Tragedija in presenečenje        Spomin na pnjateija
Lepega majskega dne se peljem na Rakitno. Zelo rad nabiram gobe. To so dnige po vrsti, ki rastejo spomladi in to so mavrahi. Našel sem jih že dvanajst. Preselil sem se na drugi kraj. Toda tu je bilo zame veliko presenečenje. Zagledam pod smreko črno ploščo, kjer piše: »Tukaj jc umrl Jože Nagode«. Sam s seboj se pogovarjam, saj sem še vedno živ. Pišera se namreč tudi Jože Nagode. Po nadaljnjem branju sem ugotovil, da je to moj daljni sorodnik, prijatelj 5e iz lovskih dni.
Zaposlen je bil kot gozdar pri nakladanju hlodovi-ne, ki so jo vozili v dolino. Bil je zelo alergičen na pik os. Stalno je moral imeli pri sebi tablete, da si ob piku sam reši življenje. Prcd dobrim letom dni pa je bilo predaleč za prvo pomoč, bil pa je tudi brez tablet. Konec je bil tragičen in usoden. To naključno »srečanje« v gozdu me je ob spominu na soimcnjaka navdihnilo, da sem mu v spomin napisal priloženo pesem. Pa še to! Po gozdovih je veliko os, divjih čebel. klopov in še vedno grozijo steklc lisice. Obrni-te se šc vi na zdravnike, podučili vas bodo ali pa vas napotili na pregled za alergijo. To trpko izkuSnjo sem napisal družinj. prijateljem in znancem v opomin!
JOŽE NAGODE Kamnik pod Krimom
Z veseljem šel je v Krimski svet sekačem dal je lep pogled se vozil radostno nasmejan domov se vrnil truden in zaspan.
Njegova kri je bila šibka točka le trije piki so bili usodni poslovil se je vrh planin a tu ostal je le spomin
Ko znale govoriti bi korenine ko je truplo vzdihajoče mimo šlo kako trpel je zadnje muke slovo vzel in šel med umirajoie.
Tu grob je zanj blaginja ki nanj se grenka solza zbira cvetje krasi njegov dom bim bam, bim bam bim bom.
Le kadar se rakiška draga prebudi se burao bije prek dolin prinaša skromnemu gozdarju hladen mu pozdrav s planin.