.
Foto: arhiv Dela
Legenda sovjetskega baleta
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
Kulturna Moskva se Je slovesno in prisrčno oddolžila Gaiini Dianovi ob tridesetletnici njenega dela v Velikem teatru. Baletni vodja tega osrednjega sovjetskega gledališča je ob tej priložnosti dejal, da Je Ulanova kot nadaljevalka tradici.) Ane Pavlove ostala nedosegljiva plesalka našega časa ter svojevrsten ideal baletne umetnice, ki je dala pečat celemu obdobju v zgodovini sovjetskega baleta. Sovjetska vlada pa ji je dodelila najvišje odlikovanje za delovne zasluge — red junaka socialističnega dela. Nobena balerina doslej še ni bila deležna tako visokega uradnega priznanja.
je bila v tem, da so obvladovale duhovni svet človeka. Ulanova Je na baletnem odru najbolj do-
sledno uresničila idejo Stanislavskega, da se na odru nujno mora izraziti »življenje človeškega duha«. V tem je velika uganka njene umetnosti, njene vsebine, njenega smisla, njene poezije in lepote, meni Grigorovič.
Ulanova Je začela svojo »plesalsko kanero« v dvajsetih letih v leningrajskem teatru Kirova in takoj pritegnila pozornost gledališke publike in kritike. Moskovčani so jo spoznali 1935 leta, ko je prvič gostovala v Velikem teatru. Pred tridesetimi leti pa Je balerina za stal-
Velika baierma je ustvarila nepozabne uke Odete v »Labodjem jezeru«, Gi-selle v istoimenskem baletu, Marije v »Bahčisa-rajski fon’anl«, Julije v »Romeu in Juliji« itd., itd. Na njene ipnzoritve
so tudi naj več ji gledališki umetniki, pisatelji, skladatelji, kiparji gledali kot na svojevrstna »predavanja o umetniškem mojstrstvu,« je zapisal neki kronist takratnih kulturnih dogodkov Mladma Je vztrajno čakala na »odvečno vstopnico« pred vhodom Velikega teatra ter z dolgim! aplavzi pozdravljala njen prihod na oder. Alekse Tolstoj je njen ples oboževal; znameniti Nikolaj Hmelov je menil, aa je Ulanova »dramska umetnica ogromnih zmožnosti«; »ona je genij ruskega baleta, njegova neulovljiva domišljija, njegova navdahnjena poezija« — je pisal Sergej Prokofjev. Tuja kritika pa ;e Ulanovo med njenim neštetimi gostovanji na največjih in najznamenitejših odrih sveta imenovala »legenda sovjetskega baleta«.
Junakinje Ulanove se niso vedno odlikovale s fizično lepoto; njihova moč no prišla v moskovski Veliki teater, v katerem je nastopala do nedavna. To so hkrati bila tudi leta
njenega naj večjega umetniškega dosega, ko je s svojimi stvaritvami mnogo prispeval« k uveljavitvi baleta Velikega teatra tako doma kot v inozemstvu.
Sedaj se Ulanova ukvarja s pedagoškim delom. Kot repetitorka Velikega teatra prenaša svoje izkušnje in umetniške poglede na nove generacije sovjetskih plesalcev in plesalk. Njem gojenci so tudi Maksimova m Vasiljev, najbolj obetajoči plesni par iz mlajše generacije, Adirhajeva in še čisto mlada in izredno nadra-jena Semeniaka.
Ko so ob sedanjem jubileju Ulanove skušali opredeliti njen prostor v ruski m sovjetski kulturi, so jo brez pomislekov uvrstili v isto častno vrsto z velikimi imeni kla sične realistične tradicije ruskega tea- ra:	Igralko
Jermolovo, plesalko Pavlovo in gledališko režiserko Komisarževsko. Večjega in globljega priznanja si Ulanova ni mogla želeti.
MARKO KOZMAN
potem ni čuda, če je na volilnih zborovanjih enega in drugega kandidata slišati od koroških političnih glavarjev, kar zadeva Slovence, zgolj rezke tone, ki spodbijajo ver. jetnost dobrohotnih, državniško zastavljenih izjav enega in drugega kandidata, da je treba na Koroškem pomiriti duhove m v tem umirjenem ozračju »brez hude krvi uresničiti državno pogodbo in uve. Ijaviti ukrepe za izboljšanje življenja manjšine.« In še ob tem se patentiranim nemškim domoljubom zdi, da so »Nemci m Vindišarji na Koroškem zapostavljeni.«
In ker se jim tako zdi — vodilna stranka pa jim je pa nižno izmolila »mea culpa« — se zadeva ne premakne Ker pa se ne premakne, so odnosi z Jugoslavijo obremenjeni in nobena lepa izjava tega ali onega kandidata ne velja več kot papir, na katerem je zapisana.
Čeprav je eden kot drugi res častivreden mož. Tako piše na volilnih plakatih.
JAKA STULAR
Madžari so med nami
Posebni nacionalni filmski večeri so pri nas v Ljubljani redkost, zato jih posebej pozdravljamo. In če je bil tak večer madžarski, še posebej — morda prav zato. ker je v prejšnjem tednu, ko nas je obiskal madžarski režiser Ferenc Kardos s svojim filmom, n-- moremo mimo dejstva, da je prav ta teden prikazala televizija še dva madžarska filma in je bila ta nacionalna kinematografija tako-rekoč center pozornosti na tem umetniškem področju. Ferenc Kardos, 37 letni režiser ki sodi v generacijo tako unenovane-ga madžarskega novega umetniškega fiima, je prikazal v Ljubljani — na povabilo Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije — svoj najnovejši film Petofl 73. Kot že ime pove, bi pričakovali, da gre za nekakšen življenje pis največjega madžarske ga pesnika in zanesenega revolucionarja, vendar je avantgardni avtor posta
vil problematiko drugače.
Film je bil pripravljen za 150-letnico Petdfije-vega rojstva, vendar ne kot evokacija njegovega revolucionarnega življenja, marveč kot spomin nanj. Kot spomin pri mladih ljudeh, ki se o njem uče v šoli. O njem so se učili tudi dijaki neki gimnazije m si za svoj happening izbrali prav tèmo o njegovem revolucionarnem de lovanju okrog leta 1848, ki je bilo pomembno za vse narodnosti v avstro ogrski monarhiji. Seveda režiser m koval tega hap peninga na zgodovinskih resnican, marveč na im provizacijah in interpreta ciji mladine ki živi v letu 1973.
Film se začne kot pri poved o organizirani gimnazijski predstavi. Izbirajo igralce, glavnega igra) ca. Začne se zgodba, ki Jo spremljajo Petòfljevi verzi, uporabljeni so nekate ri zgodovinski momenti iz njegovega delovanja. Resnična zgodovina in njena
dejstva so le okvir. Mladina se zabava, ko reproduciraš stoletne dokumente, toda zraven tudi — razmišlja. Igra se vse do absurdov, vendar takšnih, nedoslednih (bodisi v tek stu ali pa v vizualnih interpretacijah), ki hote ali nehote razbijajo iluzijo o preteklih revolucionarjih. Vendar, kot je dejal avtor po predvajanju filma, takšen je bu njegov namen. Razbiti iluzijo m prikazati igro Dijaki so de jah, da so ntihovi predniki, ko so bili mladi, še imeli možnost da so se šli zagnane revolucionarje, njim pa ostane le delo in učenje. Radi pa bi se še drugače uveljavili.
Tako kot se igrajo Kar dosovi dijaki, se igrajo tudi drugi interpreti drugih filmov. Vsem m moč biti prikazanih v javnosti. Madžarska ima danes 54 režiserjev posname 20 fil mov na leto Vsako leto je zaposienih redno le osem režiserjev za drugih 46 filmov ,ih je na voljo 12. Kaj naj počnejo drugi režiserji? Deiajo pač filme za televizijo, ki jim
nudi vso pomoč in podporo. In režiserji so tudi zadovoljni, kajti med snemanjem televizijskih filmov, ki potujejo po svoji rodni deželi, spoznavajo ljudi, seznanjajo se s problematiko iz različnih koncev svoje domovine prek socioloških prijemov si pridobivajo ideje za svoje nadaljnje filme za kinematografe. Pri tem ko snemajo za televizijo, menijo, da so družbeno koristni, hkrati pa koristijo tudi sebi, ko se jim rojevajo izvirne téme za celovečerne filme. Tako je prišel do svojega filma Kardos in tako prihajajo do njih tudi drugi, poleg tistih osmih, ki so privi legiram. Sicer pa Je vpra šanje, pravi Kardos, kdo je privilegiran kajti v TV filmih, ki jih posnamejo 160—180 na leto in ki trajajo od ene ure do ure in pol, se je moč naučiti več življenja m prinesti več izvirnosti v kinematografijo, kot med sedenjem za mizo in zamišljanjem filmov, ki bodo uspevali in zabavali.
MIŠA GRČAR
Gradnja sodobne avtomobilske ceste
Kam po Sloveniki?
Zakaj proti Senožečam in ne proti Novi Gorici?
Se slabe tri mesece in prvi avtomobili se bodo že lahko zapeljali po skoraj devet kilometrov dolgenTlioveni odseku avtoceste od Postojne do Raz drtega. Delavci in stroji hitijo skoraj brez premora) kajti obdobje lepega vremena je treba kar najbolj izkoristiti- Septembra bodo graditelji avto ceste počivali le nekaj dni in nato znova zagrizli — v smer Senožeče.
Ozko grlo med Razdrtim in Senožečami
Zakaj proti Senožečam in ne proti Novi Gorici? Tako smo vprašali di rektorja strokovne službe republiške skupnost) za ceste inž. Lojzeta Blen kuša. Pojasnil je:
»V Sloveniji imamo izdelan osnutek dolgoročnega programa razvoja cestnega omrežja, ki vključuje gradnjo sodobnih avtocest in hitrih cest. V pro gramu je predvideno, da bi glavna ma gistrala take imenovana Slovenika, po tekala od državne meje pri Šentilju preko Maribora in Ljubljane do Kop ra. To naj bi bila sodobna avtocesta vendar pa sam program predvideva, da bi jo od Senožeč naprej gradili po etapah in sicer najprej dvopasovno. nato pa še preostala dva pasova. Pred videno je, da bi Slovenika imela v Divači odcep za Sežano oziroma Fer netiče.
Odcep proti Novi Gorici pa je že od nekdaj predviden, vendar bo tip te cestne povezave prilagojen tipu italijanske avtoceste, ki prihaja k nam blizu Nove Gorice.«
Potreba po nadaljevanju avtoceste iz Razdrtega do Senožeč je utemeljena zaradi zelo gostega prometa na tem odseku, ki pa se v Senožečah razdeli v dva kraka. V nedavnem spo-
ročilu republiške skupnosti za ceste slovenski javnosti je bilo med drugim tudi zapisano, da so strokovnjaki med narodne banke za obnovo in razvoj že pri najetju posojila za avtoceste od Vrhnike do Postojne opozarjali, da oo glede na ugotovljene prometne tokove treba poiskati možnost za rešitev ozkega grla med Razdrtim in Senože čarni
»2e vrsto let z anketami in štetjem prometa ugotavljamo obremenjenost posameznih cestnih odsekov in gostoto na njih Večkratni rezultati so poka zali, da se v Postojni tretjina vozil usmeri proti Reki, dve tretjini pa proti Razdrtemu. Tu šestina vozil zavije desno proti Ajdovščini pet šestin pa nadaljuje vožnjo proti Senožečam, kjer se prometni tok razdeli v dva približno enaka dela proti Sežani in državni meji ter proti Kopru.« je po jasni) ing. Marjan Kranjc, vodja pro gramskega sektor j a republiške skup nosti za ceste.
Proti Kopru ali proti italijanski meji?
Ko bo odpravljen prometni »zamašek« med Razdrtim in Senožečami,
bodo kajpak na vrsti drugi cestni od seki, ki so potrebnejši kot nadaljeva nje avtoceste iz Senožeč. Osnutek dolgoročnega programa razvoja cestnega omrežja predvideva, da bi vsi trije kraki proti Kopru, Fernetičem in Razdrto—Nova Gorica prišli na vrsto šele po letu 1980, ker so drugi cestni odseki akutnejši Osnutek je zdaj v razpravi in pojavila se je dilema: ali naj se Slovenika usmeri proti Kopru ali proti italijanski meji? V smer, ki Di jo pač določili glede na Italijan ski program gradnje avtocest, saj bi s tem naša cesta pridobila na pomenu zaradi tranzitne povezave? Dejstvo namreč je, da Italijani pospešeno gra dijo terminal pri Fernetičih hkrati pa so na naši strani asfaltirali že precej šnje površine za številne tovornjake ki dnevno prečkajo mejo Italijanski krogi si prizadevajo, da bi se dva odseka avtoceste povezala pri Fernetičih nkrati pa so za to zainteresirani tudi nadžarsk gospodarski krogi Na republiški skupnosti za ceste Je bilo sprejeto stališče, naj bi v Italiji poiskali močne kreditne vire za grad njo avtoceste vendar ti krediti ne bi v ničemer smeli obremenjevati sloven skega »cestnega dinarja«. Hkrati pa to ne sme povzročiti premikov v dina miki, ki jo predvidevajo naši načrti
Iz Razdrtega, kjer bodo gradbeniki pričeli z deli jeseni letos, bo treba na odseku do Senožeč zgraditi 760 metrov dolg predor z dvema voznima pasovoma, širokima skupno maj st metrov Ze zdaj je rezerviran teren še za drugi predor, ki bo na vrsti čez leta, kajti takšna investicija je zelo draga Kilometer predora stane približno 140 milijonov oziroma šestkrat več kot kilometer avtoceste S krajevno skupnostjo v Razdrtem so se strokov njaki sporazumeli in načrte spremeni li za nekaj metrov, ter se tako prila godili njihovim zahtevam Ce bodo dela potekala po načrtih, to pa je pri gradnji predorov težko zagotoviti, bo odsek do Senožeč nared do konca leta 1976
Po programu naj bi avtocesto gra dili naprej proti Divači, vendar zdaj ni mogoče reči kdaj kajti denarja ni Odsek od Divače proti Fernetičem bi bil verjetno prej na vrsti kot od sek proti Kopru Koper in slovenska obaia potrebujeta avtocesto, vendar sedanje obremenitve niso tako močne, razen v sezoni Ker zdaj gradijo obalno cesto, bi bilo nujno urediti ovinkasti Črni kal. Strokovnjaki republiške skuonr.sti za ceste so že razmišljali da bi zgradili cesto na stebrih tja do Ospa, toda pokazalo se je, da je
ta investicija veliko predraga, če bi sedanjo cesto razširili in uredili tako, da bi bila za vožnjo navkreber na voljo dva pasova, navzdol pa en pas bi bilo morda bolje- Na tej cesti so glavni problem težki tovornjaki, ki vo zijo iz koprske luke.
Nadaljnji odseki
Nova Gorica bo dobila po načrtih sodobno štiripasovno cesto In zakaj ne avtoceste? Nelogično je, da bi pri nas gradili avtocesto, Italijani pa hitro cesto. Cesta, ki »prihaja« iz Italije k nam, je hitra cesta tipa »raccordo« To je štiripasovnica, široka šestnajst metrov z dvema voznima pasovoma na vsaki strani, vmes pa ju ločita le dve neprekinjeni črti. Pri nas bomo gradili bogatejši tip ceste. Dva pašo va v eno in dva v drugo smer bosta široka po sedem metrov in pol, vmes pa bo skoraj dva metra širok vmesni pas (avtocesta ima štiri metre širok vmesni pas). Cesta bo brez tako ime novanega odstavnega pasu in bo imela po en meter urejenih bankin na vsa ki strani. Vsa križanja bodo izven nivojska bodisi kot nadvozi ali pod vozi. Najprej naj bi gradili odsek od
državne meje do vasi Selo pri Ajdovščini, nato drugi odsek od Razdrtega do Podnanosa in šele nato vmesni odsek. Strokovnjaki pravijo, da bodo najtežja dela na drugem odseku, saj je nevarnost, da bi pobočje Nanosa drselo. Modernizirano sedanjo cesto od Razdrtega do Podnanosa bi uporabili kot del nove ceste, drugi del pa bi gradili skoraj vzporedno, vendar izvennivojsko.
Hudo prometno grlo je posebno cesta Ljubljana—Vrhnika Naša država kandidira za posojilo pri mednarodni banki za obnovo in razvoj za ta odsek v sedmem projektu, kar pomeni, da naj bi bila posojilna pogodba podpisana v prvi polovici prihodnjega leta, septembra 1975 pa bi pričeli z deli Gradnja bo trajala dlje kot normalno zaradi zahtevnejšega terena na barju Letos bodo zgradili poskusni nasip, ki naj bi dokončno odločil o izbiri materiala in o tehnologiji gradnje. Ta cestni odsek bo predvidoma zgrajen konec leta 1978.
V osmi cestni projekt je prijavljen mednarodni banki v Washingtonu del ljubljanske obvoznice Črnuče—Viž-marje—Dolgi most. Graditi ga bodo začeli predvidoma leto kasneje kot avtocesto Ljubljana—Vrhnika.
Na republiški skupnosti za ceste menijo, da mimo vseh naštetih problemov ne bo moč dalj časa čakati na gradnjo prvega kraka gorenjske avtoceste od Ljubljane do Naklega in predora skozi Karavanke, kjer bi se naša avtocesta povezala z avstrijsko tursko avtocesto, ki bo do leta 1980 zgrajena do Beljaka. Razen tega pa bo treba zgradit,] še odsek avtoceste od Hoč do državne meje pri Šentilju, kjer bo zgrajen priključek avtoceste, ki jo \vstrijci gradijo v etapah.
Andrej Pirkovič
Zagrebško pismo
Gledališče in družba
O čem so poklicani dolgo molčali? — Repertoar kot odločilni profil odrskih prizadevanj — Razprava še ni dorečena in se bo
Vse tisto, kar v Zagrebu o sporedu gledališč v tem mestu že dolga leto govorijo, kritizirajo, ignorirajo ali šepetajo, je bilo treba pred dnevi jasno in glasno povedati na mestni konserenci zveze komunistov Hrvaške za mesto Zagreb, katere komisija za aktivnost komunistov na področju kulture in umetnosti je organizirala sestanek na temo: O nekaterih repertoarnih vprašanjih zagrebških gledališč.
Za tem objektivno hladnim naslovom so stale teze, ki so nekatere dolgoletne probleme sporeda zagrebških gledališč precej razgrele in apostrofi-rale ter pozivale povabljence (na seznamu povabljenih je bilo skoraj 60 uglednih teatrologov, kritikov, gledaliških ravnateljev in dramaturgov, družbenih delavcev in estetov), naj ocenijo ta repertoar in razsodijo bodisi v njegovo korist ali škodo.
Povedati moramo, da vprašanja sporeda zagrebških gledališč niso v Zagrebu nikoli v celoti prišla na dnevnj red kot vprašanja globalne repertoarne politike vseh zagrebških gledališč, posledice neuskladenih repertoarnih načrtov pa so čutila vsa zagrebška gledališča.
Kakšen je bil okvirni prostor tega sestanka?
Predvsem: nova kulturna politika, v kateri delavci v organizaciji združenega dela in ustreznih interesnih skupnostih ob oblikovanju in uveljavljanju tako svojih kot družbenih interesov postaja jo neposredni subjekti kulturne politike ter po tem neodtujljivo dokončno tudi vplivajo na celotni kulturni razvoj.
Ta okvirni prostor in ne posredne pobude za sestanek so izraz tistih delov izhodišč za X. kongres zveze ko munistov Jugoslavije m do kumentov s VII. kongresa zveze komunistov Hrvaške, kjer piše, da se mora celot na zveza komunistov še bolj usposobiti za oblikovanje
novih družbenih odnosov, na katerih temelji nadaljnji razvoj kulture v samoupravni družbi. In bilo bi hudo na-narobe, ko bi govorili o nadaljnjem razvoju kulture v samoupravni družbi na območju Zagreba, ne da bi upoštevali tako pomembno silnico ustvarjanja te kulture, kot so gledališča (v njih pa se vse začenja in končuje z repertoarjem)!
Zmeraj angažirana gledališča
Tudi teze obravnavanega sestanka so izrazito visoko apostrofirale probleme re-pertoarja ne le tega trenutka, temveč vseh tridesetih povojnih let zagrebških gledališč.
Nekaj je gotovo: zagrebška gledališča so bila v svojih najplemenitejših programih in odločilnih stvaritvah zmeraj angažirana gledališča. Od prerodnih tokov, ki so gledališča usmerili k prebu. janju in ohranjevanju narodne zavesti, do Krleževega estetsko-družbenega upora je bila repertoarna politika trdno povezana z jasno določenimi družbenimi težnjami In prav to vrsto družbene utemeljenosti so velikokrat poudarjali tudi tisti, ki so bili sicer pristaši tako imenovanih neodvisnih estetskih meril.
Teze razodevajo, da so se zagrebška gledališča brez po sebne težave otresla pojavov socialističnega realizma in odbijajočega lepšanja resnič nosti. Toda ob tem so radikalno pozabila na dragocenost domače in tuje klasične dediščine, tako da je v njenem prikazovanju šlo nema lokrat za golo muzejsko re produkcijo. Obstajalo le tudi gledališče kot navidezno kri-tično ogledalo sodobnih in družbenih vrenj, toda to je pravzaprav predvsem propa giralo dnevne parole.
Da bi se gledališča znebila otresla tega bremena, so na valila na zahodne avtorje.
čez noč so vse gledališke hiše v Zagrebu, kar zadeva spored, dobile prav enolično podobo. V vsakem je bilo na voljo vse od psihoanalitične ga teatra do teatra absurda. Zagrebška gledališča so se spremenila v izložbe »svetovnih meščanskih uspešnic«, pri čemer so se za resnično pomembnimi imeni vili sprevodi slabih epigonov. Razločki med gledališči so se čedalje bolj izgubljali, domača drama je pešala ali se epigonsko priklanjala modi, klasika, tako domača kot svetovna, pa je postajala nekakšen brezpomemben »mrtvi kapital«.
Besedila s sporočili totalne negacije
To je bil začetek »scenskega larpurlartizma«, ki je trajal vse do danes in ki je po stopoma uvajal v gledališče tudi politiko, vendar v glavnem ne skozi velika vrata. Njega dni so zagrebške odre preplavila besedila, katerih temeljno sporočilo je bila totalna negacija oblasti Lot zgodovinskega bremena. V času nacionalistične evforije je bilo čutiti pritisk tudi na gledališče. Tako omenjajo predstave o Zrinjskem in Frankopanu in Matkovičevo predstavo o Nikoli Šubicu Zrinjskem, do katere nazadnje sploh ni prišlo. Gledališka kritika je, kakor je slišati, trpela za določenimi klanovskimi simpatijami so pa tudi imena in sestavki, pri katerih je prevladovalo tako imenovano »množično gibanje«.
Kritizirali so zaprtost za grebškega režiserskega kroga Medtem ko zagrebški režiser ji velikokrat gostujejo zuna Zagreba, tudi v drugih re publikah, pa v Zagrebu že ista m režiral noben režiser kot gost, kar gotovo ni do bro.
Slišati Je bilo, da se je zda' ozkrepila »notranja cenzura« da zavračajo dela, ki bi lab ko »povzročala sitnosti«, da
kmalu nadaljevala
se je razpasel kampanjski duh, ker nekaj časa sploh ni predstav, to se prav) premier, potem pa v enem tednu tudi po dve na dan, da so ponekod preobčutljivi in ne prenesejo kritike, da je sedanje stanje še zmeraj v 1 znamenju pričakovanja, ne ‘ pa ustvarjalnega raziskova nja in da nekatere predsta ve slej ko prej ponavljajo zablode »intelektualističnega upora«.
Pogovor se bo jeseni nadaljeval
V dolgem pogovoru o vseh teh vprašanjih je veliko udeležencev jasno povedalo, da se z nekaterimi tezami ne strinjajo, toda kljub temu je bila poglavitna značilnost pogovora »strateško izmikanje pravim odgovorom«. Pričakovati je bilo, da bodo razpravljavci naravnost orne njali nekatere predstave ali naslove, vendar je pogovor potekal bolj po površju. Zato je bil organizator na koncu nezadovoljen, najprej zaradi tega, ker je na sestanek prišlo premalo komunistov iz gledališč, potem pa tudi zaradj nekoliko mlačne, .,e angažirane razprave. Sklenil je, da se bodo o isti temi ponovno pogovarjali jeseni, ob začetku nove sezone.
Intendant Hrvatskega naro dnega kazališta Mladen Ski-Ijan je med drugim dejal, da obdobje socialističnega re alizma, v katerem so bile predstave naivne, ni vplivalo na stopnjo družbene angažiranosti gledališča, da pa je poznejše obdobje, ko ie na odre prodrla dramaturgija z Zahoda, to zelo vplivalo na družbeno angažiranost. Seveda, včasih se je bilo mo goče vprašati — ampak kak šno?
Režiser Kosta Spaič je iz srca potožil nad usodo domače drame in dejal, da se pravzaprav igramo z našimi dramskimi talenti.
JOŽO PULJIZEVIC
7832 stanovanj
V prvih treh mesecih letos smo v SFRJ dokončali za 40 odstotkov več stanovanj kakor pa v istem obdobju lani
BEOGRAD, 6. junija. (Tanjug). — Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je v prvem trimesečju letošnjega leta stanovanjska izgradnja v državi presegla rezultate, ki smo jih dosegli v zadnjih desetih letih.
Druga
faza
v Baru
Za nadaljevanje gradnje pristanišča potrebnih 606 milijonov
TITOGRAD, 5. jun. (Tanjug). Izvršni svet skupščine Črne gore je pod predsedstvom Marka Orlandi-ča danes sprejel poročilo o dosedanjih in prihodnjih ukrepih, da bi uresničili program gradnje druge faze pristanišča Bar. Po predračunih naj bi ta gradnja stala 606 milijonov dinarjev.
Svet je danes tudi ocenil, da so ugodne možnosti za zaključne pogovore z mednarodno banko, ki naj bi sodelovala pri financiranju gradnje pristanišča. Svet je zadolžil ustrezne organe, da se pogovore s predstavniki te banke.
To ogromno naložbo naj bi si po mnenju komiteja v glavnem porazdelila med seboj republika in ljubljansko mesto v razmerju 50 : 50. Gre za toliko pričakovano ljub Ijansko obvozno cesto, mestne in primestne priključke ter za hkratno reševanje ostalih prometnih komunikacij, predvsem železnice. Komite za promet je podprl mnenje, naj bi ta načrt z zakonom podprla oziroma zajamčila republika, predvsem kar zadeva financiranje.
Za rešitev ljubljanskega in s tem republiškega stičišča »cestnega križa« bomo morali potemtakem vsako leto
V	prvih treh mesecih tega leta so v naši državi dokončali 7832 stanovanj, kar je 2250 stanovanj več kot v istem obdobju lanskega leta. To pomeni, da se je v primerjavi s prvimi tremi meseci lanskega leta stanovanjska izgradnja povečala za 40 odstotkov, število nedokončanih stanovanj pa se je povečalo za 15 odstotkov. Največ stanovanj so dokončali v ožji Srbiji (2474), potem pa v Hrvatski (2393) in v Sloveniji (1095).
V	Hrvatski se je število zgrajenih stanovanj v prvem trimesečju letošnjega leta vseeno zmanjšalo za 7 odstotkov v primerjavi z istim
zbrati okroglih 200 milijonov din, kar pomeni natanko dvesto milijonov din več kot doslej, ko v ta namen nismo prispevali nič, so posebej poudarili na komiteju.
Hkrati je bila poudarjeno dejstvo, da Ljubljana še ne premore enotne prometne politike, spričo česar bi morali čimprej izdelati kompleksno prometno študijo za mesto. Uzakonjena gradnja ljubljanskega cestnega vozlišča bo po mnenju komiteja jamstvo, da si bomo ta naš »cestni križ« zares ni dokončno zadali na rame.
Komite je razpravljal tudi o prometnem načrtovanju v
obdobjem lanskega leta. Na Kosovu so v prvem trimesečju lani dokončali komaj 30 stanovanj, meditem ko v prvem trimesečju letošnjega leta niso dokončali niti enega.
Najbolj se je povečalo število dokončanih stanovanj v Makedoniji (trinajstkrat — ob koncu prvega trimesečja letošnjega leta so dokončali 193 stanovanj, medtem ko so v istem času lani zgradili samo petnajst stanovanj). V ožji Srbiji se je število zgrajenih stanovanj povečalo za 2,5-krat, v Vojvodini za dvakrat, v Sloveniji za 58 odstotkov, v črni gori za 19
republiki pod okriljem OZN, o gradnji cestnega predora pod Kravankami pri Gozd-Martuljku ter o letalskem prometu na Brniku, ki bo julija in avgusta spričo obnavljanja zagrebškega letališča tako »gost« kot ga predvidevamo šele čez deset let.
NIKO LAPAJNE
Berite
„Primorski
dnevnik"
odstotkov, v BiH pa se je število zgrajenih stanovanj povečalo samo za en odstotek v primerjavi s prvim trimesečjem minulega leta.
Poprečna površina zgrajenega stanovanja v prvem trimesečju letos je znatno padla v vseh republikah in pokrajinah, če te podatke primerjamo s podatki trimesečja lanskega leta. Površina se je najbolj zmanjšala v Makedoniji — s 100 na 69 kv. m. V BiH je poprečna površina zgrajenega stanovanja manjša za 4 kv. m, v čmi gori za enega, v Hrvatski za 6, v Sloveniji, ožji Srbiji in Vojvodini pa za 8 kv. metrov.
Nafta
polnila
cisterne
Pri nafti presegli plan za 31.000 ton, pri plinu za 7 milijonov m3
NOVI SAD, 5. jim. (Tanjug) — V prvih petih mesecih letos so na naftnih poljih Vojvodine načrpali več kot 410.000 ton surove nafte in tako presegli petmesečn načrt proizvodnje za 31.000 ton. V primerjavi z rezultati v istem obdobju lanskega le ta so dobile rafinerije pribli žno 44.000 ton nafte več.
V petih mesecih letos io pridobili 346,444.000 kub. me trov zemeljskega plina, kar je 7 milijonov kub. metrov več, kot so načrtovali. V pri mer j avi z doseženo prodz vodnjo v prvih petih mese cih lanskega leta so letos v Vojvodini povečali proto vodnjo za 13,5 %.
Globlje v žep za avto
Precejšnje podražitve v naši avtomobilski industriji
Kot pravijo v Tomosu, so se v letošnjem letu železarski izdelki podražili za 23,4 odstotka, plastika, barve, laki in redčila za okoli 170 odstotkov, gorivo za 111 odstotkov, žarometi za 100 odstotkov, gume za 35 odstotkov, embalaža za 67 odstotkov, cene za aluminijeve izdelke pa se spreminjajo kar od pošiljke do pošiljke. Kljub temu pa koprska tovarna še naprej prodaja izdelke po zamrznjenih cenah. Ker se njen dohodek manjša iz dneva v dan, je zato poslala zveznemu zavodu za cene predlog za višje cene izdelkov. Koliko naj bi se podražili avtomobili, pa v Tomosu niso hoteli povedati.
Zaradi podobnih razlogov so cene svojim izdelkom zvišali tudi drugi naši proizvajalci avtomobilov. Tako se je »katrca« podražila za štiri tisočake in sedaj v Ljubljani stane 47.265,80, R-12 (oba avtomobila sestavljajo v IMV) pa so podražili za 10.000 dinarjev in ga v Ljubljani prodajajo po 73.959 dinarjev.
Volkswagni, ki jih prodaja »Autoemona«, so dražji za okoli štiri tisočake. Model 1200 stane 47.620 dinarjev (prej 44.540), model 1303 pa 64.950 din (prej 59.840 din). Model »pasat«, ki so ga v Unisu komaj pričeli sestavljati, pa *io naprodaj po 90.200 dinarjev.
Tovarna Crvena zastava ima že odobreno 10-odstot-ao zvišanje cen. Na »Slo-venija-avtu« so povedali, da novih cenikov še niso dobili. Pričakujejo jih okoli 10. junija, posamezni modeli pa se bodo podražili od 5 do 10 odstotkov.
JOŽE KLANJŠČEK JANEZ JANČAR
Za cestni križ
V prihodnjih desetih letih bo potrebnih dve milijardi dinarjev za ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča
LJUBLJANA, 4. junija. — Desetletni program razvoja prometnega vozlišča, ki naj bi presekal ljubljanski prometni zamašek, nas bo po besedah dipl. inž. Lojzeta Blenkuša, direktorja republiške skupnosti za ceste, veljal okrog dve milijardi (novih) dinarjev, kakor je povedal na današnji ustanovni seji republiškega komiteja za promet pri IS SRS.
Ob petindvajsetletnici pesnikove smrti
itf : .mol rft ir corrile	«	.f sir* % . . ,
Zadnji dnevi
JV_
Otona Zupančiča
Zupančiča sem videl prvič leta 1912 kot študent v Gorici. Na pobudo dr. Dermote je priredil tedaj v nabito polni dvorani Trgovskega doma svoj literarni večer, kjer je bral ob velikem navdušenju občinstva svoje pes-mi iz Samogovorov.
V Gorici je bil Župančič gost dr. Dermote in dan po literarnem večeru mu je hotel prirediti ta majhno pre senečenje. Peljal ga je na letališče na Rojice, kjer je bil letalski oficir neki Dermotov znanec. Ta je povabil Zupančiča na letalo in z njim napra vil lep krog nad Gorico. O tem je govorilo tedaj vse mesto, pa ni čuda, saj je bilo le dobri dve leti po prvih plahih letalskih poskusih Rusjana, ko je bil še vsak polet že drzen podvig
Osebno oa sem se seznanil z Župančičem šele po letu 1933 pri generalkah v ljubljanski Drami, kamor sem zahajal službeno kot zastopnik banske uprave, ali pa ko sem prihajal k njemu v imenu Mladinske matice ali po vojni v imenu uredništva Mladinske knjige zaradi rokopisov ah po natisov njegovih mladinskih zbirk Parkrat sem ga tudi pospremil v gostilno Pri kolovratu, kjer so imeli literati svoje stalno omizje in kamor so prihajali: Prijatelj, Glonar, Serko, Milan in Josip Vidmar, Fran Albrecht, Juš Kozak Igo Gruden in drugi Župančič je prisedel, naročil dva deci cvička, ga počasi žulil, živahno pose gai v pogovore in debate, in če je bil prav dobre volje, naročil še dva deci.
Leta 1949 je bil Zupančič že zelo bolehen, mučila ga je angina peetoris, in če se je tej bolezni pridružil še prehlad, je postalo njegovo življenje zelo enolično Po cele tedne se ni zganil z doma, vstaja) je šele okrog enajste ure, in komaj okrog štirih se je nekoliko razživel Tedaj šele je sprejemal svoje prijatelje in znance Obiskovali pa so ga Alojz Kraigher, Josip Vidmar, prešernoslovec Kidrič, Ramovž, Fr Albrecht, Mile Klopčič, slikar Jakac in morda še kdo Spreje mal pa je najrajši v spalnici, kj je bila obenem tudi njegova delovna soba
»Sprejemnica je premrzla,« se je navadno opravičeval, »najmanjši prehlad pa me priklene na posteljo po cele tedne in me obere do golih ko sti «
Ko me je prvič peljal skozi veliko, skoraj razkošno sprejemnico v svojo delovno sobo, sem kar ostrmel nad preprostostjo Tu je bila revna postelja, pisalna miza, skromna oto-mana, stelaža, dva navadna stola in nič drugega Le nekaj originalov na šib slikarjev na steni je stopalo to okvirja te preprostosti
Ko je Župančič videl, da ogledujem sobo, se je nasmehnil.
»Tu sem kakor ujetnik od svoje bolehnosti obsojen na to sobo,« je rekel. »Zgodi se, da po cel mesec ne grem z doma Le če je res lepo vreme, pride ta ali oni prijatelj m me zvabi ven.
Delo do zadnjega
Pred nekaj tedni je prišel prijatelj Alojz Kraigher in me odpeljal z avtom proti Medvodam Pri malem goz dičku ob cesti sva izstopila, da bi se sprehodila. Pot ni bila strma, kljub
temu pa me je nenadoma stisnilo da nisem mogel več dihati Lovil sem sapo in leden pot mi je stopil na čelo. Mislil sem že, da bo po meni. Niti za korak se nisem mogel premakniti z mesta. Kraigher me je le s težavo privlekel do avtomobila. Ali komaj sem se v vozu zleknil, mi je namah odleglo. Spet sva izstopila in se sprehajala, kakor da se ni nič zgodilo. »Moje življenje je krhko,« je dodal re-signirano, »plamen sveče, ki ga najmanjša sapica lahko upihne.«
Umolknil je in se zamislil. In kakor da govori samemu sebi, je nato prav tiho nadaljeval:
»Vem, da ne bom več dolgo živel Pred svojo smrtjo pa bi rad še prevedel vse pesmi, ki jih je napisal Prešeren v nemščini, in celega Shake-spearea. Prešerna sem tako rekoč že končal Le za tri pesmi se še nisem odločil, ali naj jih uvrstim v zbirko ali ne. To so tri priložnostne pesmi, ki so nastale tako mimogrede Nič prešernovskega ni na njih in prav nič ne spadajo med mojstrovine, kot so Gopu posvečene pesmi in nekatere druge Zdi se mi, da bi te zbirko le kazile. Z druge strani gledano, pa se mi zdi, da brez teh pesmi zbirka ne bi bila celotna
Da bi dovršil v prevodu celotnega Shakespeara, skoro sam že dvomim, če bi se pa vendar to zgodilo, oi se mi izpolnila moja velika življenjska naloga.«
Pramen sonca je razsvetlil sobo Zazrl sem se v njegov obraz. Suh, bled, naguban obraz. Guba pri gubi pri očeh in ustih, drugače pa, kot da je bela koža prilepljena naravnost na kosti: prava podoba njegove mate re na stara leta.
Ali kakor je bil sicer telesno reven in slaboten, je bil duševno še vedno svež in bister V pogovoru se je kmalu ogrel in razživel V očeh mu je zažarel živ ogenj. Zanimal se je za vse kulturne, gospodarske in politične dogodke doma in po svetu. Se vedno je prevajal, snoval in ustvarjal. Se zadnje dni življenja je prejemal kr tačne odtise Slovenskega pravopisa na pogled. Eden izmed urednikov, Mirko Rupel, mi je tedaj dejal:
»Zupančič ima izreden posluh za jezik in njegova pomoč pri Pravopisu nam je nadvse dragocena Njegove pripombe so izredno zanimive in jih vselej upoštevamo «
Tiste dni je bila v Ljubljani raz stava slovenskih impresionistov m
Župančič je objubil, da napiše za Književne novine poseben članek o pomenu nastopa slovenskih impresionistov pri nas.
»Ce mi bo le zdravje dopuščalo, da si ogledam razstavo, prav rad napišem ta članek,« je rekel, nato je obmolknil in se zatopil v spomine. Kdove kod so tavale njegove misli. Ni morda spremljal naših impresionistov po triumfalni poti od prve razstave v Ljubljani, pa do razstav na Duna ju, v Trstu in drugod?
»Ali se vam ne zdi zanimiva ta vzporednost?« se je sklonil k meni. »Na eni strani naša moderna s Kettejem, Cankarjem, Murnom in menoj — na drugi strani pa skupina impresionistov z Jakopičem, Groharjem, Jamo in Sternenom? Obe skupini sta se pojavili skoraj istočasno in vzporedno sta tudi delali in se razvijali. Lahko rečemo, da se je prava zgodovina našega slikarstva začela šele z nastopom impresionistov. O, imeli smo slikarje tudi prej, celo velike slikarje, na primer brata Šubica. Slavni madžarski slikar — navedel je tudi ime — je rekel da ko gre mimo Šubicev, se jima vselej globoko prikloni. Toda Šubica sta živela večinoma v tujini. Delala sta na dvorih in za tujo gospodo, doma pa je potekalo življenje po starem. Vse drugače je bilo, ko so nastopili naši impresionisti. Ti so delali doma, razstavljali doma, slikali domače pokrajine. Oni so razgibali naše ljudi, zbudili pri nas zanimanje za upodabljajočo umetnost, odkrivali aove ta lente, zgradili razstavni paviljon.
Minilo je pol stoletja in več — in počasi so odhajali. In naposled sva ostala jaz in Sternen sama, jaz še zadnji predstavnik .moderne’. Sternen pa predstavnik našega impresionizma Oba sva že v letih .«
Hotel je še nekaj reči, pa ni spregovoril. Tedaj sem komaj slutil, kaj je hotel povedati, povsem jasno pa mi je bilo, ko smo kmalu oba poko pali.
Zanimivo je, da je Župančič v zad njih dneh svojega življenja -ad govoril o svoji mladosti, o razgibanem kulturnem življenju, ki se je začelo z nastopom .moderne’, in o borbi s starimi.
Ko je govoril o Ketteju in Murnu, sem omenil:
»Murnu ste posvetili cel cikel pesmi, Ketteja pa se niste spomnili niti z enim samim verzom Po tem bi čl o vek sodil, da ste bolj cenili Murna
ko Ketteja.«
»Nikakor ne!« je dejal, vstal od mize, napravil korak, dva po sobi, zakrilil z rokami. »Nikakor ne!« je ponovil odločno. »Na Murna sem bil bolj prijateljsko navezan, kot pesnik pa je prestavljal seveda Kette vse kaj več kot Murn. Ni bil samo najbolj razgledan in načitan med nami vsemi, temveč tudi najbolj nadarjen in globok.«
O vrednosti Aškerca
Ko je govoril o prelomu z Aškercem in Govekarjem leta 1900, sem se spomnil na Zupančičevo zbadljivko v Naših zapiskih, ki je bila naperjena proti Aškercu:
Vol ima rog, (če natanko pomislimo dva! J
sune te z njim, a trobiti na]nj ne
zna!
»Sodeč po teh verzih, ste si bili z Aškercem hudo v laseh.«
Nasmehnil se je.
»In kako bi ne bili! Solil nam je pamet in ravnal z nami kot s smr-kovci. Seveda tudi mi v svoji mladostni prešemosti nismo preveč tehta li svojih besed.« Brž je še dodal: »Preveč so mu kadili in stopilo mu je v glavo, da je začel izdajati zbirko za zbirko Je že tako: ko zmanjka pesniku globine, gre v širino.«
Umolkni) je za hip in se zamislil, nato pa je rekel:
»Ne smemo mu pa oiti krivični. Ce trezno pregledamo vsa Aškerčeva de la, spoznamo pa le, da ni bil tako nepomemben, kot bi se komu morda zdelo. Ce bi izbrali iz njegovih številnih zbirk najboljše pesmi, bi obsegal izbor sicer eno samo drobno Knjigo, vendar rečem vam — krasno knjigo. Skoraj isto velja tudi za Gregorčiča.«
Pogledal me je in na ustnicah mu je zaigral smehljaj.
»Ali poznate Aškerca kot dobre ga prevajalca? Ne? Prevajal je tudi iz ruščine. Cujte.«
In nato je recitiral na pamet Puškinovo pravljično pesem »O ribiču in ribici« — najprej v ruskem originalu, nato še v Aškerčevem prevodu »Bolje se ti verzi sploh ne dajo orepes niti,« je pribil na koncu
Poslušal sem in strmel Saj je imel Župančič tedaj že 71 let in bi) je bolehen, kljub temu pa tak čudovit spomin, tako živo podajanje! — Še
večje je bilo moje začudenje, ko sva prišla na Puškinovega »Carja Salta-na«, ki ga je hotela izdati takrat Mladinska knjiga v Župančičevem orevo du. Oton je recitiral iz te pesnitve kar dolge odlomke, in to v ruskem originalu — in vse na pamet.
»Samo poslušajte to mesto,« mi je dejal, ves razvnet, »ali ne čutite iz verzov samih, pa čeprav ne znate ruščine, kako se vali sod s kraljevičem po razdrapanih tleh, kako se kotalika po strmem bregu navzdol, kako odskakuje ob ostrem kamenju, kako drklja po skoraj navpični vratolomni strmini navzdol in trešči napo sled v morje, kjer buta vanj peneče se valovje in ga odnaša dalje in dalje po razburkanem morju?«
Ko sem se pogovarjal z Župančičem v imenu založbe glede ponatisa njegovih mladinskih zbirk, ie bil z višino honorarja brž zadovoljen in ni prav nič barantal. Glede naklade pa je odločno pribil, da se moramo do pičice natančno držati sklenjene pogodbe. Ker sem ga začudeno pogledal, mi je pojasnil:
»Imam slabe izkušnje. Ko sem izdal »Cicibana« pri Umetniški propagandi, ki jo je .vodil inženir Uhlif, sem podpisal pogodbo za naklado v višini 1000 izvodov. V kakšni nakladi je knjiga v resnici izšla, sicer ne vem, vem pa, da so prihajali tedaj otroci kar trumoma k meni in me prosili za podpis v knjigi, in naj me hudič vza me, če se nisem podpisal več kot tisočkrat.
Glede ilustracij pri »Cicibanu« pa vam svetujem, da ne delate nobenih posebnih eksperimentov in da obdrži te kar Pirnatove. Glejte »Tarasa Bul bo«, mi je pokazal na Gogoljevo knjigo na mizi, »Levstikov prevod je lep. Debenjakove ilustracije tudi in prav tako lep ie papir. Le kaj hudiča pa vam je prišlo na mar, da ste jih tiskali čez rob tekstnega zrcala, tako da so rezane kar v živo? Kje ste že videli kaj takega? — Da vam svetu jem Pirnatove ilustracije, je tudi zato, ker vem da je s slikarji križ. »Cicibana« je najprej ilustriral Vavpotič, prinesel je tudi nekaj prav lepih slik, toda potem je začel delo zavlačevati. Ker se ni drža) domenjenega Tika, je Uhlif pogodbo z njim razveljavil in izročil delo Pirnatu Od tedaj je pote kalo delo v najlepšem redu Najprej sva se s Pirnatom lepo prijateljsko pomenila, povedal sem mu, kako si ilustracije predstavljam, in nato sem
mu v naglici začrtal še skice aa pet pesmi. Slikar je vzel moje skice s seboj in po mojih zamislih izdelal ilustracije. Čez teden dni je prinesel že izdelane ilustracije in odnesel spet pet drugih skic mojih zamisli in jih v nekaj dneh izdelal. Tako je potekalo delo teden za tednom in kmalu so bile vse ilustracije izdelane. Morda so mi te ilustracije prav zato všeč, ker so izdelane precej zvesto po mojih zamislih.«
Zadnje napisane besede
Dober teden pred Župančičevo smrtjo je tiskala Mladinska knjiga Prežihove »Solzice« v nakladi 45 000 izvodov. Množična izdaja, tiskana na rotaciji, je bila že končana, vendar smo delo v knjigoveznici ustavili, ker smo želeli, da bi izšla knjiga z Župančičevim uvodom. Voranc je namreč ležal v ljubljanski bolnišnici hudo bolan in po mnenju zdravnikov so mu bile ure štete Sodeč po pismih ki jih je diktiral svoji ženi na bolniški postelji in jih )e prinašala v uredništvo, je bilo razvidno, da sluti, kaj ga čaka, in da bi pred smrtjo še rad doživel izdajo »Solzic« Ko sem Zupančiču to pripovedoval in ga v imenu založbe prosil, naj bi napisal za knjigo nekaj uvodnih oesed, ki bi mu olajšale njegove zadnje ure, so se mu zaiskrile solze v očeh.
»Pravkar sem prebiral njegove »Solzice«, je rekel in se dotaknil rokopisa na mizi. »Prav lepa knjiga bo to. Pa da je res tako hudo bolan? Škoda bi ga bilo. Koliko lepega bi nam lahko še napisal! Tudi ministrstvo za prosveto je podprlo prošnjo založbe glede uvodne besede za »Solzice«. Seveda jih napišem, za Voran-ca iz srca rad «
Dva dni potem me je poklical in mi izročil rokopis uvoda pod našlo vom »Beseda z Vorancem in o v1 o ranču« Popravke je hotel opraviti sam Pri zadnji korekturi pa je še spremenil zadnji odstavek. Prej se je glasil:
»Voranc! Nekaj sem slišal kakor da hočeš zopet oboleti! Nikar! Midve du se ne spodobi biti bolnemu Mimo tega pa nam imaš ti še marsikaj razodeti kar bi nam brez tebe ostalo še dolgo skrito!«
Popravljeno pa:
»Voranc! Nekaj sem slišal, kakor da hočeš zopet oboleti! Nikar! Medvedu se ne spodobi biti bolnemu! — Ali se ti ne zdi zanimivo, da pravijo pri nas v Vinici solzicam dragoljubci? — Veš kdaj sme biti medved bolan? Samo kadar so ga čebele opikale, ker je med kradel. Tako«
To so bile tudi zadnje besede, ki jih je napisal Zupančič pred svojo smrtjo.
V petek, dan preden je umrl, sem mu prinesel izvod »Solzic« Knjigo si je radovedno ogledal, prebral še en krat svoj uvod in se z mano živahno pogovarjal Prav nič ni kazalo, da bi bil kaj bolan, nasprotno, zdel se mi je bolj zdrav in bolj razpoložen kot kdaj prej.
Še isti dan mi je telefoniral v uredništvo, naj pridem naslednje jutro spet k njemu, ker bi hotel za boljšo izdajo »Solzic« še nekaj popraviti, Te-daj — 11 junija 1949 — pa je že ležal na mrtvaškem odru.
Albert Širok
PRIMORSKI DNEVNIK 7
SPORT SPORT SPORT
KOLESARSTVO
VČERAJ NA DOLOMITSKIH VZPONIH
V najtežji etapi si je Eddy Merckx praktično zagotovil končno zmago
To bo že pela zmaga na dirki po Italiji belgijskega kolesarja - Danes zadnja etapa
DANES POPOLDNE NA DUNAJU
BASSANO DEL GRAPPA, 7. — Po zmagi v današnji etapi si je Belgijec Eddy Merckx praktično zagotovil zmago na letošnji kolesarski dirki po Italiji, ki je bilo zanj eno izmed najtežjih tekmovanj od vseh petih kolesarskih dirk po Italiji, kolikor jih je (s to) osvojil. Zgledalo je, da bo v današnji težki etapi, ki je vsebovala štiri izredno težke vzpone, belgijski kolesar omagal, saj ni bil v najidealnejši kondiciji, vendar pa je celo sam napadel in se brez lastne ekipe, ki bi mu morala pomagati, podal na vsako zasledovanje, predvsem Fuentejevo, ki je ušel na zadnjem prelazu in skušal s silo osvojiti roza majico ter s tem zmago na letošnjem «Giru». Vendar pa je bilo zadnjih štiriindvajset kilometrov spusta usodnih za simpatičnega španskega gorskega vozača, ki je do polovice letošnje dirke uspešno branil prvo mesto na lestvici, ki ga je nato moral prepustiti Merckxu po hujši krizi, ki ga je zajela v Liguriji.
Merckx je danes praktično dokazal. da je še vedno nepremagljiv, napadala pa ga je cela vrsta kolesarjev, od mladega Baronchellija, ki je imel le dvanajst sekund zaostanka, do Gimondija, presenetljivega Contija, Fuenteja in letos slabega Battaglina. Da bi preprečil vse napade in pre-■enečenja, je danes Merckx uporabil najenostavnejšo taktiko:	napad.
Flamski kolesar je diktiral silovit tempo, ki je bil višji od vsakega še tako rožnatega predvidevanja. Potem ko je brez nevarnosti prešel prvi prelaz Falzarego, je dopustil, da sta se podala na beg Fuentejeva tovariša Ale in Lazcano, ki sta sama privozila na vrh Vallesa in Rolleja. Na zadnjem prelazu pa je prešel v napad Fuente, vendar pa je, potem ko je na vrhu Monte Grappe imel preko pol minute prednosti, zgubil dragocene sekunde pri spustu proti Bassanu, kjer ga je Merckx s drugimi zasledovalci ujel in nato zmagal na peščeni progi na mestnem stadionu. Vendar pa je bila Fuentejeva prednost prenizka, da bi lahko upal na kaj več kot na zmago.
Vrstni red na cilju 194 km dolge etape Misurina - Bassano del Grappa:
1. Eddy Merckx 6.08’08” s poprečno hitrostjo 31,618 km/h
DUNAJ, 7. — Nogometaši italijanske državne reprezentance so danes dopotovali ob 16. uri na Dunaj, kjer se bodo jutri srečali z avstrijsko nogometno reprezentanco v prijateljskem srečanju pred nastopom na svetovnem nogometnem prvenstvu.
Italijani bodo jutri stopili na i-grišče brez Rive, ki se ne počuti najbolje. Zato Valcareggi noče tvegati in je ukazal popularnemu napadalcu, naj počiva. Vseeno pa bo Cagliarijev igralec na dunajskem stadionu v pripravljenosti. Italijanski reprezentanti bodo proti Avstriji nastopili s številkami na majicah, kot jih bodo uporabljali na svetovnem nogometnem prvenstvu. Trener pa bo najbrž med srečanjem samim zamenjal štiri igralce, vendar pa se mora o tem dokončno domeniti z avstrijskim vodstvom. Italija bo nastopila s to postavo: miiiiiiimiinifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
21, šahovska olimpiada v niči
V odsotnosti svetovnega prvaka Fischerja sovjetska ekipa glavni kandidat za zmago
Jugoslavija lahko povsem realno računa na srebrno kolajno
2.	Baronchelli G. B.	zaost. 12”		Prelaz Rolle (2. kat.) 970	m
3.	Gimondi	33”	1.	Lazcano	30
4.	Conti	2’14”	2. Aja		20
5.	Fuente	3’22”	3.	Merckx	10
6. Battaglili		41T6”		Monte Grappa (1. kat.) 1775 m	
7.	Moser	43T1”	1.	Fuente	50
8.	Lopez Garrii	47’22”	2.	Merckx	30
9.	Bitossi	52’59”	3.	Baronchelli G. B.	20
10.	Pettersson	54’02"		Končna lestvica za Veliko gor-	
11.	De Vlaeminck	55’22”		sko nagrado:	
12.	Panizza	57’42”	1.	Fuente	510
13.	Houbrechts	57'49”	2.	Merckx	330
14.	Uribezubia	59’06”	3.	Lazcano	230
15.	Riccomi	107.0U'23”	4.	Perletto	160
	Gorske nagrade:		5.	Baronchelli	120
	Prelaz Falzarego	(1. kat.)	6.	Conti	100
	2105 m		7. Uribezubia, Bitossi, Lopez		
1.	Merckx	točk 50		Garrii	80
2.	Perletto	30	10. Aja		70
3.	Santambrogio	20	11.	Gimondi	50
	Prelaz Valles (1. kat.) 2033 m		12.	Panizza	40
L	A ja	50	13.	Rottiers in Motta	30
2. Lopez Garrii		30	15.	Battaglin, Poggiali in San-	
3.	Merckx	20		tambrogio	20
Zadnji izpit italijanskih nogometašev pred nastopom na svetovnem prvenstvu
Proti Avstriji ne bo z «azzurri» igral Riva
2.	Francesco Moser	
3.	Felice Gimondi	
4.	G. B. Baronchelli	
5.	Costantino Conti	
6.	Fuente	
7.	Houbrechts	zaost. 2’ir
8.	Lopez Garrii	3'02”
9.	De Vlaeminck	
10.	Rodriguez	
11.	Galdos	
12.	Battaglin	3T6”
13.	Colombo	
14.	Perletto	
15.	Panizza	7'49”
	Skupna lestvica po	21. etapi:
I.	Merckx	106.36’54”
DOMAČI ŠPORT
JUTRI
NEDELJA, 9. junija 1974
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
11.00	v Ul. Eccardi
S. Sergio PIT — Bor
ODBOJKA
KVALIFIKACIJSKI ŽENSKI TURNIR
11.00	v Coneglianu
Nastopa tudi Sokol * * *
KVALIFIKACIJSKI ŽENSKI TURNIR
9.00	v San Vitu
Nastopa tudi Kontovel
NOGOMET
MLADINSKI TURNIR
11.00	Naselje sv. Sergija
Tergeste — Gaja
KOLESARSTVO
DEŽELNO PRVENSTVO
15.00	v Čedadu
Nastopa tudi Adria
Na letošnji XXI. šahovski olimpiadi v Nici sodeluje rekordno število držav. Od 76 prijavljenih držav pričakujejo organizatorji dejansko udeležbo 72 ekip. Prvo kolo polfinalnih srečanj bi moralo že biti odigrano, toda zaradi nepričakovano velike udeležbe niso mogli organizatorji še sestaviti dokončnih turnirskih shem. Tudi dvorana, v kateri bodo potekali boji, ni še nared za tako masovno manifestacijo. Po vsej verjetnosti bo prvo kolo na sporedu še danes.
V	Nici je že prisotnih več kot 50 novinarjev, ki so dobesedno oblegali hotel, v katerem je nameščena ekipa ZDA, v pričakovanju prihoda svetovnega prvaka Roberta Fischerja. Toda kljub obljubljenim 150 tisoč dolarjem honorarja, se Fischer ni pojavil in ne bo igral v ekipi ZDA.
V	odsotnosti «zvezde» Fischerja zavzema sedaj prvo mesto v popularnosti mladi sovjetski velemojster Anatolij Karpov. Med najpopularnejše šghiste XXI. olimpiade spada tudi Jugoslovan Svetozar Gligo-rič, ki je sodeloval na vseh enajstih povojnih olimpiadah. Neglede na to, če ZDA igrajo s Fischerjem ali ne, je ekipa SZ glavni favorit za zlato kolajno. Ekipa Jugoslavije, v sestavi Gligorič, Ljubojevič, Iv-kov, Planinc (rezervi sta Velimi-rovic in Parma), lahko povsem realno računa na srebrno kolajno.
Sšk
KOŠARKA
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Nezaslužen poraz mladih domovcev
NARAŠČAJNIKI Radici Arte — Dom 72:53 (23:30)
DOM: Čubej M. 10, Marinčič M. 6, Mozetič K. 14, Semolič L. 6, Dornik M. 17.
RADICI ARTE: Vidoz 11, Veronese 19, Deganutti 2, Ruchini, Cardinale 16, Stasi 6, Urli 12, Klanjšček 6.
Domovi naraščajniki so se v sredo v prijateljski tekmi pomerili z goriško ekipo Radici Arte. Slovenska peterka je imela lepe možnosti, da premaga močne nasprotnike in se tako oddolži za poraza, ki ju je okusila v obeh letošnjih prvenstvenih srečanjih. Žal pa so morali do-movci stopiti tudi tokrat na igrišče v okrnjeni postavi: tako so po odličnem prvem polčasu zopet popustili v drugi polovici tekme in omo-1
gočili nasprotnikom, da so jih nekaj minut pred koncem dohiteli in prehiteli.
Že od vsega začetka je bila tekma borbena in zanimiva, čeprav je bilo le prijateljsko srečanje. Do-movci so že v prvih minutah nabrali nekaj košev prednosti. Z mirno in točno igro so tako zaključili prvi polčas v vodstvu.
Tudi po počitku so «belo-rdeči» začeli dobro. Kaj kmalu pa se je občutila utrujenost in pa pomanjkanje menjav. Ko so opazili, da je Dom v težavah, so se nasprotniki dobesedno razigrali: najprej so nadoknadili zaostanek, potem pa so si v nekaj minutah nabrali kar dvajset košev prednosti.
Domovim košarkarjem gre pohvala predvsem zaradi požrtvovalnosti, ki so jo pokazali v tej tekmi. Nad vsemi sta se tokrat izkazala Dornik in Mozetič, ki sta bila najzanesljivejša v metih na koš.
M. M.
DEČKI
Kontovel — Flaminio 58:46 (32:24)
KONTOVEL: Nabergoj 2, Regent 6, Ivo Starc 11, čuk 27, Perini 12, Majevski in Prašelj.
Sodnik: Piculin. Prosti meti: 2:8.
Pet osebnih napak:	Ivo Starc
(48:35).
Kontovelci so z zmago nad Flami-niom uspešno zaključili prvenstvo dečkov. Tekma je sicer za domačine slabo obetala, ker so morali i-grati brez K. Starca in poškodovanega Bana. Vseeno pa so Kontovelci z dobro obrambo in umirjenim napadom takoj prešli v vodstvo, katero so obdržali do konca tekme. Flaminio se ni mogel nikdar nevarno približati kontovelski peterki, kajti ta je odlično zapirala prostor pod košem.
I. S.
MLADINSKE IGRE
Odborništvo za mladino, šport in rekreacija tržaške občine prireja občinski del mladinskih iger v plavanju. Nastopajo lahko fantje in dekleta rojeni v letih 1965, 1966, 1967 in ki niso nastopali za FIN pred letom 1974. Tekmovanja bodo v pokritem občinskem bazenu «B. Bianchi» jutri ob 10. uri v prostem slogu in v metuljčku, medtem ko bodo 16. junija tekmovanja v prsnem slogu. Vsi nastopi se bodo odvijali na razdalji 33 metrov. Tekmovalci se lahko vpišejo pri tajništvu FIN v pokritem bazenu od 17. do 20. ure.
Zoff, Spinosi, Pacchetti, Benetti, Morini, Burgnich, Mazzola, Capello, Chinaglia, Rivera, Boninsegna.
Ni pa še dokončno znano, kakšno moštvo bodo zoperstavili Avstrijci Italijanom. Zvezni avstrijski trener Stastny je potrdil, da so vsi njegovi igralci dobro pripravljeni, ni pa hotel povedati, kateri bodo igrali. Vendar pa bo postava, z manjšimi spremembami, najbrž taka:
Rettensteiner, Eigenstiller, Win-kerlauber, Horvath, Kriess, Kreuz, Daxbacher, Hof, Jara, Stering in Krankl.
Avstrijska reprezentanca je pred srečanjem z Italijo igrala še proti dvema drugima finalistoma svetovnega nogometnega prvenstva in remizirala doma tako proti Nizozemski kot tudi proti Braziliji.
Pred odhodom na Dunaj so italijanskega zveznega trenerja vprašali, kakšne možnosti ima Italija na svetovnem prvenstvu. Valcareggi pa ru hotel dati jasnega odgovora in je izjavil, da starta na dobro uvrstitev ter da bodo igralci skušali napraviti vse, kar je v njihovih močeh.
KOLESARSTVO
DEŽELNO PRVENSTVO V ČEDADU
Kolesarji Adrie merijo na zmago
Najvažnejša kolesarska dirka v naši deželi bo jutri prav gotovo deželno prvenstvo amaterjev tretje kategorije, ki se bo odvijalo na cestah okrog Čedada. Poleg najboljših deželnih predstavnikov bo tekmoval tudi kolesar Lonjerske Adrie Petelin, ki po zadnjih uspešnih nastopih jasno meri na zmago na prvenstvu. Vsaka drugačna uvrstitev pa bi zanj in za društvo pomenila neuspeh.
Medtem ko bodo veterani počivali, pa bodo začetniki nastopali na težki dirki v Ceresettu, ki se bo po 52 kilometrih vožnje po hribovi-
Ascoli - Parma	1	2	X
Avellino - Atajanta	X
Bari - Palermo	X	1
Brindisi - Novara	X
Catanzaro - Arezzo	1
Perugia - Reggina	1
Reggiana - Como 1X2 Spal - Brescia	1
Ternana - Taranto	1
Varese - Catania	1	X
Padova - Triestina	1	X
Acireale - Cosenza	1
Pescara - Lecce	1	X
tem področju zaključila v Tajpani. Mladinci pa bodo tekmovali v Hu-minu, na krožni dirki, saj bodo dvanajstkrat morali prevoziti krog po mestnih ulicah.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
X
1
1
1
X
2
1
X
1
1
2
1
X
V ORSANIZACIfl PROSEŠKE ŠOLE
Množična udeležba na današnjem prvem športnem dnevu nižjih šol
V igri med dvema ognjema in v teku bo nastopilo 270 dijakov in dijakinj
Kot smo že včeraj poročali, bo danes popoldne na Proseku v šolskih prostorih veliko tekmovanje, oziroma prvi športni dan za vse slovenske nižje srednje šole, v okviru proslav 50-letnice organiziranega slovenskega športa. Dijaki se bodo pomerili tako v moški kot v ženski konkurenci v igri «med dvema ognjema» ter v teku po prose-ških in kontovelskih ulicah. Tekmovanja v igri «med dvema ognjema» bodo potekala istočasno: fantje bo do igrali na zunanjem igrišču pred novo šolsko stavbo, dekleta pa v telovadnici. Svojo prisotnost so na javile reprezentance vseh naših zavodov ,zato bo danes gotovo vladalo na proseški šoli praznično razpoloženje, saj bo nastopilo približno 270 nižješolcev.
Urnik tekmovanja:
14 45 zbirališče v šolskih prostorih
15.00	pozdrav tekmovalcem ter pričetek igre «med dvema og njema» v moški in ženski konkurenci.
iiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiifnniniirHfiiiimiiiiniiiimiiiiiiiiitiiitiiiitimiiiimimiiiiiiiiiiii
JUTRI POPOLDNE NA STADIONU «L MAJ»
DRUŽABNI DAN ŠZ BOR OB ZAKLJUČKU SEZONE
Glavni cilj srečanja je, da bi se pobliže spoznali • Pester spored
Letos bo ŠZ Bor zaključilo svojo sezono z družabnim večerom in z vrsto tekmovanj, na katerih bodo sodelovali vsi Borovi atleti. Športno združenje je občutilo potrebo, da na zaključnem dnevu svoje sezone, ki je bila, kljub nekaterim neuspehom, dokaj razvejana, združi svoje atlete, njihove starše in navijače na stadionu «1. maj», kjer so naša dekleta in fantje pridno trenirali in tekmovali.
Zamisel je seveda spodbudljiva in hvale vredna, saj ni nakakršna novost trditev, da se je v našem «utrujenem» športnem krogu zanimanje za športno dejavnost nekoliko zrahljalo. Vodstvo Bora si je torej umestno zadalo nalogo, da ob zaključku sezone zbere v svojo sredo vse tiste, ki so na katerikoli način pripomogli, da je društvo lahko dokončalo letošnjo pestro športno dejavnost.
Predsednik Bora Emil Gombač pravi: «Danes smo zgubili smisel za družabnost. Vsakdo se ob prostem času vtakne v avtomobil in se s svojo družino ali z dekletom poda v ta ali oni kraj. Sploh se ne poznamo več. Smisel tega našega družabnega dne je torej predvsem ta, da se v našem društvu spoznamo, pomenimo o težavah in o bodočih programih.»
QI111II11III1I1I1IIIIIIIII1IIIIIIIIIII1III1I1IIIIIIIIII11IIIIUIIIIIIII1III1I1IIIIII1I1I1I1I || HI HIIHII |l || m || imjliniiiil m || itlKilllllliHii |||||||||,,|,|,|| || m,||||||,,|,|I||,|,||||||||||||||||1|||||)|||||||||I|||||||||||||ult||||n|||||||||||||||||||,|||||
ODBOJKA
NA KVALIFIKACIJSKIH TURNIRJIH
Sokol in Kontovel imata možnosti za napredovanje
Nabrežinke bodo igrale v Coneglianu, Kontovelke pa v San Vitu
Jutri čaka odbojkarice naših dveh društev Sokola in Kontovela zahteven nastop. Nabrežinke bodo namreč igrale v Coneglianu Venetu na sklepnem turnirju za napredovanje v 3. ligo. Poleg slovenskih zastopnic se bodo potegovale za ta kakovostni skok še igralke Moglia-na in Bočna. Glede na to, da imajo pravico do napredovanja dve še-sterki, ima Sokol več kot idealne možnosti za uspeh. Dobri poznavalci ženske odbojke, in to predvsem sodniki, ki najbolje poznajo vse e-kipe, menijo, da sta Sokol in Mo-gliano daleč najboljša nasprotnika. Res, da se igra po sistemu vsak z vsakim, toda Nabrežinke so letos pokazale velik napredek in ta enkratna priložnost se jim ne bi smela izmuzniti, že v prvi izločilni tek-
mi s PAV Dormischem v Foljanu je Sokol prikazal odlično odbojko, saj so bile videmčanke dobesedno brez moči. Za ta izredno pomembni nastop so naše odbojkarice vestno trenirale in tako lahko pričakujemo iz Conegliana razveseljivih novic.
Naša druga ekipa — Kontovel — se bo morala podati na pot v San Vito ob Tilmentu. Tu bo konkurenca nekoliko bolj zahtevna, ker bodo sodelovale še tri šesterke, ki so: Don Bosco iz Pordenona, Maiano ter Libertas iz Krmina. Tudi ti kandidati bodo igrali med seboj po sistemu vsak z vsakim. Turnir bo seveda dosti bolj naporen in vsax nepričakovan spodrsljaj je iahko u-soden. Štiri tekme bodo odigrali I dopoldne, ostali dve pa popoldne.
V prvo deželno ligo pa bosta napredovali prvi dve ekipi na končni lestvici. Dati prednost kateri koli šesterki je izredno tvegano in nehvaležno, ker je njihova resnična moč prava neznanka. Kljub temu, da v nekaterih manjših centrih naše dežele ženska odbojka izredno napreduje po kakovosti, ima tudi Kontovel vse možnosti za nastop v prihodnjem letu v prvi deželni ligi.
G. F.
NOGOMET
JUTRI V NASELJU SV. SERGIJA
Gaja v boju za zmago
Po neuspelem naraščajniškem prvenstvu se bodo mladi gajevci spo-
prijeli v nedeljo na igrišču pri Sv. Sergiju s tržaško ekipo Tergeste za pokal «società pure» (ekipe, ki vzgajajo samo naraščaj).
«Zeleno - rumeni» se za tekmo vestno pripravljajo, kajti po neuspelem prvenstvu v katerem so zasedli zadnje mesto, bi v primeru zmage potem igrali v finalnem delu še tekmi proti neki furlanski ekipi. Zato bodo naši fantje startali za zmago.
Po vsej verjetnosti pa bodo nastopili z naslednjo postavo:
Malalan, Počkar, Milkovič Valter, Grgič Dušan, Kralj Darko, Grgič Boris, Stojkovič, Milkovič Angelo, Kralj Mauro, Rismondo in Grgič Davorin (Ghezzo). Tekma se bo začela ob 11. uri.
D. G.
Vodstvo Bora je za jutri priredilo pester in zanimiv spored, na katerem bodo lahko Borovi atleti in udeleženci tekmovali, obenem pa se tudi zabavali.
Ob 15.30 bo skupina Borovih deklet in fantov položila venec pri svetoivanskem «Prosvetnem domu». Ob 16. uri se bodo na odprtem košarkarskem igrišču «1. maj» začele tekme v minibasketu in v mladinskih kategorijah. V teh tekmah se bodo spoprijeli v mešanih ekipah vsi Borovi košarkarji, ki so letos imeli pestro in uspešno sezono.
Prav tako ob 16. uri pa bo na nogometnem igrišču srečanje v «žogobrcu» med dekleti. Tekma bo še posebej zanimiva, saj bomo lahko odkrili, katero od naših deklet ima talent za nogomet in s tem tudi za brcanje .. . moža ali fanta.
Ob 17.30 pa se bodo v nogometu pomerili odbojkarji in košarkarji. O-beta se nam ogorčen boj, saj so se v teh tekmah doslej naši odbojkar ji in košarkarji vedno razšli pri neodločenem izidu. Kaže, da bodo odbojkarji imeli «strašen» napad, košarkarji pa so zato trenirali sistem 1-10.
Po zaključnem pozdravu, ki bo ob 18.30, bo na sporedu prosta zabava s plesom, pijačo in jedačo.
ŠZ Bor vabi zato vse tekmovalce, člane in podporne člane, starše mladincev in mladink, da se u-deležijo tega družabnega dne, saj zabave ne bo manjkalo.
b. 1.
KOŠARKA
PRVENSTVO PRVE DIVIZIJE
Težka naloga borovcev
V nadaljevanju povratnega dela prvenstva prve divizije bodo borovci jutri igrali proti ekipi San Sergio PIT, ki je na predzadnjem mestu na lestvici s štirimi točkami. Naši košarkarji bodo po porazu s Fer-roviariom startali na zmago, da bi se obdržali pri vrhu lestvice. Sicer pa bo naloga naših igralcev dokaj težka, saj je to prvenstvo zelo izenačeno. San Sergio PIT pa je še posebno nevaren na lastnem igrišču, saj je doma premagal celo Ferroviario.
«Plavi» bodo po vsej verjetnosti igrali z naslednjo postavo: I. in J. Kufersin, Oblak, Kravos, Hrvatič, Vetovec, Ambrožič, Francia, Što-kelj in Lakovič.
b. 1.
Spored izločilnih tekem:
15.00	Levstik A — Sv. Ciril in Metod B
15.15 Gruden — Kosovel B
15.30	Cankar — Erjavec 15.45 Levstik B — Kosovel A
16.00	Gregorčič — Sv. Ciril in Metod A
Ta spored izločilnih tekem velja za moško kot za žensko konkurenco. Sledila bodo nadaljnja kvalifikacijska srečanja, nakar bo na sporedu veliki finale, katerega se bodo udeležile reprezentance treh šol-finalistov po sistemu «vsak proti vsakemu».
18.00	start ženskega teka
19.00	start moškega teka
19.30	slovesen zaključek in nagrajevanje.
L P.
SMUČANJE
V PRIREDBI SK DEVIN
Tekmovanje v veleslalomu in smučarska šola na Kaninu
Dne 11. junija zapade rok za prijave ekip, ki bodo nastopale na smu* čarskem tekmovanju v veleslalomu na Kaninu nad Bovcem. Tekmovanje, ki ga prireja Smučarski klub Devin, bo 13. junija in se ga lahko udeležijo vsa tržaška slovenska društva z neomejenim številom tekmovalcev. Ženske in moški bodo tekmovali ločeno v treh kategorijah in sicer: otroci do 14. leta, člani do 25. leta in starejši. Za skupno lestvico bodo veljale točke, ki si jih bodo priborili tekmovalci, ki se bodo uvrstili do petega mesta. Prvo-uvrščeni tekmovalec vsake skupine bo dobil 24 točk, drugi 19, tretji 15, četrti 12 in peti 10 točk. Proga bo začrtana za vse enako in zato primerna tudi za najmlajše. Dolga bo 500 m in bo imela 30 vrat. Star tali bodo najprej otroci, nato člani in starejši. Društva morajo ob vpisu ekipe predstaviti startni red, ta ko da bodo startali prvi nosilci sku pine. Doslej so se vpisala že tr društva in sicer Tenis klub Gaja Vesna in Devin. Iz imen tekmoval cev, ki so jih predstavila omenje na društva, je razvidno, da bo že sedaj za prva mesta zelo velika borba. Prav tako je nemogoče predvidevati, katera ekipa bo zmagala.
Odhod avtobusa iz Trsta (Železniška postaja - Silos) ob 5.45; s Proseka ob 6.00, iz Križa ob 6.15, iz Nabrežine ob 6.30, iz Sesljana ob 6.40, iz Devina ob 6.45. Povratek v Trst ob 20.30. Cena avtobusa 3000 lir, ki se poravna ob vpisu. Izletniki morajo imeti prepustnico ali potni list. (Celodnevna karta kaninskih vlečnic in gondole znaša 2500 din).
Poletna smučarska šola ŠK Devin se bo pričela 13. junija!
Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu ali Silvio Rebula -Sesljan tel. 209494, Jakob Renko -Klobučarna Corso, Corso Italia 24 -Trst, Legiša Igo tel. 209161.
MOTOKROS
DANES IN JUTRI NA LJUBELJU
Dirki za državno in svetovno prvenstvo
Danes popoldne in jutri bo na Ljubelju veliko mednarodno tekmovanje v motokrosu. Danes se bodo pomerili jugoslovanski vozači na državnem prvenstvu v kategoriji do 125 ccm ter v kategoriji mopedov, jutri pa bo na vrsti dirka za «Veliko nagrado Jugoslavije» v kategoriji 125 ccm, ki bo veljala tudi za točkovanje za svetovno prvenstvo FIM. Start dirke za SP bo jutri ob 14.30 na progi pod Ljubeljem.
TENIS
PARIZ, 7. — Jugoslovanski teniški igralki Mirjani Jaušovčevi ni uspelo, da bi se uvrstila v drugo kolo teniškega turniija v Parizu. V kvalifikacijah je zgubila proti nemški predstavnici Eppinnausovi z 2:0. Na istem turnirju sta nepričakovano zgubila tudi Italijan Pa-natta in Američan Stan Smith.
TONE
SVETINA
«Na, roko!» se je naglo odločil. «Zbral bom podpise za stavko! V druge reči pa me ne vpletajte!»
V naslednjih dneh je zbiral podpise. Na stotine jih je dobil od okornih rok. Kaj vse je slišal in videl! Nenadoma se mu je začel odpirati svet, ki ga prej ni razumel. Ko je zvečer doma premišljeval o težavah revnih slojev, so se mu zamotani družbeni odnosi zdeli skoraj nerešljivi.
Potem je izbruhnila stavka. Prišla je tako nenadoma in silovito, kot bruhnejo zadušeni plameni iz zaprtega prostora. Tovarna je utihnila. Iz dimnikov se ni več valil dim. Obrati so bili zaviti v tišino. Ob vhodih so stale stavkovne straže. Mnogo je bilo govorov in zborovanj, ženske in otroci so prinašali hrano, okrog tovarne pa so hodili žandarji z nasajenimi bajoneti.
Stavka se je vlekla. Delavci so postajali nestrpni... V mraku se je Joža srečal z agitatorjem, ki so mu oči žarele bolj kot njemu, kadar je preplezal najnevarnejšo steno.
«Dobro delo si opravil, čop! Ali smo jih! Vse delavstvo smo dvignili na noge, sedli smo jim za vrat! Zdaj jim kopnijo dobički!»
«Koliko časa jim bomo še kljubovali?»
«Nekaj dni še gotovo. Zdaj se pogajamo. Malo omahujejo, pa bo že šlo! Zmagali bomo!»
«Samo da bomo zmagali! Poslušaj, če nimaš nič proti, bi jaz skočil na Triglav! Zdaj, ko sem vam zbral podpise in spuntai ljudi, sem svoje opravil...»
«Zdaj na Triglav?»
«Živčen sem in zanima me, kaj je tam gori.»
«Kako boš prišel iz tovarne? Saj ne pustijo nikogar!»
«Ne boj se zame! Prišel bom ven in spet nazaj noter, še preden se neha ta cirkus ,..»
Ponoči se je splazil Iz tovarne in prebredel reko. S sončnim svitom je bil na Kredarici. Kmalu se je vzpel po strmem snežnem jeziku na Pasji greben in od tam na vrh Triglava. Obležal je ob Aljaževem stolpu in se predal žarečim iglam sonca...
Razgledoval se je po gorah in premišljal o ljudeh. Spodaj vrvijo tako ihtavo kakor mravlje, ko stopi noga na mravljišče. človeku je usojeno dvojno življenje... To sta dva svetova ... Samota in mir — tu se potapljaš v dno svoje duše v smisel stvari, medtem ko spodaj divja boj za obstanek med posamezniki in skupinami, surov, brezizhoden boj za boljši kos kruha ali mesa, boj za prostor. Neenak boj, ko se ne ve, kdo je močnejši, samo to se ve, na čigavi strani je pravica. ..
Ko je vlekel svojo samotno sled po velikanskih snežiščih z vrha proti Staničevi koči, da bi se skozi Kot spustil v dolino, je od daleč zagledal visoko, preklano senco, ki je s cepinom prečkala strmine. Skušal se ji je Izogniti. Toda samotni potnik sd je želel srečanja in mu je presekal pot.
«Pozdravljen, Čop!» je že od daleč klical Sloki.
Ko sta se sešla, se je Sloki hudoval:
«Človek ne more biti nikoli sam... Prepričan sem bil, da vas bodo obdržali v tovarni, ko je stavka ..»
«Mene ne obdrži nihče!» mu je zabrusil Joža.
Sedla sta vsak na svoj nahrbtnik. Sloki se je zajedljivo nasmehnil :
«Torej sd stavkokaz, čop?! Tega od tebe ne bi priča-
koval. Ne razumem, kako je mogoče, da človek, Id premaga največje nevarnosti v steni, zbeži pred majhnim spopadom z ljudmi... Izdal si svoje!»
«Tiho, Sloki, da me ne ujeziš! Ne sodi prenaglo, da te ne bom jaz obsodil! Nikogar nisem izdal in nikogar se ne bojim! Kje si pa ti, te vprašam! Klement Jug je vzgajal inteligenco v stenah, da bi vodila narod k novim ciljem, da bi šolani ljudje kazali pot z osebnim zgledom, ne z besedami... Kdo beži s fronte? Ti ali jaz?»
Sloki je bil presenečen. Ni bil pripravljen na tako nagel napad.
«Oprosti, Čop, samo šalil sem se, ti pa kot burja... Midva se bijeva na drugi fronti, oba... Na to bojišče, ki mrcvari naju, vsakega drugače, bodo oni prišli šele, ko se bodo dovolj zravnali med sabo in si vzeli vsak svoj kos mesa, če jim bo uspelo... Ljudje so v svojem bistvu še vedno neandertalci, lovci, ki drug drugemu trgajo iz rok plen. Svet je urejen noro, gospoduje mu sila in ne pamet... čop, kaj morem, če se nisem rodil za mesijo? Videl si, kako je končal Klement Jug. Težko je živel, umrl pa je čudovito... Lepša smrt mu ne bi mogla biti usojena. In kaj bi bilo, če bi živel? Dve možnosti je imel, postati oblastnik ali pa upornik. Srednje poti zanj ni bilo. če bi bil oblastnik, bi ga zdaj ljudje preklinjali, če bi bil upornik, bi ga zdaj vlačili v verigah po ječah... Bil bi mučenik. Meni je bilo dano, da sem si izbral svojo pot. če bi jaz, tako kot Jug, mislil na glas ti pisal, bi me bili že zdavnaj obesili na prvo vejo... Puntar mora verjeti v človeka, jaz pa ne verujem ne vanj ne vase...»
«To je tvoja napaka, Sloki!»
«Ni mi do tega, da bi bil modemi Kristus! Kaj mi pomaga, če imam prav, pa sem mrtev?! Sreča, čop, je v samoti, zato zahajam, kakor ti, stran od ljudi. Ljudje težko gledajo srečnega all celo žalostnega človeka, če ti gre dobro, ti zavidajo, če ti gre slabo, se bojijo, da jih boš prosil
za pomoč... Ljudje najlaže p renašajo poprečnost...»
«Mogoče imaš prav. čudim pa se, da se tudi nekateri, ki hodimo v gore, ne moremo med seboj. Vsaj nekateri med nami so takšni...»
«Name meriš?»
«Seveda nate, saj se sam čutiš krivega. Ti nisi iskren! čemu razdiraš, če ne moreš graditi? Zakaj me zbadaš s stavkokazom, ko ne veš, da sem pobiral podpise za stavko... EJ, Sloki, ti nisi iskren... Naj te samo spomnim, kaj vse si pravil Tinci. Rad delaš zdrahe!»
Sloki je osupnil, ne vedoč, kako bi se izgovoril. Začel Je ovinkariti.
«Ne vem, če si prav obveščen... Vse, kar sem rekel, sem slišal od drugih. Kdo pa ve, kaj je resnica in kaj ni? Je že tako : včasih je kaj slabega dobro ali obratno... Slišal sem, da je šla v Ameriko... Morda sem ti cedo napravil uslugo... če bi ti bilo kaj do nje ali njej do tebe, se to gotovo ne bi zgodilo... Sicer pa te pelje pot od ene ženske k drugi... Vendar se čudim: delavec si, pa se ogrevaš za buržujko, ki te bo izkoristila...»
«Katero misliš?»
«Katero? Karmen! Te ženske ne boš nikoli razumel in ne ona tebe...»
«Ne govoriva o njej!» se je stemnil čop, toda kljub temu je nadaljeval: «čemu neki je potem tebi všeč, če Je tako nemogoča? Kar požiraš jo z očmi, saj nisem slep!»
«Všeč mi Je in mi ni... že nekaj let me izziva, pa kaj, ko jo poznam prav toliko preveč, kot Jo ti premalo... Zapomni si, čop: res je nenavadna in lepa ženska, Id ji moški pomeni toliko kot tebi stena... Karmen ne more iz svoje kože. to je osvajalka osvajalcev. Po njej je še vsakogar bolo la glava in tudi tebe bo!»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnapre): polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
8. junija 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

ZTT - Trst
POLOŽAJ ŠEFA BELE HIŠE POSTAJA ČEDALJE BOLJ KOČLJIV
Nixonu grozijo z obtožbo da je žalil sodstvo
Za obtožbo se je odločil zvezni sodnik Gesell, ker mu predsednik ni hotel izročiti dokaznega gradiva o škandalu Ellsberg Za veliko poroto je Nixon soodgovoren za zadevo Watergate
WASHINGTON, 7. — Washington- ■ diti procesa dokler ne bo imel na ski zvezni sodnik Gerhard Gesell je razpolago vsega dokaznega gradiva.
danes zagrozil predsedniku Nixonu, da ga bo obtožil žalitve sodne oblasti, če ne bo izročil dokaznega gradiva, ki zadeva afero Ellsberg. Sod nik je prišel do tega zaključka, ko je skupaj z odvetniki bivših funkcionarjev Bele hiše preučeval dokazno gradivo, ki so ga doslej zbrali o vlomu v urad psihiatra Daniela Ellsberga, znanstvenika, ki je dal tisku v objavo tajne dokumente Pentagona o začetku vojne v Vietnamu. Glavni obtoženec na tem procesu je John Ehrlichman, bivši predsednikov svetovalec za notranje zadeve.
V zvezi s stalnimi Nixonovimi negativnimi odgovori na njegove zahteve, naj mu izroči dokazno gradivo o aferi Ellsberg, je sodnik Gesell poudaril, «da se šef Bele hiše verjetno ne zaveda hudih posledic, ki jih bo imelo njegovo ravnanje». Dodal je, da ne more vo-
To pa še ne pomeni, da se namerava umakniti in si kot Poncij Pilat umiti roke, pač pa namerava izkoristiti vse oprijeme, ki mu jih daje zakon, da prisili Belo hišo, da izroči zahtevano gradivo.
Poleg tega sodnik dolži ameriškega predsednika, da skuša onemogočiti delo sodnih oblasti in da noče izročiti Ehrlichmanovim odvetnikom dokumente, ki naj bi dokazali nedolžnost bivšega funkcionarja Bele hiše. Gre za sveženj listim, ki jih je Ehrlichman hranil v svojem arhivu dokler je bil še Nixo-nov svetovalec.
Položaj šefa Bele hiše je še bolj majav, ker ga je velika porota za zadevo Watergate formalno kvalificirala kot soodgovornega za vohunski škandal, ni ga pa neposredno prijavila sodni oblasti, ker bi bilo to protiustavno. Predsednika lahko namreč formalno obtoži pre-
•iiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiinuiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiii
PO RAZMIKU ČET S SIRSKO • IZRAELSKE FRONTE
Jordanija v središču pozornosti arabskega sveta
V Egiptu se pripravljajo na sprejem predsednika Nixona
KAIRO, 7. — Po podpisu pogodbe o odmiku izraelskih in sirskih čet na področju zadevne fronte, se Egipčanom postavlja vprašanje dokončne rešitve krize na Bližnjem vzhodu. Ta rešitev bi morala biti sporazumna in dokončna. Upoštevajoč dejstvo, da je bil podpisan sporazum o odmiku na sirski fronti, v Kairu menijo, da bi se treba na tej poti izogniti dvema glavnima zaprekama. Predvsem gre za možen odklon palestinskega nacio-
AH. TA INFLACIJA...
Ameriški zvezni sodnik Arnold Bauman je včeraj poslal ameriškemu predsedniku Nixonu pismo, v katerem mu je sporočil, da daje nepreklicno ostavko. Gre za demonstrativni odstop zaradi zadeve Watergate? Gre za posledice nesporazumov z izvršno oblastjo? Gre za kakšno načelno stališče?
Kaj še! Vzroki Baumano-vega odstopa so veliko bolj banalni. Kot zvezni sodnik ima 40.000 dolarjev letne plače, kar znaša okrog 26 milijonov lir. Spričo skokovite inflacije — se pritožuje sodnik — mu 26 milijončkov letno ni dovolj, da bi se lahko dostojno preživljal.
Verjetno gre tu za nesporazum med našim in njegovim pojmom dostojne življenjske ravni, prepričani pa smo, da čeprav je lahko dr. Bauman še tak pravni strokovnjak, z njegovim odstopom ameriška pravica ni zgubila veliko.
PIVO PROTI KOMi&JEM
Pivci piva so baje na varnem pred komarji, ker kaže, da ta mrčes ne prenese vonja po tej pijači. Neki dunajki dermatolog priporoča ljudem, naj poleti pijejo toliko piva, da se začno lahko potiti. Hkrati z drugimi tekočinami izloča telo skozi kožo tudi neznatne količine piva in se mrčes nato raje znese nad abstinenti.
Če se po pitju spravite v posteljo, bo nasvet dunajskega dermatologa brez dvoma učinkovit, zlasti še če spite ob ženi, ki je abstinentka. Če pa vas čaka ponoči še dolga vožnja, je bolje, da se tej obrambi pred komarji odpoveste. Komarjev pik je še vedno znosnejši od trčenja v obcestni zid ali v drevo.
NASVET
V veži nekega rimskega hotela so razobesili tole obvestilo: «Cenjene goste iz tujine prosimo, naj ne govorijo italijansko, če hočejo, da jih bomo razumeli.»
nalnega sveta, ki zaseda v teh dneh v egiptovskem glavnem mestu, da odbije svojo navzočnost na mirovni konferenci. Na drugi strani pa obstaja nevarnost, da bi prišlo do pogajanj med Izraelom in Jordanijo za odmik čet na zahodnem bregu reke Jordan, kar bi utegnilo pripeljati do spopadov med jordanskimi četami ter palestinskimi gverilci v tistem delu Palestine, ki ni bil nikoli del izraelske države, ker je bil 1948. leta vključen v tedanji emirat Transjorda-nij*.
Egipčani skušajo zagotoviti Arab-
cem največje možnosti za pogajanja na ženevski konferenci, se pravi v smislu, da bi postavili vsa ta vprašanja na tako raven, ki ne bi preveč prizadela Izraelcev. Vse kaže, da gre pri tem, za poskus, da se ustanovi palestinska država, ki bi obsegala predvsem kraje in dežele zahodno od reke Jordan (ki so sedaj, trenutno, pod izraelsko oblastjo) in ki bi se morda lahko razširila na druga ozemlja onstran Jordana. Prav zaradi tega obstaja nevarnost, da bi prišlo v doglednem času do ostrih sporov med palestinskimi gverilci in jordanskimi oblastmi. Jordanska država skuša o-hraniti oblast nad temi predeli, obstaja pa možnost direktnih pogajanj med Jeruzalemom in Amanom. Ker morajo Egipčani skupaj z drugimi arabskimi partnerji upoštevati spora zum o razmiku na fronti med Izraelom in Sirijo (ter posredno prejšnji sporazum med Egiptom in Izraelom) potem je očitno, da se mora arabski svet podrediti skif pom in zahtevam dveh velesil, ki sta botrovali temu sporazumu, se pravi Sovjetski zvezi in ZDA.
V tem vzdušju pričakujejo v Egiptu obisk ameriškega predsednika Nixo-na. Dnevnik «Al Gumhuria» piše v nekem svojem članku, da egiptovski narod sprejema ameriškega predsednika. ker je «dobeE narod», in ki meni, da «ne morejo obstajati na svetu večne sovražnosti» Na kraju list dodaja, da Egipčan’ sprejemajo a-meriškega predsednika, ker je njegova dežela prispevala k razvoju civilizacije. svobode in demokracije in še posebej, ker se je Amerika nekaj naučila od «ramadanske vojne».
krška le predstavniški dom, sodi mu pa genat zbran pod predsed stvom predsednika ustavnega sodišča.
Dejstvo, da je porota imela Nixona za soodgovornega, čeprav ne obtožljivega, pri zadevi Watergate močno slabi že itak majav predsednikov položaj. Ameriški zakonik namreč predvideva za take vrste «obtožencev» obvezo, da morajo izročiti preiskovalcem vse dokazno gradivo, ki morebiti zadeva njihove prekrške. Prav to določilo bo verjetno izrabil posebni javni tožilec Javorški, ko bo pred vrhovnim sodiščem utemeljeval svojo zahtevo, da mu mora Nixon izročiti vso dokumentacijo, ki zadeva vohunsko afero.
Po poročanju ameriških listov kaže, da so bili porotniki za zadevo Watergate mnenja, da bi morali predsednika formalno prijaviti sodišču. Le poseg Javorškega naj bi to preprečil, ker je posebni tožilec opozoril veliko poroto, da bi bilo tako ravnanje protiustavno. Pripomniti gre, da ameriški kazenski zakonik izrecno predvideva status «soodgovornega, ki pa ni obtožijiv». To določilo uveljavljajo predvsem v primerih, ko obtoženci aktivno sodelujejo s sodstvom pri odkrivanju resnice. Tako so tak status priznali na primer bivšemu Nixo-novemu svetovalcu Deanu, ki se je iz obtoženca prelevil v glavno o-bremenilno pričo proti predsedniku.
V	zvezi z zadevo Watergate je washingtonski list «Washington Post» objavil dopis časnikarja Jacka Andersona, po katerem je bil cilj predsednikovih vohunov demokratski senator Edward Kennedy. Vest naj bi časnikarju potrdili v krogih, ki so zelo blizu šefu Bele hiše.
Časnikar poudarja; da je imel Nixon Kennedyja za svojega najnevarnejšega tekmeca in je bil prepričan, da bo senator McGovern, ki je bil na konvenciji demokratske stranke imenovan za predsedniškega kandidata, v zadnjem trenutku odstopil, da bi omogočil Kennedy-jevo kandidaturo. Prav zaradi tega prepričanja, naj bi se Nixon odločil za vohunski podvig, da bi izvedel, kaj ' namerava v tej zvezi oredsednik demokratske stranke Lawrence O'Brien.
V	zvezi z zadnjim razpletom preiskave o zadevi Watergate se množijo domneve ameriških komentatorjev, kako bo sklep velike porote vplival na ameriško zunanjo politiko in zlasti na stike, ki jih bo v kratkem Nixon imel s tujimi državniki med potovanjem na Bližnji vzhod in v Sovjetsko zvezo. Zlasti kar zadeva ta obisk v Moskvi so mnenja komentatorjev deljena: po nekaterih bo Nixon popuščal sovjetskim voditeljem, da bi dosegel v Moskvi pomemben sporazum, ki bi odtegnil pozornost Američanov od škandala Watergate; po mnenju drugih pa Nixon na sestanku na vrhu z Brežnjevom ne bo dovolj popustljiv in ne bo dosegel nobenega sporazuma, da bi si ne zapravil podporo ameriških konservativnih krogov v primeru postopka za «impeachment». Bodisi prva kot druga možnost pa škodita ameriškim interesom.
CUFFMOV POSEG NA CK KPI V RIMU
Rešiti odprta vprašanja med Italijo in SFRJ
Pristojni organi morajo obračunati enkrat za vselej s fašističnimi prevratniškimi silami
Washiugtonsko zvezno sodišče je obsodilo na mesec dni zapora in 100 dolarjev globe bivšega ameriškega pravosodnega ministra Kleindiensta, ker ni hotel pričati pred senatom o prispevku trusta ITT za Nixonovo volilno kampanjo. ITT je dala predsedniku 400 tisoč dolarjev v zameno za ukinitev sodnega postopka, ki ga je pravosodno ministrstvo začelo proti nji. Na sliki: KIcindienst po obsodbi
iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinijui
S0ARES IN MACHEL 0 POGOVORIH MED LIZBONO IN FRELIM0M
Stvarna ocena in priprava za
odprtih vprašanj bodoča pogajanja
Portugalska pripravljena zajamčiti kolonijam pravico do samoodločbe - Oddelek afriških plačancev v službi tujih sil pripravlja napad na gvinejsko prestolnico
LIZBONA, 7. — Portugalski zunanji minister Mario Soares se je danes vrnil iz Lusake, kjer se je sestal z voditelji mozambiškega o-svobodilnega gibanja Frelimo, v Lizbono, od koder bo jutri odpotoval v London na drugi krog pogajanj z gvinejskim osvobodilnim gibanjem PAIGC. V zvezi s pogovori v Lusaki je Soares izjavil, da sta delegaciji Portugalske in Freli-ma preučili vsa odprta vprašanja. Dodal je tudi, da bi skoraj začeli pogajanja za prekinitev sovražnosti v koloniji.
Portugalski zunanji minister pa je poudaril, da je po mnenju voditeljev Frelima prekinitev sovražnosti le plat širšega problema, ki zadeva vsa vprašanja odnosov med Portugalsko in njenimi kolonijami, zlasti pa politične principe, ki bodo temelj bodoči ureditvi Mozambika.
Soares je še poudaril, da razume položaj voditeljev mozambiške osvobodilne fronte, ki se že 10 let bojujejo za neodvisnost. Poudaril je tudi svoje prepričanje, da je Frelimo pripravljen na stvarna pogajanja z Lizbono, če bo novi portugalski režim vodil resnično politiko dekolonizacije. Soares je še dejal, da so v prvem krogu pogajanj preučili vsa odprta vprašanja in da se bodo nadaljevali v prvi polovici julija.
Tudi predsednik Frelima Samora Machel, ki je danes odpotoval iz Lusake v Dar Es Salaam, kjer ima sedež njegovo gibanje, je izjavil, da je zadovoljen z rezultati prvih
Odprtje telekomunikacijske postaje «Jugoslavija»
pogovorov z lizbonskim zunanjim ministrom. «Menim — je dejal Machel — da smo vzpostavili vzdušje vzajemnega zaupanja in da bo zato Soares prikazal svoji vladi dejanske zahteve našega gibanja. Portugalska delegacija ima vse elemente, da lahko dobro preuči položaj v Mozambiku in da bo naše prihodnje srečanje dalo plodne rezultate.»
Namen novega lizbonskega režima, da jamči samoodločbo narodom Gvineje Bissau, Angole in Mozambika ter jim prizna pravico do neodvisnosti, je podčrtal na današnjem zasedanju odbora OZN za razvoj portugalski delegat Quevedo Crespo, ki je tudi pribil, da so na rodi portugalskih kolonij edini, ki imajo pravico, da odločajo o svoji prihodnosti. Quevedo je še poudaril, da bo lizbonska vlada jamčila za spoštovanje sklepov narodov portugalskih kolonij.
Vodstvo gvinejskega osvobodilnega gibanja PAIGC je danes po radiu sporočilo, da ploveta proti prestolnici Gvineje Bissau dve ladjici, ki imata na krovu skupino afriških plačancev, ki delujejo po nalogu tujih sil. Naloga plačancev naj bi bila združiti se z nekaterimi enotami portugalske vojske v Gvineji ter zasesti gvinejsko prestolnico.
V	sporočilu, ki ga je podpisal generalni tajnik PAIGC Pereira poudarjajo, da so plačance izbrali predvsem med gvinejskimi državljani v Dakaru. Po zasedbi gvinejske prestolnice naj bi se plačanci konstituirali kot nova politična sila, ki naj bi zasledovala politično rešitev gvinejskega vprašanja.
PAIGC opozarja portugalsko vlado na nevarnost takega rovarjenja, in mu pripisuje vso odgovornost za morebitne posledice posega plačancev, hkrati pa poudarja, da bi ta poseg lahko privedel do prekinitve pogajanj v Londonu.
Portugalski zunanji minister je izjavil, da se pogajanja s PAIGC ne bodo začela jutri v Londonu kot predvideno. Minister je dodal, da bo odpotoval v London verjetno v ponedeljek.
Alžirsko veleposlaništvo v Londo-mu je sporočilo, da delegacije PAI GC jutri ne bo v London. Ni še znano, kdaj bo delegacija dopotovala na pogajanja v britansko prestolnico.
O vprašanju portugalskih kolonij je razpravljala tudi organizacija za afriško enotnost, ki zaseda v teh dneh v Mogadišu. Organizacija je pozvala Brazilijo, naj posreduje pri novem portugalskem režimu in naj ga prepriča o nujnosti, da prizna neodvisnost svojim kolonijam.
V	tej zvezi je generalni tajnik organizacije Ekangaki poudaril, da je Brazilija poslala prejšnji teden v Adis Abebo svojega odposlanika, ki je skupno z voditelji organizacije preučil vprašanje portugalskih kolonij. Brazilski diplomat se bo v prihodnjih dneh vrnil v Mogadiš, da bi s poglavarji afriških držav preučil in poglobil to vprašanje.
zlasti za letake za «DA», ki so bili nalepljeni v cerkvah in drugih posvečenih prostorih, v vasi Frasso pa so letak za «DA» nalepili celo na glavni oltar. K temu je treba še dodati neposredne posege duhovnikov med pridigami in mašami: tako oporečniki omenjajo poziv župnika v Coratu vernikom, naj med pridigo v zboru ponavljajo «DA», izjave škofov Caserte in Viterba ter posege genovskega kardinala Sirija, po katerem, kdor bi volil «NE» sploh ne bi bil katoličan in bi hudo grešil.
Cerkvene oblasti so začasno odstavile «a divinis» pet oporečniških duhovnikov, med katerimi tudi bivšega opata Franzonija, javno kaznovale nekatere druge duhovnike zaradi njihove kampanje za «NE»,
V srečanju s časnikarji so voditelji gibanja «7. november» (gibanje za evangeljski preporod cerkve, ki je nastalo po sinodi 7. novembra 1971) poudarili, da so sklenili obrniti se na cerkveno pravico, da bi zavarovali človekovo dostojanstvo, ki so ga cerkvene oblasti kršile, ko so v dneh' .olilne kampanje za referendum «zasedle manevrski prostor, ki ga je sporočilo škofovske konference puščalo vernikom.»
FOREST CITY (Arkansas). 7. -Deset ljudi je umrlo in nad sto jih je bilo ranjenih v Foresi Cityju, ko se je nad mestom nepričakovano znesel orkan. Neurje je uničilo četrtino stanovanjskih blokov.
Deželni odbor italijanske komunistične partije za Furlanijo in Julijsko krajino na mje poslal zaključni del posega, ki ga je tajnik Antonino Cuffaro imel v sredo na centralnem komiteju stranke in ki zadeva stanje v naši deželi ter odnose med Italijo in Jugoslavijo.
Cuffaro najprej ugotavlja, da je vodja misovcev fašist Almirante skušal izkoristiti trenutne težave v odnosih med Italijo in Jugoslavijo, da bi prepričal italijansko prebivalstvo, naj voli na referendumu «DA» v i-menu križarske vojne proti slovenske, mu prebivalstvu v deželi. V tej zvezi se vprašuje, če je kdo na zunanjem ministrstvu namenoma podprl to potezo in če je šlo res le za napako ali pa za namensko zaostritev že itak težkih odnosov.
Dejstvo pa je — nadaljuje Cuffaro
—	da je načrt fašistov spodletel in da so Slovenci in Italijani, vse demokratične stranke vključno KD odločno zavrnili Almirantejevo hujskanje k fizičnemu obračunu s Slovenci. In prav v tej izkušnji je dokaz, da ima naša dežela in tudi država dovolj moči, da porazi enkrat za vselej prevratniške sile in začne z novo politiko, ki naj jamči demokratičen razvoj države in naj reši vsa odprta vprašanja, med katerimi ne gre pozabiti vprašanje odnosov z Jugoslavijo. Cuffaro poudarja, da so bili odnosi med mejnima državama v teh letih zgledni in da so znatno prispevali k miru in popuščanju napetosti v Evropi. Prav zato se komunisti vprašujejo, zakaj ne bi rešili enkrat za vselej vprašanje meja, ki služi le kot hrana notranjim in mednarodnim prevratniškim silam, ki s svojim delovanjem ogrožajo obmejna področja.
Prišel je trenutek, ko se mora italijanska vlada lotiti vprašanja cone B s stvarnimi predlogi, ne da bi prisluhnila hujskanju tistih sil, ki hoče. jo zaostriti napetost ter sprovocirati sovraštvo in konflikte na področju, ki je odločilne važnosti za mir v Evropi in s tem resno prizadeti prebivalstvo naše dežele.
Po Cuffarovem mnenju obstajajo možnosti, da se reši enkrat za vselej odprto vprašanje in sicer, da se tudi formglno potrdi to. kar dejansko že obstaja, da se premosti začasnost demarkacijske črte ter se še bolj odpre mejo med prijateljskima državama, ki nimata nobenega vzroka, da bi se prepirali. Ne smemo dopustiti
—	podčrtuje Cuffaro — da bi bila Trst in Furlanija - Julijska krajina še nadalje izpostavljena rovarjenju notranjih in mednarodnih reakcionarjev. Zadevi je treba iti do dna, da bi po napetosti teh dni vprašanje ne ostalo brez odgovora kot doslej. Nujno je odločno poseči in kaznovati fašistične zločine, ki so povzročili v zadnjih letih toliko gorja.
Deželni tajnik KPI v nadaljevanju svojega posega navaja vrsto teh zločinov od pokola v Petovljah do bombnega atentata na slovensko šolo v Trstu in poudarja, da pristojni organi še niso izsledili krivcev. Zahteva nadalje, da pristojni organi razkrijejo povezavo med Fredo in Venturo ter krajevnimi prevratniki ter povedo, zakaj sta voditelja padovskih fašistov zahtevala, da bi jim sodilo tržaško sodišče. Po mnenju Cuffara bo jasen in odkril odgovor na vsa ta vprašanja tudi stvaren prispevek k procesu popuščanja napetosti v Evropi.
V zaključku deželni tajnik KPI poudarja, da morajo vse demokratične sile delati v tej smeri ter se odločneje lotiti zahtev in problemov, ki jih je nakazalo ljudsko gibanje ter slamo čuvati, da se tragedije kot tista v Brescii ne bodo ponovile več. Naloga državnih organov je likvidirati za vselej sile, ki so povzročile Italiji že toliko gorja.
VIDEM, 7. — Tri osebe so umrle, ena pa je bila hudo ranjena v prometni nesreči na pontebski cesti pri vasi Portis di Venzone. Zaradi prevelike hitrosti je 29-letni Bruno Revelant iz Artegne na nekem ovinku zavozil na levo stran cestišča in trčil v avto 62-letnega Gina Riccija iz Ravene, Revelant je bil pri priči mrtev in skupaj z njim sta izgubila življenje tudi njegova sopotnika Piero Narduzzi in Leonardo Menossi.
Cesto je kriva
(Nadaljevanje s 4. strani)
niiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiimiiitiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
NA PROCESU V ALFREDA V CATANZARU
Letalski general potrdil alibi Roberta Gargameilija
Dokaz o nepravilnosti soočenja, na katerem je Rolandi spoznal v Valpredi krvoločnega atentatorja
BEOGRAD, 7. — Predsednik Tito je danes v vasi Prilika pri Ivanjki izročil svojemu namenu prvo jugoslovansko satelitsko postajo «Jugoslavija». Postaja bo s pomočjo umetnega satelita «Intersat», ki leti 36 km nad Atlantskim oceanom omogočala hitre telegrafske in te-
lefonske zveze in televizijski prenos med Jugoslavijo in državami Severne in Južne Amerike, Afrike, Bližnjega vzhoda in Evrope. Usluge te postaje, ki ima 60 kanalov bodo lahko izkoristile tudi druge evropske države. Najbolj zanimiv objekt postaje je polkroglasta ante-
na s premerom 32 metrov, ki tehta 260 ton. Tehnično opremo postaje sta dobavili dve japonski tvrdki, katere tehniki so skupno z jugoslovanskimi strokovnjaki montirali anteno.
Na sliki: Predsednik Tito na o-toritveni svečanosti.
Gibanje «7. november» o represiji v cerkvi
RIM, 7.— Voditelji katoliškega oporečniškega gibanja «7. november» so poslali italijanski škofovski konferenci in njenemu predsedniku kardinalu Pomi protestno odprto pismo in dosje o represiji v cerkvi med referendumom o raz-poroki. V dosjeju katoliški oporečniki navajajo vrsto ukrepov cerkvenih dostojanstvenikov, ki so očitno kršili določila konkordata. Gre
CATANZARO, 7. — Desetkrat zaporedoma, kot da bi recitiral litanije je Mario Merlino zavrnil z «Nimam namena odgovoriti» predstavnika zasebne stranke odvetnika Gar-giulla na procesu pred porotnim sodiščem v Catanzaro. Čeprav je obtoženec že večkrat poudaril, da bo molčal, je predsednik dr. Zeuli vseeno privolil v zahtevo predstavnika zaseb. ne stranke, ki je hotel ugotoviti, zakaj se je Merlino nepričakovano prelevil iz fašista v anarhista po skupinskem izletu v Grčijo.
Merlino se seveda brani z molkom, ker bi bilo vsakršno pojasnjevanje o vzrokih, ki so ga silili k spremembi političnega nazora zanj zelo nevarno. Zastopnik zasebne stranke pa je vsekakor izsilil sodnikom sklep, da bodo zaslišali Giancarla Cartoccija, desničarskega prevratnika, ki so ga are. tirali v prejšnjih dneh zaradi njegove teroristične dejavnosti. Cartocci, ki je bil prijatelj najvplivnejših voditeljev rimskega škvadrizma, je dobro poznal Merlina, vpleten pa je bil tudi v atentate. Nemški študent Udo Lemke ga je celo dolžil, da je postavil bombo na Trgu Venezia, sokniki pa so ga oprostili obtožbe že med preiskovalnim postopkom.
Pred sodniki je danes pričal general Giuseppe Pesce, ki je v bistvu potrdil alibi Roberta Gargamellija.
Le-ta že od začetka trdi, da je na Trgu Re popravljal svoje motorno kolo, ko so počile bombe, in kot dokaz, da govori resnico, je poudaril, da je nad trgom opazil helikopter vojaškega letalstva. General Pesce je potrdil, da je ob uri, ki jo je navedel Gargamelli, nad Trgom Re res letel helikopter in dodal, da vojaški helikopterji letijo nad omenjenim trgom le poredkoma.
Na zahtevo Valpredovega odvetni-ga Calvija je sodišče ukazalo fotografu Carlu Stelli, naj slika anarhista skupaj s štirimi policijskimi a-genti, med katerimi ga je Rolandi 16. decembra 1969 spoznal za atentatorja. Iz slik je razvidno, da Valpre-da ni niti najmanj podoben agentom, kot predpisuje zabonik za taka soočenja, poleg tega pa se na dan soočenja ni niti obril, bil je utrujen in lačen ter slabo oblečen. Kako naj bi ga taksist ne spoznal med odpočitimi, obritimi in dobro oblečenimi policisti?
Medtem ko so čakali na slike, so sodniki zaslišali komisarja Antonia Pagnozzija, ki je 15. decembra 1969 spremil Valpredo z avtom iz Milana v Rim. Kot ostali policijski funkcionarji je tudi Pagnozzi bolj šibkega spomina, saj se je stalno izgovarjal z «ne spominjam se», «ne bi vedel», «nisem gotov». Da so policijski funk cionarji žrtve epidemije še nepozna ne bolezni, ki hromi spomin?
in pustijo ob strani dragocene u-motvore, razne slike, ki so neprimerno bolj dragocene kot omenjeni zlati ali srebrni predmeti. Pa še nekaj je, kar posredno varuje razne predmete pred tujim pohlepom. Na Poljskem praktično ni možnosti, da bi se ukradeni predmeti plasirali. Res je, na Poljskem je veliko zasebnih kolekcio-nistov, toda velikih umotvorov ti zbiratelji ne morejo kupiti. Z druge strani pa so tudi previdni in bi ne bili nikoli pripravljeni odšteti visoko ceno za umotvor, za katerega ne vedo, odkod je prišel.
Vse to pa tatov ne ustavi. Neki «strokovnjak» je «plasiral» kar več podob in umetnin, do katerih je pršel z vlomi. In razpečal jih je v antikvariatih, torej v trgovinah s starinami, ki so v rokah države, družbe. Toda Poljaki, ki jim je na skrbi umetnostno bogastvo, se bojijo še posebej tega, da bi posamezni poljski umotvori ubrali pot — tujine, odkoder bi jih ne mogli več dobiti.
Neki poljski dnevnik je objavil vest o poskusu kraje nekega znanega dela Leonarda Da Vincija, za katerega menijo, da je morda največji umotvor tega italijanskega umetnika na Poljskem.
Zaskrbljenost poljskih muzealcev in ljubiteljev umetnosti nasploh, se je povečala v zadnjem času, ko so odkrili «Zamaknjenost sv. Frančiška», torej čudovito delo španskega umetnika El Greca v nekem podeželskem župnišču v vzhodni Poljski. Krajevni župnik ni niti slutil, da je v njegovem župnišču tolikšno umetniško delo. Še več, tudi sedaj, ko poljske oblasti vedo, da je El Grecovo delo v župnišču, ni bil storjen najmanjši ukrep, da se tolikšen umotvor «spravi na varno». Sicer pa je v zvezi s tem treba dodati naslednje: poljske oblasti bi mogle umotvor «spraviti na varno» le v primeru, če bi mogle dokazati, da poljska Cerkev ni sposobna umotvora zaščititi.
Slika, o kateri je govor, meri 103x74 cm. Prikazuje sv. Frančiška s pogledom uperjenim proti nebu. Baje je to edina El Greco-va slika na Poljskem. El Greca sta odkrili dve ženski, ki sta delali inventar. Neki poljski list je v zvezi s tem odkritjem zapisal: «Mi sami ne vemo, kaj imamo».
REŠITEV
NAGRADNE
KRIŽANKE
VODORAVNO:
1. C.S., 3. gluhonem, 10. potreben, 18. Ž.Z., 20. Amerikanec, 22. pridelovan, 23. N.R., 24. bravec. 25. kov, 27. Osiris, 28. re, 29. ker, 31. Anam, 32. prsno, 33. Anna, 34. bos, 35. akut, 37. ENEL, 39. ite,
40.	Anka, 41. seme, 42. Rodan, 44. atentatorka, 47. redek, 48. Vadim, 50. Ivo, 51. sea, 52. Sadat, 54. reven, 56. tja, 53. pajek, 60. T.C., 62. jesen, 63. trema, 65. polom, 66. Po, 67. Ead, 69 nam, 70. nasveti, 72. Don, 73. ter, 74. znos, 76. di, 77. ten, 78. S.B., 80. Rado, 81. atlas,
83.	peta, 85. atom, 87. tobak, 88. Jugoslavija, 89. Alojz Rebula.
NAVPIČNO:
1. Cankar, 2. smrekov, 3. grb, 4. Lira, 5. ukane, 6. Havana, 7. onemeti, 8. nec, 9. E.C., 11. Op., 12. tro, 13. risanka, 14. edinka, 15. Berna, 16. Elia, 17. nos, 18. žaromet, 19. znesek, 21. kostanjevec, 25. krit, 26. vnet, 30. rudar, 34. bedak, 36. Tadej, 38. levi, 40. Ares,
41.	sedem, 43. Niven, 45. no, 46. os, 47. rajon, 49. mesar, 52. salon, 53. stezaj, 55. nem, 56. Trst, 57. amen, 58. pod, 59. poroka, 61. Cantù, 63. ta, 64. at, 66. pedal, 68. dolg, 70. niti, 71. isto, 73. tabu, 75. Sao, 76. Dev, 79. boj. 80. rob, 82. SS, 83. pa,
84.	aj, 85. Al, 86. M.Z , 87. te.
Dobitnik: SLAVA STARC Dobili smo več rešitev, med temi je bilo 23 pravilnih. Žreb pa je določil SLAVO STARC, Kontovel 112, ki bo tako dobila za nagrado roman Ukana. Nagrajenko prosimo, da se čimprej zglasi na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecehi 6.