126
Dopisi.
Na Dunaji 17. aprila. (Slovenski slovnik) je zdaj vnovič prišel nekako na dnevni red; dovolite, da za-stran tega napišem nekoliko vrstic. Poglavitno vprašanje
127
pri tem je gotovo to, kako naj bo ta slovnik osnovan. Jaz sem si mislil nekaj srednjega med Vukovim in Jungmanovim slovnikom ter sem tudi že enkrat svoje mnenje o tem pismeno povedal. Toda moja in enakih sodba je res manj važna. Bolj pa bo menda mikalo slišati vsakega, kdor mara za takošne stvari, kaj o ti reči meni in sodi mož evropejskega imena, namreč naš slavni gosp. dr. Miklošič; mikalo bo gotovo tudi gosp. Levstika samega, kteri — kakor iz njegovih spisov vemo — močno ceni in po vsi pravici ceni tega slovanskega filologa. Dr. Miklošič je temu slovstvenemu početju — če se ne motim — prepustil tudi svojo lepo zbirko ter včasih povprašuje, kako je z našim slovnikom. Te dni sva se jaz in neki vrli domorodec sešla ž njim, in pomenivši se zopet o slovniku pokazala sva mu tudi poslednji na poskušnjo tiskani in nekim gospodom razdani listič iz Levstikovega slov-nika *), da bi izvedela našega rojaka veljavno sodbo o njem. Vrnivši nama za nekaj dni tisti listič rekel je dr. M i k 1 o š i č: da to, kar ima v sebi, razodeva izvrstno izvedenost v jezikoznanstvu (ktere si je pa on že prej v svesti bil pri Levstiku), da je pa vendar cela ta osnova slovenskega slovnika nepraktična in temu, česar zares potrebujemo, neprimerjena, torej napačna; da bi se v takem slovniku še kak učenjak (ki se posebej ukvarja z etimologijskimi preiskavami) težko razvedel — a kaj pa še le navadni ljudje; da je Levstik spisal pri vsaki besedi pravo monografijo, slovniki pa niso nabrane monografije, ampak so knjige, v kterih se lahko poišče in najde pomen in raba te ali one besede; da noben narod nima takega slovnika; da še Grimmovo velikansko delo ne dopušča etimologiji in oziru na tuje jezike toliko prostora; da je življenje enega človeka prekratko za tako delo, in da bi Levstiku, hotečemu po tem razmerju izdelati celo knjigo, predno bi dospel do polovine, moralo od dela pero razvneti se in izgo-reti. In kje bi bil prostor za frazeologijo, ki je tudi po-
*) Da bi bralci lahko sami sodili, naj se tu z enakimi pismen-kami priobči, kako g. Levstik v omenjenem listu razklada na pr. besedo slovo,  namreč:
Slovo gen. -esa n. a) Slbfc^teb, Urlaub, slavu, slovu (pravilno: slovo) Mark.; slovo dati Urlaub geben, Meg.; — vzeti Urlaub neumen gospodar mu je — dal Met. 272., ampak je — vzel sv. pismo Kast.*, potle je on —vzel od bratov Dalm.; — dobiti &erabf<$iebet toerben Kmet. 1; tisto noč po slovesu; ogr.-slov. slo-bodo vzeti; — slobo vzeti 91 bfdjieb neumen Kuzm. Apost dej. 18. 21, 20. 1; b) hrv.-slov. sloboda licentia Habd. diet., kr. slov, (SrlaubniS v izreku: s slovesom cum venia Meg., sit venia verbo: ta človek ima, s slovesom, garje, Idrija, dol.; — strsl. svoboda, svobota libertas, v poznejših časih pri Slovanih ob nemških mejah, 3lbfdjieb: svobodu oth prisaidB polučivB, vita seti.   Sabbae,   daždt svobodu (serabfdjiebc,   daj   slov6) trapezo-
tvorBcu, Joan. Chrys. et aliorum hom. a. 1574 cod. serb. v Miki. lex. 827, 828; — strvn. urlaub licentia, fas; urlaube permissu Graff 2. 75, 76, svn. urlaub drlaubnte: tapisagria Ijeift Seusfrau^ mit Urlaub, Ortolph; bač SBort l)at ftdj befonbers (v nv. nemščini) m bet foejielleu JBebcutung, ed)alten, (ŠrlaubniS toegjugeljen a,eben, neumen: Urlaub neumen, geben Schmell. 2. 410, 411, Naša beseda je iz slob-a f. poleg slob-oda f. nam. svob-; (zaradi 1 nam. v pri ogr.-slov., hrv.-slov. ino pri sta-rej  kr.-slov.   pisateljih:    slobodna volja, tu si   sloboden   ft<$ec
Dalm., prim. leverica poleg: veverica strsl. veverica (Š:id!)l)onts djen, hrv.-slov. lamp nam. vamp 33audj prip. 10); potem se je ta beseda po čudnem načinu zmešala s slovo n. ba8 SBort, pač ne, ker je uže strsl. slovo dati &erfyredj}eti, prim. da bi se sama sebe prestrašila i vsem tvojem grehom na veke odgovor (9lbf($teb) dala Habd.-Ad. 8. ino kr.-slov. ljudstvo je zaradi tega popustilo krasno besedo: slovo baL 3Bort: miloztivui bose tebe poronso me telo i mo dusu i moia sloveza fris. 1, ter v no-vejšej dobi v kr.-slov. ljudstvu niti besede svoboda, sloboda več nij, pa kakor je nemški Urlaub ostal v razumu: honor sit auribus, a Še bolj v razumu 3lbfdjteb, tako tudi pri nas; po ena-cem krivem poti so nam prvotni slovanski razum izgubile besede zakon, reč, stroj iti ino premnogo drugih.
trebna? Praktičnega zanesljivega slovnika potrebujemo, potrebuje ga zdanji rod. Zares popolno pa — to se ve da — ni nobeno človeško delo, torej tudi to ne bode, če bi se še tako dolgo čakalo in priprave delale.
Priobčiti to mnenje našega veljavnega rojaka štel sem si v dolžnost, ne kakor kak kompetent za to težavno delo, kteri nisem, temuČ iz edinega ozira na korist in napredek našega slovstva, želeč samo to, da bi tako neuspešni, neplodni in nerodni ideji bilo dano slovo za vselej.
Iz istega namena bodi dodano še to.
Tudi nove pisave, ki si prizadeva nektere slovenske besede nekako postariniti (na pr. kmetije, pod-nožije, prihodnjest itd.), gospod Miklošič nikakor ni potrdil. Djal je, sklicevaje se na svojo primerjalno gramatiko, da je treba pisati staroslovenščino staroslo-venski, zdanjo slovenščino pa tako, kakor zdaj govorimo, ter pristavil, da jezik je prevelik dar božji, kakor da bi ga posamezni človek smel ongaviti.
Cigale.
V Zavcu. (Narodna čitalnica) se odpre v nedeljo 25. aprila s slovesno „besedo", kteri program je: 1* Govor. 2. „Savinska dolina", pesem. 3. Govor. 4. „Mo-litev kmeta", pesem. 5. „Budnica", pesem. 6. Dekla-macija. 7. „Naprej". — Po „besedi" je ples. — Začetek ob 6. uri zvečer. Tako v kolo starejih sestric stopi najmlajša — gotovo prav čvrsta Slovenka. Nadejamo se preveselega večera.
Iz Trsta 18. aprila. — Ker italijanissimom se ni po sreči izšlo, da bi bilo pri zadnjih volitvah podko-pali volitev Slovencev v okolici tržaški, je mestni zbor z mnogovrstnimi pretvezami zavrgel volitev vseh, le gosp. Nabergoja je vzel pod svoje krilo in ga za svojega spoznal. S tem, da se je reklo, da je bilo med volici 681 tacih mož, ki niso imeli pravice voliti zato, ker so preteklo leto iz ubožnega zaloga miloščino prejeli, da eden (Piano) izvoljenih je v mestni službi, da S tare c ni volilec, tedaj tudi ne more izvoljen biti itd., je ovrgla volitev. Prečudno postopanje to! Kdo neki dela in potrdi imenik volilcevr Ali ni reklamacij pred volitvijo za to? Kdor je v postavni zapisnik za volil ca zapisan, ima pravico voliti. Mar je tudi žveplo, ki so ga nekteri za žvepljenje trt dobili, miloščina? Al da je lahonstvo svojo togoto izbljuvalo s tem, da je zavrglo 7 volitev, ni bilo še dosti, marveč ko je bil prve volitve pretresajoči zbor končan, v kterem sta bila tudi gospoda Cegnar in Zor (gosp. Nabergoja ni bilo), vsuli so se veliki in mali cigani za njima in jima kričali: „Buon viaggio! porchi schiavaggi!" (srečno pot! svinje slovanske!) itd. Kakor se nam roka trese, da moramo pisati o taki nesramnosti, vendar smo veseli tacih dogodkov, kajti — „kamen do kamena palača", to je, le toliko naprej in slovenska kronovina se bo sama naredila: „Slovenija se fark da se!"
V Brdih na Goriškem 11. aprila. — Tabora danes ni bilol Deževalo je ves dopoldan, in ravno okoli 2. popoldne, ko bi se imel začeti tabor, lilo je kakor iz čebrov. Odbor je tedaj odložil tabor na prihodnjo nedeljo 25. dan t. m.
Iz Planine 4. aprila. (Gozdne nadloge; peticija do c. k. deželne vlade in državnih naših poslancev.) „Potrkaj in odprlo se ti bode!" — tako se glasi tolažljiva beseda; tudi mi smo prisiljeni očitno potožiti svoje nadloge, da se glas naš sliši na pravem mestu in pomaga žalostnemu stanu tukajšnjih kmetov in veliki revščini njihovi. Dosti znano je, da se podložni, še vedno pod starim jarmom grajščinske samovoljnosti zdihajoči kmetje planinske grajščine že 25 let pravdajo za pravice služnosti v gozdih te grajščine.   Po dolgem prepiru in za-
128
tegavanju določbe v tej stvari došla je lanskega leta ministerska razsodba iz Dunaja, vsled ktere so v pomnoženi seji z enoglasnim sklepom služnosti v gozdih grajščine hasberške tukajšnjim podložnim bile potrjene pravice za kupčijo in domačijo. Radostnega srca je sprejel vsak to veselo novico, misleč, da zdaj bode saj konec dolzega čakanja in da pride do željno pričakovane razdelitve. Al naš up bil je prazno veselje; kakor poprej, tako Še zdaj; razpisujejo se obravnave, pri kterih se cele bukve papirja popišejo, ktere pa, ker kmet še zmiraj ni dobil, kar mu po pravici gr6 in se mu je še vrh tega bati nove pravde, so žalibog vse brez vspeha. Naložila se je sicer v omenjeni visi razsodbi c. k. okrajnim gosposkam skrb, da na dalje svoj posel opravljajo, tedaj da se upravičenim gozd razdeli; al žalibog vse je še skoro pri starem, vse gre le polževo pot, in Čuditi se ni, da ljudje britko zdihujejo: „kdo nam bode pomagal, če nam gosposka ne pomaga!" Koliko kmetov, bivših premožnih posestnikov, je prišlo v preteklih 25 letih le zavoljo zateganja pravde na be-raško palico, to je dobro znano, in bi se, ako bi tre-balo, lahko na tanko dokazalo. Ne vemo, ali bi graj-ščina bila gledala na to, da bi se bilo že zdavno spolnilo pravično zahtevanje in bi se upravičenim bil razdelil gozd, ako bi to odlašanje ne bilo na njen korist. Gozd je dan za dnevom slabeji; izsekavajo se najlepše hoje, in vse to se godi z izgovorom, da mora namreč graj-ščina plačevati davek in oskrbovati gozdno varstvo. Res je to, da plačuje davek in varhe; al preračuni se tudi lahko, da trikrat toliko dobi iz gozda, kolikor jo stane davek in varstvo. Menda se ne motimo, ako rečemo, da bi tudi kmetje bili pripravljeni prevzeti varstvo in da bi se po tem vzajemnem varstvu bolje skrbelo za gozd in da ne bi se na škodo izsekaval, kakor zdaj, ker bi dobro vedeli, da dobijo ravno to, kar bodo skrbno varovali. Živainskrajnaje tedaj potreba, da se neprenehano izsekavanje ustavi in se na eni ali drugi poti žalostni stan tukajšnjim kmetom zboljša. Ker se pa to, kakor je podoba, brez nove pravde zopet ne bo hotelo poravnati, in je sploh zaupanje močno že zginilo, zato se obrnemo do si. deželne vlade, naj ona, ki ravno zdaj je dobila od c. kr. mi-nisterstva nalogo, da se prestvari stara gozdna postava, in da skrbi za to, da saj gozdi ne grejo pod zlo med tem, ko se nova postava dela, s krepko roko pravice stopi med grajščino in kmeta, da prejme vsak, kar je njegovo. Mi nočemo ne enega polena, ki nam po pravici ne gre; tirjamo pa tudi, da se nam brez daljnih in drazih pravd in brez odlašanja da, kar je po pravici naše! Obračamo pa se tudi do naših državnih poslancev, kterim je naloga in sveta dolžnost, skrbeti za prid in blagor naše dežele, naj na pravem mestu naše stiske pojasnijo, in naj pripomorejo, da se v kratkem uresničijo kmetom po dolgi pravdi še le na papir zapisane pravice!
Eden v imenu vseh pooblastencev. Iz Postojne 13. mal. travna. — Marsikaj se tukaj zgodi, kar bi utegnilo bralcem „Novicu mikavno biti, al malo je takošnih ljudi tukaj , ki radi za pero primejo in časnikom dopise pošiljalo. Tudi jez ne štejem se med izurjene dopisnike, zato hočem le nekaj malega iz našega kraja povedati, da svet vendar izve, da Postojna še stoji na slovenski zemlji. Pričnem dopis z veselim poročilom, da čitalnica naša vkljub tistim, ki so jej pogin že davno prerokovali ? prav čvrsto napreduje. Imeli smo mnogo besed in veselic, od kterih časniki še celo nič ne vedo. Zadnja prav živahna „beseda" je bila pretekli mesec. Med drugimi zabavami so domaČi mladi diletanti prav izvrstno igrali „Bob iz Kranja". Vse naloge so bile tako mojstersko izpeljane, da hvale
in ploskanja po vsakem nastopu ni bilo ne konca ne kraja. — Zopet se je število čitalničnih udov pomnožilo ter jih je v Postojni bivajočih do 40, vnanjih pa do 30. — Hvalevredno je prizadevanje sedanjega pred-stojstva čitalničinega za poduk in izurjevanje o petju domačih kmetiških fantov. Na prvo povabilo oglasilo se je 16 kmečkih mladenčev za pevce, kteri vsi imajo prav dobre in krepke prsne glase. Vidi se iz tega, da ljubezen do očetnjave, do narodne omike ni domišljija le nekterih prenapetnežev in „črnih", kakor nesramni naši nasprotniki po svetu klepetajo, ampak da je ljubezen do mile naše slovenske domovine, do lepega našega jezika, do narodnega petja, po naravi globoko v srca vcepljena. Resničen je pregovor: tje pojdi, kjer je lepo petje, tamo so gotovo dobri ljudje; kajti res ni boljšega sredstva za požlahnjenje src, ko milo petje, in tako se je pri nas po petju tudi pot odprla žlahneji omiki med prosto ljudstvo. Al ne le samo petje bode naše rojake požlahnilo, tudi soznanjenje in dotika z bolj izobraženimi ljudmi, med ktere bodo pevci večkrat prišli, dosti pripomore k lepemu obnašanju. — Glas je, da čitalnica nam zopet po binkoštih napravi zabavo, pri kteri bodo igrali naši vrli diletanti „Županovo Mi-ciko". — Kaj pa ti precartani kazino? — Vidi se, da si drevo v tujo zemljo zasajeno, kteremu ni zemlja naša in ne podnebje naše ugodno, ter brez sadii na ostarelosti hiraš? Daj! napravi tudi ti glediščino igro, če znaš in moreš. — H koncu pa še nekaj, a žalostnega. Te dni žena nekega čevljarskega krparja opoldne zaprla v izbo troje svojih otrok, deklico 6, fantiča 4 leta in otroka 4 mesece starega, ko je poprej železno peč zakurila in na njo trske in plenice sušit djala, ter se potem po svojih opravilih oddalila. Trske se vnamejo in s plenicami vred stlijo. Dim je stareja otroka zadušil, malo dete pa, ki je v zibelki Čez glavo zagrnjeno ležalo, je bilo že omedlelo, vendar še smrti rešeno. Dveh večih, akoravno je bila zdravniška pomoč naglo pri rokah, ni bilo mogoče več oteti smrti. — Žalostno svarilo premaloskrbnim materam!                           Ezop.
Iz Postojne. (Očitna hvala,) Gospa vdova Mana Kalistrova v Trstu, čijni dobroti je Pivka že tolike hvale dolžna, je v svoji dobrodelnosti za zidanje poslopij novih šol v Trni, v Matej ni vasi, v Orehku in v Studenem 2400 gold. (za vsako šolo po 600 gold.) podarila, in s tem ustanovitev teh šol zdatno pospešila.
Naj mi blaga gospa dovoli, da se jej v imenu osre-čene mladosti, n j e j v slavo, in drugim v spodbudo za ta dar tukaj očitno zahvalujem.
C. k. okrajni glavar v Postojni.
Iz Kalca 18. aprila. (Voznina za pivski tabor 9. maja) do Senpetra in nazaj po železnici je za vse kolodvore med Maribor o m, Zagrebom, Trstom in Gorico na polovico znižana, in sicer od 7. do 11. maja. Izkazne liste in programe dobodo prihodnji teden vse čitalnice in društva, nektere županije in odborniki. Taboriti so prijazno vabljeni, previditi se ob času z listi, da se jih še ob pravejn času tje pošlje, koder bi jih pomanjkovalo. — Od Senpetra do Zagorja je tri četrt ure hoda; za taborite, ki se hočejo do Zagorja peljati, bodo vozovi preskrbljeni, oseba plača 15 kr.
Taborov odbor.
Iz Gradiške vasi blizo Litije 15. aprila. — Bral sem že mnogo koristnih naukov v „Novicah" o sadje-reji in se že kacih deset let po njih ravnam; leto za lotom več sto drevescev pocepim. *)    Drznem  se tedaj
*) Hvale vredno je tako prizadevanje; kader bode prav veliko tacih marljivih sadjerejcev, bodo se spolnile želje očeta umne sadjereje, prec\ gosp. Pirea,  da bode  vsa  dežela naša lep vrt.
Vred.
129
sadjerejcem naznaniti, da tudi jez imam letos veliko število za presajo pripravnih drevesic, s kterimi morem po nizki ceni vsakemu postreči.
Anton Pregelj, kmečki fant. Iz Železnikov 15. aprila. — Ker nam je 11. t. m. tukajšnji zdravnik gosp. Matija Kosca po kratki bolezni umrl, bode tedaj služba okrajnega kirurgi-škega zdravnika za selško dolino z sedežem v Železnikih v kratkem — če že ni — razpisana. Pred kakimi 15 leti se je zadnjič oddajala ta služba; oglasil sem se bil tudi takrat po „Novicah" ter vabil zlasti mlajše zdravnike, naj za-njo poprosijo; al nihče se o pravem času ni hotel za-njo pomakniti, poznej pa so se eni zavolj tega precej zelo kesali, o čemur sem bral z lastnimi očmi črno na belem. Vnovič naj toraj povem, da okrog tukajšnjega zdravnika obsega celo selško dolino, ki je dolga okoli 6, široka blizo 3 ure, ter šteje 7 fara z blizo 8600 dušami. Tudi iz Pod-brda na Goriškem, fare z okoli 1300 dušami, je v Železnike bolj priročno hoditi, kakor v Cirkno ali Tomin. Ljudstvo je v naši dolini dovolj dobro in za sedanje hude čase ne preubožno; tudi živež, stanovanje in drva so v primeri z marsikakim krajem dosti po ceni. Zlasti za kako mlajšo moč je ta služba prav ko nalašč, in bi tudi marsikaki doktor tukaj morebiti tako dobro shajal kakor v večih mestih, kjer je v vsem velika dragina, in si zraven tega pogostoma zdravniki še tako rekoč drug drugemu napotje delajo. Se ve, da za zaslužek se more človek povsod truditi, ker nas je Bog vse za delo vstvaril; zraven je pa tudi resnično, kakor pravi pregovor, da „vsak je sam svoje sreče kovač." — Ako bi koga zlasti izmed mlajših naših rojakov, kterim pa kraj ni znan, veselilo za to službo prositi, si kraj lahko tudi sam pogleda, ker se v 5 do 6 urah prav zložno pripelje iz Ljubljane do nas. Mislim, da bi bila selška dolina marsikomu prav všeč; toraj naj se ne prezre ta moj sovet.                               Jo s. Levičnik, župan.
Šentjur 16. aprila.   R. — Sinoči smo občudovali tukaj prekrasno burjavo ali severno sijanje (Nordlicht), ki je nekako ob   pol  deveti  uri  enako jutrajni zarji v širokem pasu  se posvetila nad Karavankami od Tržiča doli do Kočne  ter   nad  njimi  vtrinjajočih proti severu obrnjenih žarnih trakih do enajste ure, se ve, da proti koncu slabejše migljala.   O začetku je nekaj priprostih ljudi mislilo, da za planinami gori*); ko pa paznejše ogledovaje to nebesno prikazen  vidijo ,   da ta svetloba je vsa drugačna memo ognjene,  so jeli kmalu nekteri, enako vremenskemu preroku  Sejčeku prerokovati,   da pomenja to vojsko ali kaj druzega posebnega. — Danes se je nebo pooblačilo in polagoma dežuje, kar bo sadno drevje in strnje kaj oživelo, ktero oboje prav lepo kaže. Iz Kranja 19. dne t. m.    Zmaga je naša,  in to sijajna zmaga!    Dr. Razlag je  izvoljen za deželnega poslanca z 67 glasovi  od 77 volilcev.    Čeravno je bilo vreme grozno neugodno in je deževalo celo  noč in dopoldne,   prišli   so   skoraj  vsi  volilci in cel6 iz daljnih krajev.    Kakor zadnjikrat si je tudi zdaj volilna komisija prečastitega kanonika gosp. Kramarja izvolila za svojega prvomestnika in volitev  se je  pričela;  gospod prvomestnik je  prvi glas   dal dr. Razlagu in tako je šlo Razlag, Razlag po vrsti naprej, 7 volilcev je g. kanoniku dalo  svoj glas.    Narodnim možem nasprotna stranka si je privojskovala cele tri glasove: 2 je dobil notar Triiler, lpaDerbič. Gosp. Derbič si ga menda ni želel,   al  za g.   Trillerja   so   bili  agenti iz Loke pričujoči, ki so delali v duhu ljubljanskega „konštituci-jonalnega društva;   tudi iz Ljubljane jim je neki J. N. Plautz,   ki  v  Kranji  „vajmperle,   civebe  in  šnops"
*) To se je mislilo sem ter tje tudi v Ljubljani.            Vred.
prodaja, prišel celo s plakatom na pomoč, ki si ga še v Ljubljani ni upal natisniti dati, ampak ga iz Celja pritiral. Ali mu je ta plakat Deschmann skrpal ali kdo drug, tega ne vemo; to pa je vsak brž videl, da je poln laži, kterih se mora vsak pošten človek sramovati. Koliko so lažnjivo mazarijo cenili volilci, vidi svet očitno — vjel je J. N. Plautz za loškega notarja Trillerja cela 2 glasa! Koliko goidinarčkov za skupljeni „šnops" bi bilo pač lahko J. N. Plautzu v žepu ostalo, ko bi saj toliko razuma imel, da prevdarni kmetje, ki zaupajo duhovnom in narodnim možem, se ne dajo tako na limance loviti kakor — ljubljanske cipe. Naj si „konštitut. društvo" kolosalno blamažo dobro zapomni! — Vrlim možem slovenskim pa, ki so tako obilo prišli k volitvi, in kterih tudi grdo vreme ni zadrževalo, bodi očitna čast in hvala! Prepričani pa tudi morejo biti, da so si pravega možd izvolili za svojega zastopnika in so deželnemu našemu zboru dali izvrstno, prav zdatno moč.   Slava!
Iz Ljubljane. (7s seje deželnega odbora.) Na prošnjo za železnico iz Ljubljane po Dolenskem v Kar-lovec je ministerstvo kupčijstva 5. dne t. m. deželnemu odboru odpisalo, da priznava važnost te železnične zveze in da se je tudi v postavi o dovrševanji avstrijskih železnic, predlagani 15.  marca  t.  1.   zbornici  poslancev, na-njo   ozir  jemal.    Določiti   dotične  pogoje  za  dovolitev ali predložiti  posebno postavo   o njej   bode pa še le potem mogoče,  kadar bodo  natančni stavbini načrti in prevdarki stroškov predloženi in kader bodo tudi tiri dalmatinskih železnic za  trdno določeni,   po kterih še le  železnica   iz Ljubljane  naravnost v Karlovec za-dobi višo kupčijsko-politiško veljavo, ker pride po njih v zvezo z ljubljansko-belaško  in z druzimi koroško-tirolskimi železnicami.  —  Deželni odbor kranjski je zbornici  državnih  poslancev   ravnokar   izročil   prošnjo, naj bi se železnična črta ljubljansko-karlovška v dotični železnični postavi med one železnice vvrstila,  ktere se bodo z državnim poroštvom v najbliži dobi delale, in da naj bi zbornica na to delala,  da jej c. kr. vlada dotično  postavo  še  v sedanjem zborovanji  predlaga. — Dalje je deželni odbor od ministerstvaza kmetijstvo prejel naznanilo,   da c. k. finančno ministerstvo ne privoli naprave velike solne zaloge v Ljubljani, ker na Kranjskem sme že od 1. 1829. vsakdo kuhinjsko sol prodajati, in ker se po železnici lehko vsak dan iz Trsta soli dobi,   kolikor   kdo  hoče.   —  Na   vprašanje c. k. deželne vlade  kranjske:  ali ne bi nova postava, dana meseca decembra  1868.  leta  za   štajarsko deželo v povzdigo in  zboljšanje reje  goveje živine,  bila tudi za kranjsko deželo  pripravna,  je  deželni odbor odgovoril,   da ne,   ker  na Kranjskem še ni okrajnih zastopov,   po  kterih  se da taka  obširna postava izvrševati.    Kader dobimo ve če  občine,   se  bo dala za povzdigo živinoreje res potrebna postava, a na drugačni podlagi ustanoviti.
— (V odborovi seji družbe kmetijske) je mnogo odpisov c. kr. ministerstva za kmetijstvo prišlo na znanje, med kterimi tudi ta, da ministerstvo za 1869. leto iz državne kaše daruje 150 gold., s kterimi naj se kupi in potem razdeli seme svilnih črvičev. ¦— C. k. deželna vlada je naznanila družbi, da c. k. ministerstvo nauka želi podučevanja učencev ljudskih šol v sviloreji in da naj se trud posebno marljivih učiteljev obdaruje po vladi z 10 do 20 gold. ter se jim pripomore s semenom svilnim in murbami. Odbor je to na znanje vzel. Brez ukaza je že sam letos 8 učiteljem dal svilnih jajčic. — Na vprašanje: ali ne bi na Stajar-skem veljavna postava za povzdigo reje goveje živine se tudi vpeljala na Kranjskem, je odbor soglasno odgovoril,   da takošna ne.    Postava ta je narejena za
130
deželo, kjer imajo okrajne z&stope, pri nas zdaj še velikih občin nimamo, pa še tam se ta postava ne bode popolnoma izpeljavati dala. Družba kmetijska bode predložila ob svojem času drugačen načrt, ker to je gotovo, da kakor za konjsko rejo tako tudi za govejo je treba postave. Vitez (iutmansthal je družbi naznanil, daje poduk svil o rej ni dal na svetlo; odbor se mu zahvaluje za knjižico, ktera se posebno poddružni-cam priporoča, dajo širijo po svojem okraji, ker je prav dobra in le 10 soldov veljd. Nekteri njegovi nasveti za povzdigo sviloreje se bili dotičnemu odseku v prevdarek izročeni. Tudi je naznanil, da za primorske dežele v Trstu nameravane kmetijske razstave letos ne bo; preloži se na prihodnje leto.
—  (Nova vrtnarska družba^) se je v nedeljo vsta-novila. Prvomestnik jej je, kakor „Tagblatt" piše, A. Malitsch, tajnik Deschmann, blagajnik Ter-pin, odborniki so dr. Eisl, Chiades, Lassnig in vrtnar Me t z.
—   (Novi župan ljubljanski) dr. J. S up pa n, 15. dan t. m. od Njegovega Veličanstva potrjen, je bil po c. k. deželnem predsedniku v pondeljek vmestjen.
—  V 85. listu „Zukunft" smo brali poslanico do slovenskih državnih poslancev, v kteri se nagovarjajo, naj še v tej sesiji državnega zbora stavijo predlog za zedinjenje Slovencev v eno kronovino, iz-prva saj Kranjcev, Tržaških okoličanov, Istrijanov in Goričanov, in pozneje Stajarcev in Korošcev. — Ker je to pismo (brez podpisov) datirano iz „središča prihodnje kronovine „Slovenije", smo bili radovedni izvedeti, od kodi je to pismo in kdo ga je pisal. Izvedeli smo za gotovo, da iz Ljubljane ni, pisateljev pa nismo izvedeli. Naj bi saj v tacih pismih pisatelji ne skrivali svojih imen!
—  Govorica po časnikih, da slavni naš Davorin Trstenjak pride za kustosa k narodnemu muzeju v Zagreb (ne arhivarja, kakor je v nekterih časnikih stalo), nima, kakor mi iz gotovega vira vemo, nič resnice v sebi, a je tudi imeti ne more, ker gosp. Tr-stenjak, dasiravno od veljavnih hrvaških narodnjakov nagovarjan, naj za ono službo prosi, se vendar iz dobro prevdarjenih vzrokov za-njo ni oglasil.
— (Za spominek Vodnikov) je narodna čitalnica novomeška 40 gold. društvu ^Slovenije" poslala.
—  (Čitalnična „beseda") v nedeljo je bila prav prijetna. Nježna, elegantna igra gospe Solmaj erj e ve na glasoviru, izvrstno petje gosp. Medena, trije lepi moški zbori, med temi posebno Kfižkovskega „Utonjena", in pa zbor gospodov in gospodičin od genialnega Su-mana „Cigansko življenje", v kterem so se mlade pev-kinje letos prvikrat z veliko pohvalo pokazale: vse se je vjemalo tako dobro, da je -bilo zadovoljstvo občno. Mestna muzična kapela pa je po „besedi" mlajši svet prav živahno v okroge sukala.
—  (Odbor tukajšnje poddruznice dunajskega umetnega društva) napravi v reduti razstavo slik, ktera se bode odprla v četrtek.
—  Gospd Odi, ki nam je kot „potinja" iz vesele igre „Bob iz Kranja" in kot „Cimferlina" iz šaloopere „Kralj Vondra" v preprijaznem spominu, napravi na željo mnogostransko prihodnjo nedeljo v čitalnici veliko „besedou, v kteri se bode igral „Bob iz Kranja", vesela igra s petjem, pred igro pa bo vokalno-instru-mentalni koncert. Ce pridejo vsi, ki so se rado vali nad dramatičnim in pevskim talentom njenim, bode dvorana ta večer pretesna.