ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
DECEMBER
Slavi é SKOJ-evcev
ca je v organizacijah SKOJ spodbudila široko mladinsko ljudsko-frontno gibanje. Mladi so poslej nosili glavno breme boja za napredek, proti fašizmu, za svobodo in socializem. To potrjuje velik pomen konference za uresničevanje programa KPS, njene revolucionarne misli in strategije. Pokrajinska konferenca SKOJ pa ni samo zgodovinskega pomena. Njeni sklepi imajo trajno vrednost in aktualnost tudi danes, je dejal govornik.
Poudaril je še, da sta tako revolucionarna pot naše družbe ¿n mladinske organizacije neposredno in tesno povezana z revolucionarno vlogo in dejanji tovariša Tita. Neizmerljiva je povezanost Titovih misli in dejanj z življenjem, akcijo, idejami jn mislimi mladjne,. Te globoke prežetosti Tita iri mladine ni možiio razčleniti, še manj ,pa oddvojiti od celotne revolucionarne, prakse ¡in dejanj naše dosedanje revolucionarne borbe na čelu s Titom. g
Ko je Golob spregovoril o nekaterih nalogah v sedanjem času, je dejal, -da je pred Zvezo socialistične niladine tako kot pred Zvezo komunistov v predkongresnem obdobju naloga, da razmišlja o novih oblikah organiziranosti in akcije. Tudi pred zvezo socialistične mladine je, da v, graditvi našega političnega sistema sp.ciali'S#čne samoupravne, demokracije usmerja svoje delovanje, da organizira akcije mladih v mm dikatih in SZDL, v TOZD, KS in to ne samo na sestankih. Rešitve je treba iskati skupaj, z drugimi delovnimi ljudmi znotraj enotne akcije delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. ‘
Slavje v Lontovžu je bilo skic? njeno s kulturnim programom, elanov srednješolskega kul turne? ga drušjva iz Trbovelj, mladinskega pevskega; zbora Vesna iz j Zagorja in pihalnega orkestra.
Tone B.
Komandant pozdravlja svojo enoto
V naši enoti -so. v teku. številne manifestacije in akcije, s katerih mi so obeležili praznični dan naše enote-— 26. november in seveda dan 'republike. Vrstili so se priložnostni kulturni; in zabavni programi, tekmovanja v športnih panogah, ekipe so se pomerile v bvizu na temo .Tito — partija- — rdvolucija, in še. bi lah3?p nafte-, vali. .
Praznični dan se je začel s .svečanim strojem naše: gardijske e-note.-M.riadaljuje tradicije II. pomorskega sektorja. Ob tej: svečani priložnosti j.e bila v na§i enoti predana bojna .zastava,: poleg te-,
ga pa ie našo enoto predsednik republike odlikoval z Ordenom bratstva in enotnosti z zlatim vencem- Na svečani proslavi so bili ppleg- pripadnikov naše enote prisotni tudi vidni predstavni? ki 'driJižbenopolitičnih organizacij m JLA, med, njimi tudi komandant; vojnopomorskega območja, admiral Branko Mamula.
Bliža: se-dan JLA, aktivnosti v naši enoti se nadaljujejo z nezmanjšanim tempom. Visoko odlikovanje nam ;je 'samo spodbuda za nadaljnje uspešno delo.
mornar Tone Bezgovšek
Mladi in ostali občani revirjev so počastili še en pomemben mejnik‘iz našega revolucionarnega boja. V Lontovžu pod Kumom, kjer je bila pred 40 leti pokrajinska konferenca SKOJ za Slove-pij o, je 'bjlo praznovanje združeno s Titovimi jubileji dn 40-letni-eo ustanovnega kongresa KPS na Čebinah.
, Na. slovesnosti, gaj je bila 30. oktobra v , Lontovžu, je govoril član IK predsedstva CK ZKS; tov. Ludvik Golob, Dejal je, da ni naključje, da so. pomembni dogodki v razvoju SKOJ in’ sploh naše revolucije: vezani na Revirje,
■. ¡Revirji so bili že nekdaj revolucionarna delavska baza vseh naprednih - idej v slovenskem sdš eialističnemgibanju.KPJin.KPS sta imela v' teh ‘krajih najpo.-. membnejše zaledje, v katerem so se razvijale borb.e delavcev za boljše, socialne in politične pravice. i	¡H : p
' Na Revirjeje vezan tudi po-rrjemben mejnik v -razvoju, Zveze komunistov, Jugoslavije — ustanovni kongres/ KPS 193?. leta’ na Čebinah, je: dal slovenskim delav-Čeiri in .vsem naprednim ljudem, v pogojih takratne borbe, zlasti pa ,v obrambi pred nevarnostjo,-ki nam je igfožila. š Strani fašiz? fna, jasne programske usmeritve. Ludvik Golob je zatem poudaril; da_ je pokrajinska 'konferenca: SKOJ, ki’je bila poleti 1937 v Lontovžu, na podlagi manifesta KPS odločno poudarjala združevanje mladih sil. Pokrajinska konf er en?
V kulturnem progEamu je sodeloval tudi mešani pevski zbor KLD »Jože Vlahovič« iz Zagreba
Mali intervju
Srečala sva se v ¡prostorih hrastniške občinske konference ZSMS. Mornarska uniforma mu dobro pristaja, na ibluzi se ¡blešči gardijska značka. Razpoložen in nasmejan, to je mornar Tone Bezgovšek.
»Na dopustu?« ga'vprašam. »Ja, nekaj dni nagradnega«, mi odvrne.
To me sploh ne čudi. Tone je bil pred odhodom v JLA med najaktivnejšimi mladinci naše občine, sedaj pa je med vzornimi ¡mornarji v svoji «gardij ski enoti na Brionih. Tone «mi pove, da tudi v mornarici nadaljuje s svojim delom v organizaciji ZSMJ. Med drugim so ga njegovi tovariši v mornarskih «uniformah izbrali za sekretarja 00 ZSMJ, je elan sekretariata 00 ZK v svoji enoti, dela po sekcijah. Zaprosim ga, naj mi pove «kaj o njihovi aktivnosti.
»Na mladinskih sestankih razpravljamo «kot ostali člani ZSMJ o svojih nalogah in o tem, da kar najbolje opravljamo svoje vojaške dolžnosti, precej časa pa posvečamo tudi idejnopolitičnemu izobraževanju. Imamo bogato knjižnico, beremo, se zabavamo, za vse je «dovolj časa.«
Malo zastane, nato nadaljuje.
«»Čeprav smo v specifičnem položaju, pa zahvaljiujoč dobremu sodelovanju s «prebivalstvom organiziramo zabavno življenje, športne aktivnosti. Programi so različni, največ pa sodelujemo z mladimi iz Rovinja, Fažane in Pulja.« •
Tone je tudi eden izmed 'šestih dobitnikov priznanja MLADI NOVINAR, ki jih je letos RK ZSMS podplila najbolj prizadevnim mladim novinarjem.
»V akciji MLADI NOVINAR sodelujem od oktobra 1975, ko je bila razpisana. Lansko leto sta mi RK ZSMS in «uredništvo revi-, je MLADINA podelila izkaznico, letos pa «priznanje, kar mi pomeni vzpodbudo ’za ¡mojo nadaljnjo aktivnost na tem področju«, pravi Tone.
Da je priznanje zaslužil, sem se lahko prepričal tudi sam, saj se marsikateri članek v t. i. »mladinskih« časopisih konča z njegovim podpisom. In prav je tako. Tonetu je do ¡konca odsluženja vojnega roka ostalo še «nekaj mesecev in upam, da ga «bomo še kdaj videli v Hrastniku na nagradnem dopustil.
Franci Godicelj
ŠE NAPREJ TAKO
V teh dneh pred bližajočim se novim letom se mladi iz Frtice pripravljajo, da bodo izdali redno številko svojega mladinskega glasila. Materiala za glasilo bo verjetno dovolj, saj imajo o čem pisati. Ni še dolgo tega, ko so se mladi Frtičani zbrali na proslavi . majhne, toda važne obletnice. V zadnjih dneh novembra so minila tri leta, odkar je bila na pobudo ♦ večje skupine mladih ustanovljena mladinska organizacija v Frti-cd. O treh-letih obstoja, predvsem pa us«piešnega delovanja bo poskušal spregovoriti tale kratek zapis na straneh našega glasila.
Kje naj začnemo? Pri delovnih akcijah ali na pohodih po partizanskih poteh, pri njihovem glasilu ali pa pri njihovih športnikih? Vsekakor začnimo na začetku. Prvi sestanki, prve ideje, prve akdje. Tu so športna tekmovanja z ekipami «ostalih osnovnih organizacij, jasno, kultumo-zabavno področje ni bilo in ni pozabljeno, spomnimo se prvih predavanj z diapozitivi in propagandnih filmov o delovnih akcijah. Pa težave , pri izdaji prve številke mladinskega glasila ter oglasna deska (ena redkih v Hrastniku), ki skrbi za redno informiranje; Tu so nepozabna, dobro organizirana kresovanja pri Taborniškem domu, za katera ve cela hrastniška dolina. Pa prva delovna akcija pri Muzeju revolucije, druga in tretja pa četrta pri urejanju ceste ter gradnja športnega igrišča in pa seveda sodelovanje večjega števila mladih na republiških in zveznih MDA. Tu je tudi nepozabno pustovanje, ki je lansko leto vzbudilo nesluteno pozornost, zabavni programi za' člane organizacije.
Ne moremo tudi mimo vsakoletne štafete mladosti, pohodov po poteh revolucije, obiskov v kasarni heroja Rajka v Celju, po kviz-tek-movanja...
Marsikaj «bi še lahko našteli, toda vsaka medalja ima'tudi drugo senčno plat. : Kot v. večini ostalih delovnih organizacij, tudi v Frtici niso vključeni v delo vsi’ mladi. Dela predvsem srednješolska mladina, ostali stojijo bolj ali manj nezainteresirani ob strani. Idejnopolitično' in marksistično izobraževanje je slabo oziroma ga skoraj ni. Sodelovanje z ostalimi osnovnimi organizacijami je le občasno. prostorski problem še vedno ni dokončno rešen. Kadrovska po-
litika bi morala biti načrtnejša, sodelovanje s KS, S«ZDL in Z«K na terenu bo treba premakniti z mrtve točke.
Tudi prej navede«ne orga«nizaci-je na področju krajevne skupnosti Hrastnik — spodnji del ne kažejo skoraj nikakršnega inter-esa za sodelovanje z . mladinsko organizacijo, kaj šele, da bi se vedle do mladih kot mentorji. Mogoče malo preostro zapisano, toda treba je odkrito spregovoriti o problemih in težavah ter jih reševati s skupnimi močmi.
Kajti na mladini gradimo bodočnost — zakaj ne bi tudi sedanjosti? •
Tone B.
Veselo razpoloženje pb končani delovni akciji
Koliko časa še?
Tudi mladi bomo naslednje leto imeli svoj mladinski kongres. O pripravah na naš kongres se marsikaj sliši in. prebere, zato poglejmo, kako tile letošnji, zadnji meseci izgledajo v osnovni organizaciji, mied mladimi.
Večina.'- predsednikov se sploh ne zmeni za mladinska Vprašanja, ki niso samo mladinska, pa tu&i Za družbena jim je prav malo mar. Večinoma se obnašajo v stilu : »Glejte, kaj govorim, in ne, kaj delam-«. Največ jih ni niti sposobnih, da bi se ukvarjali s poglavitnimi stvarmi. So samo oni krivi za tb? '
Kaj vse mora delati ena osnovna organizacija ZSMS? Premalo prostora je, da bi vse našteli. Od glavnih stvari so zakon o združenem delu, volitve delegatov,- stanovanja, zaposlovanje, šolstvo, ZK, SZDL, mladinske delovne akcije, informiran je. ipd., o o-rgani-’ zacijskih vprašanjih OO ZSMS, o tekočih nalogah, da športa in kulture ter zabave sploh ne omenjamo.
Za vše to je potrebno mnogo aktivnih v vsaki osnovni organizaciji. Moraš biti še kako sposoben, izobražen, ajctiven, hraber, uporen, pameten. Moramo imeti popolno in pravo mladinsko organizacijo — organizacijo mladih. Niso vse osnovne organizacije v
istem stanju. Nekatere so šele začele ruvati travo «okrog svoje delovne organizacije, druge začenjajo obirati člane ZSM na športnih lin zabavnih prireditvah. tret-
je se prepirajo z vodstvenimi kadri in tu iščejo svojo avantgardno nalogo ter način svojega dela. Redke pa so tiste osnovne organizacije, ki šele začenjajo razumeti svojo vlogo* vlogo mlade generacije, in izvajajo naloge forumov, še redkejše pa so vsem nalogam
in materialom dale svojo angaži-, rano in delatvomo pot.
Ali imajo mladinska vodstva na višjih forumih pravico »¡deliti klofute« za polovično aktivnost in za aktivnost osnovnih organizacij, ki ■ so zatrpane z materiali, nalogami, z delom?	»«":•« ._ ,
Kako pa nam delajb sami forumi? Koliko so mladinci v forumih sposobni, da se v tem važnem obdobju pokažejo z osebnim primerom, koliko so sposobni za samokritiko, za napredek v praktičnem delu, za njihovo borbeno angažiranost. .
Borimo se za krepitev osnovne organizacije. Potrebno je preveriti sposobnost vseh nivojev mladinske organizacije. Mogoče se sliši preostro, toda riba. smrdi pri glavi, čisti se pa pri repu. Se bo v letu 1978 zgodilo, da zaradi temeljitega čiščenja repov pozabimo na glave?'
Mladinski aktivisti na vseh nivojih se morajo vzdigniti na noge, mladi člani ZK naj končno pomigajo 'z- glavo (ali pa jim bo treba glave pomigati), mladinska organizacija naj realno pogleda stanje in svojo sposobnost za bodoče naloge.
Res je, še vedno Smo površni, ne zastopamo enako mladino na vseh področjih, ne dajemo dovolj predlogov za reševanje. Tudi sami se moramo izobraževati, več delati, več razmišljati in se bolj aktivirati ter se boriti za prave stvari."	Janez
O vztrajnih športnikih
KAJ MI POMENI DOMOVINA
Hrastniški šport že dalj časa stoji na mrtvi točki. Seveda, izjema je (kot že dolgo) Brodarsko društvo in mogoče bi še našel kakšen šiportni klub.
Eden izmed teh je vsekakor hrastniški karate klub.
V njegove vrste stalno prihajajo novi, predvsem mladi člani. Tako je- v okviru kluba poleg rednih treningov karateja' prvič organizirana pionirska karate sekcija, ki deluje na hrastniški Osnovni šoli in je iz dneva v dan številnejša, treningi pa so začeli tudi člani novo formirane AIKI-DO sekcije. Karateisti so na letošnjih tekmovanjih dosegli vrsto dobrih uvrstitev, športna sreča pa jim bo potrebna tudi na že tradicionalnem slovenskem tekmovanju v počastitev 22. decembra v Trbovljah.
¡Hrastniški karateisti so v svojih vrstah vzgojili še dva nova mojstra karate veščin, ki norita črn pas okrog boka. Tudi mojstrski kandidati ne počivajo, saj vedo, da bodo lahko napredovali le z ¡rednim treningom.
' Tudi karateisti se, kot vsi ostali športni klubi, srečujejo z vrsto težav, ki so predvsem finančne (dotacija) in prostorske (že sko-
raj neuporabno TVD Partizan) narave.
Ne glede na kup ostalih težav, karateisti ne popuščajo. Tu sta mladost in volja, trdna volja v boljše čase za hrastniški šport, za hrastniški karate.
Za bodočnost hrastniškega karateja se torej hi bati.
Mi, otroci novega rodu, ki smo doslej živeli v miru brez vojnih strahot, smo srečni. Radostno živimo novp povojno življenje.
Dolgo So se naši ¡pradedje, dedje in očetje, pa tudi drugi ljudje bojevali za pravico in mir. Josip Broz TITO in njegovi komunisti so bili glavni voditelji nove jugoslovanske vojske,' kateri se moramo, zahvaliti, da živimo srečno, svobodno in mirno življenje. Leta 1941 je izbruhnila druga svetovna vojna. Nacisti so bili neusmiljeni, streljali so nedolžne ljudi. Tako so se 29. novembra 1943 v Jajcu zbrali zastopniki jugoslovanskih
SREČEN OTROK V
MOJE NAJLJUBŠE OPRAVILO
Srečna šem, ko mi mami ¡prepusti v varstvo mojega bratca. Trdno držeč se za roke greva na sprehod proti vasi Krnice. Ta dan sva oba zelo vesela in razigrana. S seboj vzameva nekaj malice in žogo. Na dvorišču odkleneva verigo, na kateri je priklenjen pes Muri, ki gre rad z
komunistov. Še istega dne se je po dolgih razgovorih sredi vojnih strahot rodila nova Jugoslavija. Vse, kar so se domenili na tem drugem zasedanju AVNOJ, se je uresničilo leta 1945, kmalu po osvoboditvi.
29.	november vsako leto praznujemo po vsej državi kot dan republike. '•
Hvaležni smo Titu in njegovim komunistom, saj bi ¡brez njihove požrtvovalnosti, odločnosti in ljubezni do domovine ne živeli svobodno.
Katarina Kavšek
ZDRAVEM OKOLJU
nama ¡ih je ves razposajen. Med potjo pripovedujem bratcu-zgodbice.
Na bližnjem travniku se žogava in poskakujeva,, kolikor se da visoko. Po igri pojeva malico, ki sva jo vzela s seboj. Nato nabe-reva še šopek rož za mamico.
Srečna in vesela se s šopkom travniških cvetic vračava domov.
Sabina Kolenc
O KVIZU TITO - REVOLUCIJA - MIR
Prvo nedeljsko popoldne v novembru je bilo v hrastniškem Delavskem domu precej živo. OK ZSMS Hrastnik je bila organiza-
bmíadinska'Dólitieka Skoia îiborbe^
Tito- Partija «revolucija
tor prireditve Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, katere glavni del je bilo tekmovanje ekip na temo Tito—revolucija—mir. V kviz. tekmovanju so sodelovale e-kipe 00 ZSMS Dol, osnovne šole
Dol in aktiva ZSMS Frtica. Sodelujoče ekipe so pokazale dobro znanje, saj je bila tematika precej težka, Zmagala je ekipa 00 ZSMS Ddl, ki se je kot prvouvr-ščena ekipa udeležila področnega 'kviz tekmovanja na isto temo V Trbovljah. ¡p|
Samo tekmovanje so s svojim izvajanjem popestrili recitatorji literarnega krožka in ansambel Oaza. Treba je omeniti tudi neodgovoren odnos ekip OO ZSMS Čeče in študentskega ¡kluba, ki so tik pred tekmovanjem odpovedale sodelovanje. Upamo, da ¡se kaj takšnega ne bo več dogajalo.
— O —
ROJSTVO NOVE JUGOSLAVIJE
Ko razmišljam o naši SR Jugoslaviji, se spomnim na Tita, KP Jugoslavije, ¡vse naše borce in tisoče ljudi, ¡ki so padli zato, da mi živimo srečneje in lepše.	1
Da.. Nasilni tujec se je hotel polastiti naše domovine. Toda trd boj, vztrajnost in zmaga so nas še povezali v nadaljnjem boju za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov ter mir in suverenost v svetu. Mi, ki živimo v novi domovini, cenimo mir, enakost narodov ter druge zasnove naših revolucionarjev. Kajti,
če se naši borci Za svobodo ne bi uprli sovragu, ki nas je hotel narediti za podložnike, ne bi mogli živeti ’ kot enakopravni ljudje, temveč kot njihovi hlapci. Ne bi bilo več iger, zabav, plesov, govorjenja v materinem jeziku; pisanja narodnega jezika...
Vso to prosto gibanje, mišljenje, pisanje, igranje, ves ta nemoten razvoj otrok in ljudi, vsa:; la sreča v enotnosti in miru, vse? tb mi pomeni domovina.
\ Manja Polšak -
O DELOVNI AKCIJI
Mladinci 00 ZSMS Čeče šo eni izmed redkih v občini, ki večkrat organizirajo lokalne delovne akcije. Zadnja je bila organizirana v ¡sodelovanju z 00 ZSMS heroja Rajka, gradili ¡pa so nogometno igrišče. Čeprav bo tu potrebno vložiti še mnogo truda in dela, so pridne roke, s svojim de-
lom približale čas,;, da bo igrišče nared za uporabo. Akcije se je udeležilo vhliko število mladih iz obeh osnovnih organizacij. Kljub nekaterim spodrsljajem v organizaciji akcije, je bilo delo uspešno.
Sicer pa — na napakah se učimo'.;—.¡kajne?
Po končani delovni akciji je mladincem spregovoril o svojih spominih na NOB član borčevske organizacije
PARTIZAN MI JE
Stari ata mi je pripovedoval, da je leta 1944 odšel v partizane. Poslali so ga na Dolenjsko. Med tem časom je morala babica kopati strelske jarke na Vistavrhu in nad železniško .¡postajo. Stražili so jih Nemci in jih priganjali k delu.	| . :
V januarju leta 1945 ¡so dobili prvo sporočilo po partizanu Loj-
PRIPOVEDOVAL
zetu — kurirju, da je .¡Stari ata živ in zdrav. Ko se je vojna končala in so se vsi-¡vračali domov, starega ata ni bilo. Mislili so, da je mrtev. Konec julija se je pred rudniško hišo stare mame (ustavil voz, s katerim se je pripeljal stari ata. V hiši je bilo veselja na pretek.
Bojanka Vidmar, 7. a
EPITAF
Tukaj sklep DS je pokopan, napol je zgnil, napol je bil bolan, pa so se zanj prav vsi zavzeli —
—	na hitro ga ad aeta deli.
PRIHODNOST ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA
—	Mamica, daj mi kaj jesti!
—	Sinko, ne morem. Od česa bomo pa potem živeli.
EKSPRES	.^r
Izumili smo ekspres vlak, ekspres 'kavo, ekspres ...—
— sedaj čakamo na izumitelja, ki bo izumil ekspres sestanke!
TRANSPARENT
Navsezadnje je delavska ¡kontrola ostala ne zavržena parola.
—m—
Naša domovina je boj
Zdravo tovariš, urednik!
Mladi fantje, ki služijo vojaški rok, se oglašajo uredništvu z namenom, da .pozdravijo svoje sodelavce in delovne ljudi iz tovarne, ter se priporočajo, da dobijo mesečni tovarniški časopis STEKLAR.
Tudi jaz se nahajam trenutno na odsluženju vojaškega roka in to v. mestu Pirot. 'Pirot je na jugovzhodnem delu naše Jugoslavije.
Mojo civilno obleko sem moral tu zamenjati za vojaško zejgng? sivo uniformo, civilno življenje ?.a novo . okolje in drugo hrano, V našem | vodu vlada resnigno bratstvo in enotnost. Tu je tudi dpsii Slovencev in med njimi tu? di Hrastničanov. Prvi vtisi, ki sem jih dobil tukaj v kasarni, so pozitivno vplivali name; disciplina, red, dobra organizacija, učenje, delo. Kasarna je zelo velika, dosti je tudi zelenic, rož in drevja.
Delovni dnevi so si zelo podobni in hitro minevajo. Vstajanje zgodaj zjutraj in do večera pravo delo, tako da še pisma ne uspeš napisati svojim najbližjim.
Tokrat sem našel trenutek časa ip se vam oglašam z namenom, da se tudi ja? seznanim z delov? nim ¡življenjem V.saši delovni or? gani^acijj:. in prosim, da: mi po? šiljate ’časopis Steklar.
Pozdravljam vse sodelavke in sodelavce iz materialnega knjigovodstva, vse delovne Ijiidi v ko-. lgktivu in nogometaše NK Steklar.' Želim tudi vsem mnogo delovnih uspehov in dobro poslovanje našega kolektitva v .bodoče.
Pozdravlja vas vojak
Darino Rižner.
V .P.' 8|97/§-18300 Pirot
Zdravp Darino!' |
Tvojega zanimivega pisma sem se zelo razveselil. Prav prijetno je. slišati,, da si se dobro vživel v. novo, vojaško okolje in da se tudi dobro razumete. Dobri odnosi vsekakor bistveno vplivajo na počutje človeka, ki se znajde daleč stran ed doma.
Steklarja ti ibom z veseljem pošiljal, da boš lahko prebral, kako • živimo in delamo v našem kolektivu. Želim ti--čim hitrejše Pdšte? vanje časa in te prav lepo po? zdravljam.	Urednik
Naša domovina jo boj in prihodnost, ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja, Iz. muke trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo zrasla naša domovina. In tedaj bo le še grenak in grd spomin te gosposke domovine, na suženjstvu zidane.
Kako sončno, in kako temno zvenijo Cankarjeve prerokbe, ki so se . pp dolgih, prašnih poteh boja. za svobodo, • poslale resničnost;; Slovence so dolga njračna. leta teptali, zasmehovali naši sovražniki, pa sp je vendar kasneje obrnilo popolnoma drugače, Mi .meglen in pekoč razcepljen narod v srcu Evrope, |spo |ukanili vojsko tisočletnega. tirana in gospodarja.
: Kakšpe reve .so nas vodile, kakšni hlapci sp nam krojili usodo, bili smo naprodaj ga ušiv groš, za prilizuj en šmehlj aj in dobro besedo. ’
Dolga, predolga let.a smo molga-' li, trpeli, prenašali boleča ponižanja, zasmehovanja in nečloveško zatiranje. Državno vodstvo se je nagibalo k velikim silam. Raje so bili hlapci gospodarjev, kot da bi bili oni gospodarji in prijatelji svojemu narodu. Niso želeli prisluhniti solznim tožbam zgaranega ljudstva. Pustili so, da so že ob rojstvu porezali nežne, komaj pognane korenine, v katerih je bila zbrana vsa krivica, -vsa 'skrita moč, ki'bo branila izkoriščevalce in njihove sluge daleč taj v njihovo lakomno domovino.
J Naši sosedje pa, so si že brusili kremplje in se pripravljali, kako bodo zgrabili plen.
Razkosali so bogastvo in prebivalstvo. Ljudje hišo , vedeli, komu paj .§p nasmehnejo in komu naj pljuiiejo y Obraz. , Zaslepljeni smo bili. , Pohlep po denarju, vgčanje bogastva, bgj: ¿a večji dobiček,., raz? cepl.jpnost prebivalštva ¿a, skupine z različnim pohtrčnim prepričanjem, yS„e to je npgativno vplivalo na n.aše harq.de, ohromilo obramb? no moč države. Djžavgi sistem je zarjavel,.. Potrebna je bila organize? cija. ki.b inamazala, zarjavele teča,-j.e. Rodila se, je ,komunistična pur? tija. Vse predolgi, drei%ayosti je §Jedil. organiziran upor. Prepoteni delavce v steklarni in črni rudarji sp ppztlravili čase, ki sp prihajali. Najbolj revolucionarne ideje, so se rodile prav. v teh ozkih dolinah.
Tako je, v , okolici Revirjev, v Barlieevi hiši na. Čebinah zagledala luč KPS. Glavni-cilj njene ustanovitve je .bil;, usmeriti slovenske komuniste. v boj za popolno osvoboditev zasužnjenih Slovencev, uničiti ; tirane.
Prišla so dolga 4 leta preganjanja;' ubijanja, lakote, trpljenja, stra? ku, bolezni, naporov ... Joda močni smo bili. Tepli . sp. nas, pa satfb udarili nazaj. 'Nismo ,vee molče prenašali zatiranja, surovosti.
Končno je posijalo sonce, po katerem smo vsi tako hrepeneli. Na soncu ni bilo koprene strah uin groze. Bilp je rumeno, .čisto. Vse je cvetelo. Po krvavi vojni smo začeli obnavljati, domovino. Tudi mladinci so sodelovali pri izgradnji domovine. S pesmijo na ustih in z ljubeznijo v srcu so i gradili ceste, polagali -tire, kopali jarke, napelje» vali,, elektriko, zidali domove ... Lgta.so tekla. Vsak dan je bila naša domovina lepša. Odločno smo odstranjevali gnilobo in plesen. Eden izmed pomembnih datumov,, kj so zabeleženi v naši. ppvpjnj. zgodbvini, je tudi 27. junij 1950, ko sjjip uvedli samoupravljanje.ZakoB p delavskem samoupravljanju, pa je ppmgml uresničitev tistega, p čemer sta govorila Že Mar? in Engels: »Tovarno delavcem!«, «
Korak za korakom smo šli naprej. Samoupravljanje se je iz tovarniških hal preselilo v prosveto, zdravstvo, kulturo, socialno ..varstvo,; tudi pa vsa področja negospodarstva. Pionirsko’ delo se je spremenilo v mojstrsko delo. Se vedno gradimo, spreminjamo, izboljšujemo, toda najhujše smo ven,-dar prehodili.
Danes živimo, v. Svobodi. Mnogim je okupatorski krvnik pretrgal živ.?, ljenško. nit. Ni jim bilo dano, da bi uživali v svobodi, za katera sp: darovali svoje življenje, prelili svojo kri.
Res je, 'kar pravi maš maršal Ti», to, da so hrabri padli z edino željo, da ne bf padli zaman.
Manj a FodkoritniK * 1 2 3
Za nagradni kviz znanja iz 'prejšnje številke Steklarja smo-prejeli 29 ješitev. Pravilni odgo: vori glasijo: .
1.	Arhitektura
2.	Korintski
3..	Sokrat
4,	Branislav Nušie
5.	Avgust Šenoa ■
Za pravilne odgovore prejmejo nagrade naslednji izžrebanci: .? i ' 1. nagrada 30 din: Vogrinc Rezi, upokojenka.
2.	nagrada 20 din: Rižner Ferdinand.
3.	nagrada: 10 din: Grčar Karli.
;iiiiiiiiiiiiiliilll[lliiiiiiiilllllliilillilililllllllllllill!l!i)iiiiiii.liiiiiiiiitii>i!iiilfiiiillllll!lll.llJl!!Eiiiiill!J!ii!ii!liilill)l[lllllllllllllllllil[EliliriiilliIllllllliliillllllllllilllilimillU
NAGRADNI KVIZ ZNANJA
GLAS
MLADIH
1: Prvi kpngres ;z4riDitv^;:s,ci®ial.dem§fe!Sbr skjh strank i.n skupin. je:biL aprila 1919.V Beo-: gradu. Pobudo za združitevj&.dala srbska .socialdemokratska stranka,; Na tem kongresu niso bili navzoči socialdemokrati iz Slovenije,;
Katero ime je dobija nP¥a stranka? • -
2. V .slovenski socialdemokratski 'Stranki, sp,; je pričela oblikovati opozicija, ki je zavračala sodelovanje z buržoazne.:: in meščanskimi strankami. Velik vpliv na oppzicije. sp. imeli oktobrski dogodki v Rusiji, Na pobudo osred^ njega odbora krajevne organizacije JSDP za Ljubljano in okolico je bil sklican v Ljubija^ ni ustanovni kongres KP3.1 ki se ga je ude-» Težilo 54 delegatov iz vseh večjih, krajev Slovenije.
Kdaj je bil ustanovni kongres KPS?
3. Drugi kongres socialistične delavske partije Jugoslavije (komunistov) je bil junija 1920. Na tem kongresu je bil dokončno sklenjen, proces združevanja, pa. tudi proces odpadanja najbolj oportunističnih voditeljev so? cialdemokratskega gibanja. Kongres je spre? jel program in statut partije, vendar pa je program imel velike pomanjkljivosti..
Kako se je imenoval ta kongres?
4. Širša partijska konferenca na Dunaju 1922; jg trajala 12 dni, vendar brez kakega uspeha. Organiziranost v KP v razmerah «p gale, narodno,,-.kmečko in sindikalno vprašanje sploh niso. obravnavali ali pa jih napačno ocenili. Izvolili so nov centralni partijski svet. Po sklepu plenuma centralnega partijskega sveta KPJ je bila državna konferenca, na kateri so ustanpvili legalno politično stranko »NEODVISNO DELAVSKO STRANKO JUGOSLAVIJE«,.
Kdaj in kje so jp ustanovili?
5, Josip Broz je v zagrebški partij skiorga-nizaciji izbojeval pomembno protifrakcioni-stično zmago, Na §, partijski konferenci zagrebške organizacije, ki je bil.a 26. 2. 1928, j.e prebral svoje ločeno poročilo o razmerah v or-ganizagjji, Pprpčilo političnega sekretarja je ocenil za »pretirano, netočno in površno« in se odločno zavzel za boj proti frakcjjonizmu,
Katero funkcijo je tedaj opravljal v zagrebški partijski organizaciji?
ÍllllElljllEIIIEIIIIIIIIEIIItEIEIIIEIÍElllEIIIIIIEEIIEIIIIIIIEEIIEIIIIIIIEIIEEIlIIIEIIIEIEEEIIEEIEEIIEEIIIEEIEIIIEIIEEEIÍ!IEEEIIIIEIIIIIIEEIEEEEIIE|IEIIIEEIIIIIEIIHEmj|ÍimillllllillElllliEII|EIÍIEEIillllE