Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 28-770, 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 6 4 6 4 Poitnina plačana v gotovini
D
N
I
NOVI LIST
Cena 80 lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inoJ zemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis
SETTIMANALE
ŠT. 876
TRST, ČETRTEK 27. JANUARJA 1972, GORICA
LET. XXI.
Dol z masko!
Stoletje političnih mitov
Kazenska razprava proti slovenskemu koroškemu študentu Marjanu Borutu Šturmu, ki je bila napovedana za danes, 21. januarja, pred sodiščem v Leobnu na štajerskem, ni le razburila in povzročila hude zaskrbljenosti celotne slovenske javnosti v Sloveniji in zamejstvu, temveč je postavila v zelo jasno luč sramotne razmere, v katerih živi slovenska narodnostna skupnost na južnem Koroškem.
Banalnost obtožbe proti slovenskemu študentu je na dlani, zlasti če pomislimo, s kakšnimi napisi danes mladina, stavkajoči delavci in vsakdo, kdor misli, da mu je oblast v državah resnične in prave demokracije naredila kako krivico, daje duška svojemu protestu, opozarja in zahteva odpravo dejanske ali samo namišljene krivice, skratka izvaja resnično in strogo nadzorstvo nad javnimi zadevami.
Toda primer študenta Šturma, sama njegova prisotnost na obtožni klopi sta dejansko pravi pravcati absurd, kajti »obtoženec« ni »zagrešil« nič drugega, kot da je na lastno pest in na lastno pobudo izpolnil nekaj, kar bi avstrijska državna oblast morala že davno izvesti, ko se je bila obvezala z mednarodno pogodbo, ki ima polno veljavnost tudi v notranji državni pravni ureditvi■ Šturm je namreč opozoril na 7. člen tako imenovane državne pogodbe (ki je Avstriji po drugi svetovni vojni med drugim vrnila polno suverenost), na tisti člen, ki predvideva jasne zaščitne norme za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem in za Hrvate na Gradiščanskem.
Če je državno pravdništvo postavilo na zatožno klop slovenskega študenta, ki je k samo nemškemu krajevnemu napisu Herma gor pripisal slovensko izvirno ime vasi Šmohor, pomeni, da je zanj 7|. člen državne pogodbe navaden kos papirja brez vsake vrednosti. Gotovo pa je, da bi ne moglo tako ukrepati, če bi ne obstajalo neko ozadje, ki ga kratko moremo označiti s pomanjkanjem politične volje na odgovorni ravni ne samo za spoštovanje, temveč tudi in predvsem za izvajanje črke in duha državne pogodbe, oziroma tistega dela, ki zadeva narodnostne pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
Zato je Šturmov proces izrazito politične narave, ki so ga inscenirali z natančno določenim namenom: da bi nadaljevali z ustrahovanjem že tako prestrašenega slovenskega koroškega ljudstva, da bi dali »lekcijo« zlasti tistemu delu slovenske mladine na Koroškem, ki je miselno najbolj osveščena, ker narodnostnega problema ne obravnava samo z jezikovnega in folklornega aspekta, temveč mu daje tudi pravo družbeno dimenzijo, kar v resnici tudi je.
Ob tem procesu se naša misel vrača v tiste čase in tista obdobja, ko je Hitlerjeva totalitarna oblast uprizarjala »procese« proti (dalje na S. strant)	D.	L.
Naše stoletje zelo verjetno ne bo šlo v zgodovino niti kot »atomsko stoletje« niti kot »vesoljsko stoletje«, zaradi prvega izkrcanja na Luni, ampak kot »stoletje političnih mitov«. V nobenem stoletju od Kristusovega časa naprej niso iracionalni politični miti tako suvereno vladali na tolikem delu sveta kakor danes, nikoli se niso ljudje tako voljno vdajali utopističnim političnim doktrinam kakor v naših dneh in nikoli niso imeli oblastniki totalitarnih držav tako lahkega posla kakor zdaj. Dovolj je, da se skupina fanatičnih pristašev kake politične mitologije polasti oblasti in se proglasi za nosivca napredka, pa najde milijone, če ne stotine milijonov ljudi, ki so pripravljeni lo verjeti. In prav tako so pripravljeni videti nosivce bogvekakšnih naprednih idej v skupinah političnih pustolovcev in obdati z legendarnim mitom vsevednosti ali očetovske dobrote diktatorje v elegantnih uniformah in z vrsto bleščečih odlikovanj na prsih, kot npr. generala Franca — spričo tega ohromi kritični razum množic. Le posamezniki z močno razvitim kritičnim čutom se lahko iztrgajo tej masovni mitizaciji in potem se morajo v sebi odločiti ali za upor, ki pomeni ječo, ali za življenje v hinavščini, v večnem sporu z lastnim razumom in vestjo.
Ob koncu druge svetovne vojne, ko sta bila zrušena fašistična sistema Mussolinija in Hitlerja, Se je demokratični svet veselil, da je konec dobe političnih mitologij, ki so zadobile meso in kri v obliki totalitarnih držav in imperijev. Toda to veselje je bilo prezgodnje in danes se moramo vprašati, če ni bilo tudi naivno. Ali je bilo s koncem druge svetovne vojne res konec političnih mitologij ? Da z njo ni bilo konec totalitarnih in vojaških diktatur ter izkoriščanja enega naroda po drugem, je itak že dolgo jasno.
Eden izmed najočitnejših primerov politične mitologije v današnjih dneh je sovjetski socializem ali komunizem — kakor ga pač hočemo imenovati. Sovjetska zveza je ustvarila, kot znano, takoimenovano Brežnjevo doktrino, po kateri so socialistične države vzhodnega bloka ne le upravičene, ampak tudi dolžne skupno jamčiti za ohranitev »socializma« v vsaki izmed njih, in po tej doktrini imajo pravico, da posredujejo tudi v obliki vojaškega vdora v državo, kjer je po njihovem »socializem« v nevarnosti. Toda Brež-njeva doktrina ni definirala pojma »socializem«. Kaj je torej socializem kot vrednota, kateri bi morali narodi in države sovjetskega bloka žrtvovati svojo neodvisnost in pravico do politične samoodločbe? Besedo »socializem« se danes veliko uporablja, posebno v sovjetskem taboru, a nihče več se ne vipraša, kaj pomeni.
Znano je, kaj so si pod socializmom predstavljali Manc, Engels, Lenin in drugi ideologi znanstvenega socializma. Znano je tudi.
kaj so si pod socializmom in koiriunizmom predstavljali takoimenovani utopični in »neznanstveni« socialisti pred njimi. Toda danes ni v Sovjetski zvezi in v drugih državah sovjetskega bloka nobenega politika in nobenega sociologa, ki bi si upal ali hotel zastaviti vprašanje, koliko današnja stvarnost tam odgovarja Marxovemu pojmovanju socializma in njegovim družbenim idealom. Marx je pojmoval socializem predvsem kot osvoboditev človeka in delovnega ljudstva iz gospodarske stiske in izpod političnega zatiranja tedanjih vladajočih plasti, kapitalistov ali ostankov reakcionarnih polfevdal-nih monarhij. V socializmu je videl najboljši družbeni sistem, kar pa naj bi imelo seveda tudi določen konkretni pomen. Če naj bo socializem najboljši sistem, mora biti torej boljši od kapitalističnega in od vseh drugih v tem, da nudi delovnim ljudem več gmotnih dobrin i-n več svobode posameznikom in ljudstvom.
Toda ali je bilo to v Sovjetski zvezi in v državah, ki sestavljajo takoimenovani sovjetski tabor, uresničeno? Vsakdo, ki le količkaj sledi mednarodnemu dogajanju, ve, da so plače delavcev v teh državah veliko nižje kot v zahodnih državah, ki veljajo sovjetskim politikom in teoretikom za kapitalistične. In vsakdo tudi ve, da je tam manj svobode kot v zahodnih državah. Manj svobode in pravne varnosti ne le za posamezne državljane, ampak tudi za narode. Dekolonizacija je ostala pojem in pojav, omejen samo na zahodni svet. Sovjetska oblast je ne le ohranila ampak še povečala kolonialni imperij carske Rusije, pa naj ga imenuje tako ali tako. Besede na stvari ničesar ne spremene
Kaj je torej ostalo od socializma, o katerem je sanjal Mara? Po vestni analizi pridemo nujno do zaključka, da je sovjetski socializem isto kot sovjetska oblast. Samo ona ima pravico tolmačiti, kaj je socializem in kakšen naj bo oziroma mora biti. Toda sovjetska oblast pomeni oblast ozke skupine ljudi, če ne le enega samega, ki je znal brezobzirno strniti v svojih rokah vse vodilne in odločujoče funkcije, kot je to storil Stalin. Če je bil socializem Marxu in njegovim sodelavcem neka znanstveno utemeljena doktrina, napotilo in smer razvoja k večji ljudski blaginji, socialni pravičnosti in svobodi, je postal socializem v Sovjetski zvezi res samo mit, ki ne prenese več analize. Naravnost absurdno je, da se ima danes za matico in glavno varuhinjo svetovnega socializma, po Brežnjevi in drugih doktrinah starejšega datuma, država, ki je pravo nasprotje socialistične države, kakršno si je zamislil Manc. Nikjer — razen morda na Kitajskem — ni oblast tako absolutistična, tako vzvišena nad posamezniki in ljudstvi kakor v Sovjetski zvezi, nikjer ni vsaka, tudi najrahlejša kriti-(dalje na 2. strani)
Slovenska javnost podpira koroške Slovence
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 30. januarja, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 M. Haydn: Koncertantni kvintet, op 88.
10.15 Poslušali boste. 10.45 Za dobro voljo. 11.15 T. Seliškar: »Jadra na robu sveta«. Mlad. zgodba. 11.35 Ringaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30 Glasba po željah. 14.45 »Klik-Klak«. Rad. revija. Prip. J. Tavčar in M. Košuta. Igrajočlani S G v Trstu, režira A. Rustja. 15.05 Glasba iz vsega sveta. 15.45 Miniaturni koncert. 16.30 Šport in glasba. 17.30 T. Pinelli: »Stilit«. Igra v enem dej. 19.30 Bednarik: »Pratika«. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Lahka glasba iz naših studiov. 21.00 Iz slovenske folklore. 21.20 Semenj plošč.
♦ PONEDELJEK, 31. januarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole): Velike prestolnice »Praga«. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time -Srečanja pred mikrofonom - Ne vse, toda o vsem.
18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Slavni orkestri.
19.10 Oodvetnik za vsakogar. 19.20 Glasbeni drobiž. 19.45 Zbor Ermes Grion, vodi Policardi. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Pesmi brez zatona. 21.00 Pripovedniki naše dežele: F. Palazzini: »Prava podoba«. 21.40 Slovenski solisti. Pianist Igor Dekleva.
♦ TOREK, 1. februarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Saksofonist Curtis. 12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Kvartet Ferrara. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. 18.50 Veliki mojstri jazza. 19.10 Avgust Černigoj, umetnik in vzgojitelj. 19.20 Otroci pojč. 19.30 Nekoč je bilo...
♦ SREDA, 2. februarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol). 12. Pianist Tatum.
12.10 Brali smo za vas. 12.20 Za vsakogar nekaj.
13.30 Glasba po željah. 17.00 Bevilacquov orkester.
17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst - Slovenščina za Slovence - Kako in zakaj. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 19.20 Glasbeni vrtiljak. 19.30 P. Raimondo Spiazzi: Kristusov nauk v sodobnem svetu (5) »Država«. 19.45 Zbor »Fantje izpod Grmade«. 20.00 Šport 20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.25) Za vašo knjižno polico.
22.20 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 3. februarja, ob. 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Kulturni odmevi. 12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Bo-schettijev trio. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time, pripravlja Lovrečič - Slovarček sodobne znanosti - Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost. 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 F. Catalano: Zgodovina italijanskih političnih strank. 19.30 Pisani balončki. 19.50 Glasbena spremljava k pravljicam. 20.00 Šport. 20.35 A. Leskovec: »Jurij Plevnar«. Drama v 3 dej. R O, režira Peterlin 22.15 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 4. februarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol). 12.00 Na elektronske orgle igra Gregor. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Ansambel »Pleiades«. 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi, pripr. Pertot. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (pon.). 18.50 Sodobni ital. skladatelji. 19.10 Liki iz naše preteklosti: »Štefan Kocjančič«, pripr. Reharjeva. 19.20 Novosti v naši diskoteki. 19.40 Poje Slovenski oktet. 20.00 Šport. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. Vodi Kjuder. Sodelujeta sopr. Bra-tuž-Kacjan in bas. Sancin. Igra orkester Glasbene Matice v Trstu. 21.50 Folklorni plesi. 22.05 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 5. februarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Veseli motivi. 12.25 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste. 16.10 Album operet. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time, pripr. Lovrečič - Vaše čtivo - Moj prosti čas. 18.15 Umetnost. 18.30 Koncertisti naše dežele. 18.50 Poker orkestrov. 19.10 Po društvih in krožkih: »Prosvetno društvo Valentin Vodnik iz Doline«. 19.40 Komorni zbor RTV Ljubljana vodi Lebič. 20.00 Šport. 20.35 Slovenske balade: »Ubežni kralj. RO, režira Peterlin. 21.30 Vabilo na ples
22.30 Zabavna glasba.
Kot je razvidno iz poročil v tisku, na radiu in televiziji, je vsa slovenska javnost, tako v zamejstvu kot tudi v matični domovini, zelo hitro in ostro reagirala zaradi nameravanega sojenja proti študentu Marjanu Borutu Šturmu, ki je napravil samo to, kar bi morala v skladu s 7. členom državne pogodbe že zdavnaj izpolniti avstrijska oblast. Zlasti dnevni tisk prinaša protestne izjave najrazličnejših političnih, kulturnih in drugih organizacij v Italiji, Avstriji in v Sloveniji, ki zahtevajo ukinitev procesa.
Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mitja Vošnjak je v imenu jugoslovanske vlade izročil protest avstrijskemu zunanjemu ministru, podoben protest pa je poslalo tudi jugoslovansko zunanje ministrstvo v Beogradu avstrijskemu veleposlaniku. Protestne izjave so objavili tudi predsedstvo in izvršni odbor Socialistične zveze v Ljubljani, klub zamejskih študentov v Ljubljani, Zveza mladine Slovenije, Mednarodni odbor skupnosti študentov v Ljubljani, pododbor koroških partizanov v Mariboru, obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev v Avstriji, njihove dijaške organizacije, klub slovenskih študentov na Dunaju, v Italiji pa SKGZ, Slovenska prosvetna zveza, Slovenska levica, uredništvo Zaliva, Slovenska skupnost in drugi. Študentje v Ljubljani so organizirali podpisno akcijo v zvezi s protestnim pismom, ki so ga odposlali avstrijskemu predsedniku Jonasu. Poročajo, da so do ponedeljka popoldne zbrali okrog 6000 podpisov.
Vse izjave v glavnem poudarjajo, da hočejo avstrijske oblasti s tem procesom ustrahovati koroške Slovence in s tem že v kali zatreti njihov odločen boj za narodnostne in socialne pravice. Kot pravi izjava kluba koroških študentov na Dunaju, oblasti s sodnim procesom v Leobnu odpravljajo simptome, ne pa tudi prave vzroke narodnostnih in socialnih konfliktov na Koroškem. Mnogi opozarjajo tudi na dvojno mero Avstrije, ki odločno podpira južne Tirolce v boju za njihove pravice, koroškim Slovencem pa noče priznati niti najbolj minimalnih zahtev. Čudno
(Nadaljevanje s 1. strani)
ka tako brezobzirno kaznovana, tudi če pride iz ust najuglednejših pisateljev in znanstvenikov. Nikjer ni tako malo svobode. In kar zadeva blaginjo, je očitno, da socializem, kot ga pojmujejo sovjetske oblasti, ne vzdrži tekme s sistemi, kjer vlada svoboda kritike in tudi polna politična svoboda. Določenega napredka v Sovjetski zvezi sicer ni mogoče zanikati, toda napredek je danes zajel ves svet, napredujeta tudi Španija in Kongo. Vprašanje je, če se l judem in narodom v Sovjetski zvezi in v sovjetskem taboru splača plačevati za sorazmerno počasno napredovanje v materialnem pogledu tako ogromno ceno. Objektiven človek bi na to vprašanje težko odgovoril pritrdilno.
Danes je Sovjetska zveza po svoji oboroženi moči takoj za Združenimi državami in ta oborožena moč naj bi ji služila za podpiranje njene ideološke ekspanzije v svetu. Ni se odrekla načrtom, da napravi čim več sveta »socialističnega«. Toda resnica je le ta, da hoče vsiliti svetu neko politično ideo-
je tudi to, da do današnjega dne niso izsledili niti enega skrunilca partizanskih spomenikov in slovenskih napisov.
V tem trenutku še ne vemo, kako se 'bo zadeva s procesom končala, dodamo pa lahko samo še to: avstrijske oblasti so postavljene pred veliko preizkušnjo in po končanem procesu bomo lahko spoznali, koliko so iskrene izjave tistih političnih voditeljev, či izjavljajo, da si avstrijska republika prizadeva za resnično reševanje vseh odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
EGS PO PREBIVAVSTVU PRED ZDA IN SZ
V soboto je bila podpisana pogodba o pristopu Velike Britanije, Irske, Danske in Norveške k Evropski gospodarski skupnosti. S tem se je povečalo število držav, ki sestavljajo to Skupnost, na deset. EGS ima zdaj 265 milijonov prebivavcev ter je druga največja gospodarska sila sveta, po znanstveni kapaciteti in še v marsikaterem pogledu pa prva. Sposobna je, da kmalu pusti za seboj tudi Združene države.
Po številu prebivavstva je EGS že pustila za seboj tako Združene države kot Sovjetsko zvezo. Gospodarske konkurence Evropske gospodarske skupnosti se začenjajo bati tudi Združene države, ki so sicer s simpatijo gledale na nastajanje EGS.
Kratke novice
Jugoslovanski obrambni minister Ljubičič je
sporočil, da bodo v Jugoslaviji skrajšali vojaški rok: v kopni vojski od 18 na 15 mesece, v mornarici pa od 24 na 18.
Nad Češkoslovaško je eksplodiralo letalo DC-9, last letalske družbe JAT iz Beograda. Namenjeno je bilo v Beograd, prispelo pa je iz Stockholma. Nesreča je terjala 28 mrtvih žrtev, ena ženska pa je bila hudo ranjena.
V Argentini je umrl znani slovenski umetnostni zgodovinar, pisatelj in eden od ustanoviteljev Slovenske kulturne akcije prof. Marijan Marolt.
legijo, ki nima razen imena ničesar več skupnega s socializmom, kakršnega sta si predstavlja Marx ali Engels, in pri vsem tem je najbolj čudno ravno to, kako more pričakovati, da bo svet smatral za socializem isto stvar, ki jo smatrajo za socializem Brežnjev, Kosigin ali general Grečko, poveljnik čet, ki so vdrle ne Češkoslovaško.
Ce danes vedno spet slišimo iz Sovjetske zveze vesti o aretacijah izobražencev in o procesih proti pisateljem in kulturnim predstavnikom raznih podjarmljenih narodov, obtoženih nacionalizma, je to samo dokaz, da se vsaj v najbrihtnejši in moralno najmočnejši plasti izObražanstva v sovjetskem imperiju vedno bolj uveljavlja zavest, da se je treba končno postaviti po robu političnemu in ideološkemu sistemu, ki temelji samo še na mitu, ki ne prenese politične in sociološke analize, in na golem nasilju.
Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Crispi 54 - tel. 77-21-51
Stoletje političnih mitov
ska skupina - Naši pogledi - Mladinska skupina - Naši po
Mladinski krožki
Za mladega človeka je koristno, da si tudi v svojem prostem času poišče primerno družbo, za oblikovanje svoje osebnosti, za svojo socialno vzgojo in tudi za zabavo, seveda. Zato je jasno, da so za to najbolj prikladni razni mladinski krožki in klubi, prav tako pa tudi drži, da morajo imeti take mladinske skupine tudi svoj specifični pomen in določeno skupno delovno smer in tudi svoj širši ali ožji smisel. Razumljivo je zato, da so možni vseh vrst krožki od idealne oblike kluba do povsem nepotrebnega krožka, ki obstaja bolj kot zaradi kakih mladinskih potreb, zaradi drugih razlogov.
V današnjem času, ko se ljudje in še prav posebno mladi ljudje počutijo osamljeni, imajo mladinski klubi celo bistveni pomen. Bolje kot so ti klubi urejeni in lepše kot se mladina v njih počuti, večjo vlogo in pomen imajo. Idealni klub bi bil vsekakor tisti, v katerem se skladno prepletata vzgoja in zabava. To pa ni vedno lahko dosegljiv cilj, tudi zato, ker se nekateri raje opredelijo za prvo drugi pa, in teh je več, za drugo dejavnost svojega krožka.
No, kaj si današnja mladina pričakuje od kluba? Mislim, da veliko. Predvsem vidi v taki majhni organizirani skupnosti najpri-kladnejši ambient za samouvel javljanj e. Se pravi, da hoče uveljaviti svojo besedo, ji dati določeno težo, ki naj jo drugi primerno
KAJ PA AKADEMIKI?
Ko sem prebiral knjigo Uporna mladina, mi je misel neprenehoma uhajala iz preteklosti v sedanjosti. Spraševal sem se, kje je danes naša uporna mladina, kje je sploh danes naša mladina. Konec lanskega leta sta nastala dva mladinska krožka, ki ju je spontano ustanovila srednješolska mladina. Prav. Toda še vedno ostaja odprto in se toliko bolj pereče vprašanje, kje pa so naši akademiki? Saj bi moral biti to najbolj življenjski del naše mladine. Od njih bi bilo pričakovati vedno novih predlogov, spoznanj, akcij, poskusov in predvsem dejstev. V resnici pa moramo z grenkobo ugotavljati, da se srednješolec, ko pride na univerzo, še bolj izgubi neznano kam. Pri političnem, kulturnem in sploh manjšinskem delu pa se mučijo vedno isti in isti ljudje. Tudi mladi med njimi, saj ne rečem, toda v primeri s tem, kar bi morali nuditi slovenski akademiki svoji etnični skupnosti je vse to premalo.
Kdo bi mi lahko ugovarjal češ, da je pač taka današnja potrošniška družba, ki človeka oddaljuje od človeka in ga zapira v samega sebe. Saj ne rečem, da to ne drži! Vprašujem se le, s kakšno pravico in s kakšnim čutom odgovornosti do svojega naroda se tudi naš tržaški slovenski akademik prepušča takim tokovOm sedanje družbe? V knjigi Uporna mladina je avtor jasno poudaril odločilen doprinos slovenskega mladinca v času fašizma pri ohranjevanju slovenske zavesti. Ne znam si odgovoriti, kakšno garancijo nam daje za prihodnost današnja akademska mladina 'na Tržaškem in Goriškem. Morda pa le ni tako vse pusto, kot se kaže na zunaj!
Matjaž
upoštevajo. Zato je nujno, da si mora organizirati klub mladina sama in sicer prav na način, ki se ji zdi najbolj primeren, za stik s somišljeniki oz. s sovrstniki. Klub torej ne sme nastati »od zgoraj«, to je, da ga organizira človek, ki ima določen namen, zakaj hoče v njem zbirati mladino, recimo, da ji bolj ali manj očitno skuša vcepiti svoje mišljenje in svoj odnos do stvarnosti. Nasprotno pa sem mnenja, da bo moral klub zaobjemati čim širši krog mladine, prav zato da bi se iz življenjskih izkušenj vsi lahko okoristili ob spogledu različnih mišljenj. Tako bi lahko vsakdo spoznaval prepričanje drugega in izpolnjeval svojega.
Med slovenskimi mladinskimi krožki v Trstu ima samo Slovenski kulturni klub že dolgoletno tradicijo. Posebno v zadnjem času pa je bilo opaziti, da se je število rednih obiskovalcev precej znižalo. In to kljub temu, da sestavljajo klubski odbor samo mlajši višješolci in da je v zadnjem letu odbor poskrbel za dobro propagando. Sprašujem se, odkod nezanimanje za skupinsko .delo in sploh za stalna kulturna in družabna srečanja.
Predvsem gre ugotoviti, da se zbirajo v njem danes predvsem mladinci z bolj ali manj podobnim ideološkim prepričanjem. Že to kaže na šibko povezavo z našo vsakdanjo stvarnostjo, kjer je kar precej razvejana družbena idejna raznolikost in kjer je kar dobro že uveljavljena in upoštevana posameznikova samostojnost.
Potem verjetno ne privlačujejo niti izb ra ne teme in predavanja, ki imajo v večini primerov pečat neke starinskosti. Opaziti je bilo več zanimanja le za tista predavanja, ki so se bolj oddaljevala od tradicionalnih klu-bovških večerov (recimo Pahor, Rebula, Tuta). Sodim, da je skoraj nujno vabiti na klubske večere tudi predavatelje z drugačnim in celo nasprotnim ideološkim in političnim prepričanjem. Zlasti pa bi bilo treba večkrat povabiti k predavanjem in k okroglim mizam tudi mlade predavatelje.
Posebno pa je treba paziti pri izbiri tem ki zanimajo mlado publiko. Odločno je treba opustiti vse tiste teme, s katerimi se mladi-
V zvezi s procesom, ki so ga določile avstrijske sodne oblasti za danes 27. januarja v Leobnu na Štajerskem proti slovenskemu študentu Marjanu Šturmu, je treba ugotoviti dvoje dejstev.
PRVIČ: Jasno je, da gre tu za politično potezo, ki naj bi prehodno in v kali zatrla kakršenkoli poskus izsiljevanja pravic za slovensko etnično skupnost na Koroškem. Ne smemo pozabiti, da je avstrijska policija po znanih akcijah popisanih tabel na Koroškem dolgo in zelo podrobno izpraševala in zasliševala veliko število »osumljenih« koroških mladincev. Nekatere je tudi dalj časa opazovala in zasledovala. Šlo ji je pač za to, da bi vsekakor na koncu lahko nekoga obtožila in ga v opomin ostalim postavila pred sodišče. Prav zanimiva je ta posebna skrb policijskih oblasti ob tolikih drugih podobnih primerih, ki pa so na-
na srečuje že v šoli in jih ima torej čez glavo zadosti. Iskati je treba aktualne teme iz vsakdanjega sveta, iz političnega dogajanja, iz angažirane mladinske problematike. In še nekaj. Mlado publiko mora vsako predavanje prav navdušiti, jo ogreti, jo osvojiti, da bo imelo svoj smisel, sicer je nepotrebno in je res škoda vsega dela ob njem. Ce je predavanje dolgočasno, se poslušalci uspavajo, se raztresajo, postanejo pasivni. Za osveščanje pa je potrebna človekova živa prisotnost in tudi kritičnost.
Saj je v bistvu problem ves v tem: mladino je treba pripraviti do aktivnejšega sodelovanja. Tega pa ne bomo nikoli dosegli s polivanjem vode na mladi ogenj ali z utesnjevanjem v okostenele miselne kalupe. Zato bi bilo prav, da bi mladi ljudje sami pripravili vrsto predavanj, okroglih miz, referatov, srečanj. Morda bi s tem le dosegli, da bi se mladi poslušavci ne omejevali le na pasivno poslušanje, ampak, da bi se tudi aktivno udeleževali klubskega življenja.
In če govorim o klubskem življenju nimam pred očmi samo eno ali dvourno sedenje v mali dvoranici, ampak predvsem na možnost srečanja, pogovora, diskusije v krogu prijateljev, ki so prav z istim namenom prišli v klubske prostore. Morda je ta drug obraz klubskega življenja še vse bolj vabljiv in zanimivejši, kot pa samo bolj ali manj težka predavanja in filmi.
Prav tej družabni plati klubskega življenja velja posvetiti posebno pozornost zato da se sploh razvije in zato da se tudi koristno razvije. Slej ko prej pa drži, da mora biti klub odprt vsem. Klubski odbor pa mora skrbeti, da pri svojem delu in organiziranju upošteva čim večje število želja in predlogov in da se ne zapira le v omejen krog nekakšnih konspirativnih karbonarjev. Ponovno pa poudarjam, da mora voditi klub mladina sama. Mislim, da je le treba imeti vanjo toliko zaupanja in vere, da bo znala poiskati pravo pot v svoji rasti. In končno — pri vsaki pomembni stvari je le treba nekaj tvegati. Morda bodo mladi kje zgrešili. Naj le zgrešijo, saj so lastne izkušnje najboljša in najtrdnejša šola za življenje in tudi v mladinskih klubih se mora mladina graditi za življenje.	Ada
perjeni proti slovenski manjšini in ki so se do zdaj še vsi končali v arhivih policijskih uradov. Pomeni, da policijskim in za njimi seveda političnim oblastem le ni šlo samo za tistih 110 šilingov škode na javni imovini, ampak bolj za odločen nastop proti zahtevi dvojezičnih tabel in za njo proti vsem drugim upravičenim zahtevam osnovnih pravic, ki jih je vsaka država dolžna etničnim skupinam v smislu človečanskih pravic.
DRUGIČ. Politični proces v Leobnu je tudi nasilno dejanje močnejšega nad šibkejšim, ki je nezavarovan in izrabljen. Ta proces pač dokazuje, kakšnih sredstev se lahko še vedno poslužuje »demokratična« družba pri izvajanju nekaterih svojih političnih načrtov. Ti načrti naj bi bili postopna in dokončna asimilacija drugih etničnih skupnosti avstrijskemu na-(nadaljevanje na 5. strani)
O procesu v Leobnu
Odmevi na proces v Leobnu
Protest Izvršnega odbora Slov. skupnosti
V sredo, 2 . januarja 1972 se je sestal na svojo redno tedensko sejo izvršni odbor Slovenske skupnosti.
Po proučitvi vprašanj iz dnevne strankine dejavnosti v deželnem, občinskem in pokrajinskem okviru je izvršni odbor posvetil glavno pozornost napovedanemu procesu proti slovenskemu študentu Marjanu Šturmu. Jutri se bo moral naš koroški rojak zagovarjati pred sodniki v Leobnu v Avstriji. V glavnem ga tožijo, ker je nemške cestne table na Koroškem prekril s slovenskimi krajevnimi imeni. Izvršni odbor Slovenske skupnosti smatra tovrstno sodno kreganjanje za nezaslišano, ko pripadniki manjšine le terjajo svoje naravne pravice. Dvojezične table so sploh eden od osnovnih predpogojev za začetek reševanja manjšinskih vprašanj katerekoli države. Svoje nasprotovanje je odbor sklenil sporočiti avstrijskemu konzulu v Trstu, h kateremu je šla delegacija Slovenske skupnosti. Enako je izvršni odbor Slovenske skupnosti poslal brzojavko v tem smislu predsedniku »Federalistične unije evropskih manjšin« južnotirolskemu senatorju Volgger-ju, da tudi ta mednarodna organizacija posreduje pri avstrijski vladi za preklic obtož nice proti Šturmu in za demokratično ureditev vseh nerešenih manjšinskih vprašanj na Koroškem. Delegaciji Slovenske skupnosti, ki je bila še isti dan sprejeta na avstrijskem konzulatu v Trstu, je konzul Blechner zagotovil, da bo izražene proteste izročil svoji o-srednji vladi.
Protest Dolinčanov
Kot demokrati in pripadniki slovenske manjšine v Italiji ne moremo/ ostati brezbrižni ob napovedanem procesu proti slovenskemu koroškemu študentu Marjanu Šturmu. Predobro namreč poznamo metode, ki so na voljo, oblastvenim krogom za ustrahovanje posameznikov ali skupin neke narodne manjšine in ki gredo od politično-moralnega pritiska do sodnega preganjanja. K slednjemu se zatečejo v pomembnih zadevah, da se tako odenejo v navidezno objektiven plašč čuvanja legalnega reda.
SLOVENSKA PROSVETA IZ TRSTA vabi na SPOMINSKO PROSLAVO
v počastitev goriškega slavčka
SIMONA GREGORČIČA
v nedeljo, 30 januarja, ob 17. uri v KULTURNEM DOMU V TRSTU Na proslavi sodeluje okoli 200 pesnikovih rojakov iz Kobarida z mešanim zborom, otroškim zborom in zborom recitatorjev ter orkestrom študentov glasbene akademije iz Ljubljane pod vodstvom Avgusta Ipavca.
Vstop samo z vabili, ki jih je dobiti na sedežu Slovenske prosvete, ulica Donizetti 3-1, vsak dan od 16. do 19. ure in v nedeljo od 11. do 13. ure, telefon 708.189.
■ir
GLASBENA MATICA - TRST V sredo 2. februarja ob 20.30 uri v Kulturnem domu v Trstu
KONCERT ZAGREBŠKEGA KVARTETA
JOSIP KLIMA, violina
IVAN KUZMIČ, violina
ANTE ŽIVKOVIČ, viola
JOSIP STOJANOVIČ, violončelo
EVA NOVŠAK-HOUŠKA, mezzosopran
Zadnji primer grožnje s sodiščem pri nas beležimo lani v jeseni, ko so številni rojaki izpolnili slovenske popisnice ter so župani le-te sprejeli za uradno veljavne. Zaradi odločnega odpora proti raznarodovanju z razlaščevanjem pa je prišlo do raznovrstnega preganjanja naših ljudi.
Zato niti malo ne dvomimo, da gre v primeru študenta Marjana Sturma za proces političnega značaja, s katerim hočejo oblasti ustrahovati slovenski živelj na Koroškem in doseči politično zaostritev v škodo njegovih pravic, zajamčenih v sami Državni pogodbi, ki je mednarodni akt.
Z zadoščenjem beležimo proteste številnih dejavnikov in javnih organov v matični domovini, slovenskih organizacij na Koroškem in v Italiji zoper postopek avstrijskih pravosodnih organov proti omenjenemu koroškemu študentu, ki ni zagrešil drugega kot to, da je opozoril avstrijske oblasti na neizpolnitev sprejetih obveznosti do slovenske manjšine na Koroškem; odločno protestiramo ter izražamo popolno solidarnost z obtožencem ter zahtevamo ustavitev procesa proti njemu.
Sekcija Slovenske skupnosti Dolina
Izjava SKK
Predsednik Slovenskega kulturnega kluba v Trstu je poslal v imenu SKK solidarnostni brzojav koroškemu dijaku Marjanu Borutu Šturmu. Dne 28. januarja sta predsednik in odbornik SKK obiskala avstrijskega konzula v Trstu in mu izročila sledečo izjavo:
»Slovenska mladina, ki jo združuje Slovenski kulturni klub, izraža svoje ogorčenje nad ravnanjem avstrijskih oblasti s slovenskim dijakom Borutom Šturmom, ki naj bi z lastno roko uresničil točno določene obveznosti avstrijske ustave (dvojezični napis). Odbor SKK zato prosi spoštovanega avstrijskega konzula v Trstu, ki pozna boj avstrijske manjšine v Italiji, da posreduje predstojnikom odmev, ki ga je vzbudil sodni postopek proti Borutu Šturmu pri vseh demokratično čutečih ljudeh.«
Izjava Slovenske prosvetne zveze
Predsedstvo Slovenske prosvetne zveze je na svoji današnji seji (24.t.m., op. ur.) sklenilo izraziti v imenu vseh svojih članov ogorčen protest proti sojenju v Leobnu, kar je odraz mračnjaškega duha, ki hoče utesnjevati svobodo in življenjsko usodo narodov. Tako početje predstavlja kršitev načel in določil ustanovne listine OZN, katere sedanji generalni tajnik je Avstrijec Kurt Waldheim. Prav na to listino se je Avstrija sklicevala ob urejanju odnosov med narodi na Južnem Tirolskem.
V četrtek, dne 27. 1. 1972, se bo moral pred okrajnim sodiščem v Leobnu na Štajerskem zagovarjati predsednik Slovenske mladine, študent Borut Marjan Šturm. Menda je sodeloval 26. oktobra predlanskega leta pri napisni akciji »Komiteja za odkrivanje zakritih konfliktov«, baje je tedaj dodal krajevnemu napisu za Šmohor (Hermagor) slovensko ime kraja. Zato ga dolžijo zlobnega poškodovanja tuje lastnine.
Termin procesa proti B. M. Šturmu so že dvakrat preložili in nato so ga še premestili iz Celovca v Leoben na Štajerskem. S tem so oblasti priznale, da to ni obravnava proti človeku, ki je »zlonamerno poškodoval tujo lastnino«, ampak da je proces političnega značaja. Napisne akcije (prvi so sledile še druge) so imele namen, da opozorijo državo na neizpolnjene določbe sedmega člena avstrijske državne pogodbe napram koroškim Slovencem. Z namenom osveščati širše plasti delovnega ljudstva
NA TRŽAŠKEM PODROČJU MANJ PREHODOV
Na obmejnih prehodih na tržaškem področju, ki spadajo med najbolj prometne na meji med Italijo in Jugoslavijo, so v lanskem letu v primerjavi z letom 1970 zabeležili za približno 4 milijone manj prehodov. Po podatkih italijanske statistične službe je znašalo celotno število potovanj iz ene države v drugo okrog 63 milijonov.
Med vsemi potniki, ki so lansko leto prestopili mejo, je bilo največ italijanskih državljanov (nad 17 milijonov), sledijo Jugoslovani (približno 11 milijonov), nato Nemci, Avstrijci, Francozi in drugi. Gotovo je, da sta na zmanjšanje števila potovanj v lanskem letu vplivali predvsem obe devalvaciji dinarja (v začetku in ob koncu leta), ki sta jugoslovanskim državljanom precej podražili nakupe v Trstu, Gorici in drugih obmejnih krajih.
60 LET VINCENCA PANGERCA
V petek, 21. t.m., je v Dolini pri Trstu praznoval svoj 60. rojstni dan Vincenc Pangerc. Slavljenec je bil vedno zaveden Slovenec in tega ni tudi nikoli skrival. Po vojni je bil eden izmed prvih, ki ni hotel nositi takega priimka, kot mu ga je popačila fašistična oblast, zato si ga je dal spremeniti v prvotno slovensko obliko, in s tem dal lep zgled tudi svoji okolici. G. Pangercu voščimo ob tem lepem slavju tudi mi in mu želimo še mnogo let zdravja, sreče in zadovoljstva.
SVETOGORSKI KOLEDAR ZA LETO 1972
Pravkar je izšel Svetogorski koledar za leto 1072, in to z znatno zamudo zaradi nepredvidenih
ovir. Dobite ga lahko v naslednjih slovenskih knjigarnah: Katoliška knjigarna v Gorici, Fortunat v ulici Paganini v Trstu (pri Novem sv. Antonu) in v Tržaški knjigami v ulici sv. Frančiška.
Slovenski kulturni klub priredi v soboto, 29. t. m. ob 19. uri FILMSKI VEČER
Vljudno vabljeni!
FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH V nedeljo 30. januarja ob 17. uri Jaka Štoka TRIJE TIČKI burka v dveh dejanjih gostuje Slovensko gledališče v Trstu
na Južnem Koroškem je »Gibanje za socialno in nacionalno osvoboditev« nadaljevalo z akcijami. V letakih, ki so akcije vedno spremljali, so opozarjali aktivisti na zatiranje koroških Slovencev, ki je dvojne vrste: nacionalno in socialno.
Akcijam je sledila kampanja proti takoimeno-vanim »slovenskim ekstremistom«. Vsi, ki so pri tej kampanji sodelovali, so v veliki meri zamolčali, na kaj so akcije sploh hotele opozoriti.
Tudi sodnijska obravnava proti B. M. Šturmu podpira domnevo, da oblasti, namesto da bi odpravljale vzroke konfliktov, skušajo odpraviti le simptome le-teh. Ker se odnosi med večinskim narodom in koroškimi Slovenci dajo zboljšati samo z izpolnitvijo člena 7 državne pogodbe in ne z eksemplaričnimi kazenskimi postopki, smo za ukinitev procesa proti B. M. Šturmu.
Za Klub slovenskih študentov na Dunaju Teodor Domej, l. r.
Stališče Kluba slovenskih študentov na Dunaju
Tito: »Ni krize pri nas«
V veliki dvorani zvezne skupščine v Beogradu se je začela 25. t.m. druga seja konfe renče Zveze komunistov Jugoslavije; na njej bi radi razvozlali nekaj zapletenih problemov notranjepolitične in gospodarske narave. Začel jo je po tradiciji predsednik ZKJ Josip Broz-Tito. V uvodnem govoru je rekel med drugim: »Drugo konferenco ZKJ smo sklicali v obdobju, ko v naši državi vse bolj narašča zavest, da se ZK mora resnično v celoti zavzeti za rešitev vseh vprašanj, ki so danes pred nami. Mnoga od teh vprašanj terjajo rešitev na podlagi sklepov IX. kongresa ZKJ.«
Tito je potem zanikal, da bi se nahajala jugoslovanska država v krizi, rekoč: »V zvezi s položajem v naši državi, zlasti pa v Zvezi komunistov, bi tukaj želel reči, da so vse negativne, nazadnjaške in protikomunistične sile, ki sovražijo naš družbeni razvoj, danes v svetu zelo glasne in kar naprej prerokujejo o kaj vem kakšni veliki krizi v Jugoslaviji. Po mojem mnenju o krizi naše države nikakor ni mogoče govoriti, in prepričan sem, da ste vsi takega mnenja. Lahko pa seveda govorimo o pomanjkljivostih v vrstah Zveze komunistov, zlasti o pomanjkljivostih pri uveljavljanju sklepov IX. kongresa.«
V govoru je kritiziral sedanjo obliko organizacije Zveze komunistov, ki je razdeljena v sorazmerno velike organizacije od 200 do 1000 ljudi, v katerih po njegovem govore le nekateri, drugi pa ostajajo pasivni. Zato je napovedal reorganizacijo ZK v manjše enote. »Potemtakem je ena najpomembnejših nalog
DOL Z MASKO!
(Nadaljevanje s 1. strani)
svojim političnim nasprotnikom. Mislili smo, da so takšni časi že davno za nami, vendar moramo žal ugotoviti, da ni tako. V sicer spremenjenih razmerah in oblikah se takšni procesi ponavljajo tudi danes, kar je prava sramota zlasti za Avstrijo in njen vodilni razred, iz katerega med drugim izhaja današnji generalni tajnik Organizacije združenih narodov Kurt Waldheim.
Naša misel se dalje vrača v tiste čase, ko je Avstrija zagnala vik in krik zaradi razmer na Južnem Tirolskem, ki so pa že tedaj bile neprimerno boljše in se sploh niso mogle primerjati z današnjim stanjem slovenske manjšine na Koroškem. Tedaj smo Slovenci bili na strani Južnih Tirolcev in podpirali njihov pravični in demokratični boj, čeprav smo ostro obsojali teroristična dejanja kot sredstvo za dosego nekega političnega in družbenega cilja. Avstrija je tedaj južnoti-rolski problem postavila v razpravo pred Združene narode. Vprašamo se, ali niso razmere na Koroškem že tako zrele in dosegle takšno stopnjo zaostritve, da bi bilo umestno, če bi jih obravnavala Organizacija Združenih narodov?
Kakorkoli se bo proces v Leobnu zaključil, menimo, da Slovenci ne moremo več mirno trpeti, da bi še tolikšnemu številu naših bratov in sestra na Koroškem kratile najosnovnejše pravice in da bi se tam vodila politika, katere cilj in namen sta iznakaže-nje njihove biti. Pred mednarodno javnostjo je treba vsekakor razkrinkati takšno politiko in njene navdihovalce, ki so jih mnogokrat polna usta dobrih sosedskih odnosov in »vseodrešujočega« evropskega duha, vendar njihova dejanja kažejo vse nekaj drugega.
te konference, da se dobro organiziramo, da sprevidimo vso težo napak, ki smo jih imeli doslej,« je rekel. Potem je ponovno poudaril: »Želel bi še reči pred vsem svetom, da je tisto stalno podtikanje, češ da gre pri nas za nekakšno krizo, da bo vse razpadlo, sploh bedasto. Jugoslavija je močna skupnost. Jugoslavija ima zvezo komunistov z milijon člani. Jugoslavija ima socialistično zvezo delovnega ljudstva, v kateri so zbrane velikanske množice šest, sedem milijonov. Da ne omenim, kaj vse ima Jugoslavija še poleg tega, in kaj ima — to vedo zelo dobro!« (Tito je tu očitno namignil na vojsko in to so poslušalci tudi tako razumeli, ker so začeli burno ploskati).
Tito je potem še dejal: »Zatorej ni mogoče govoriti o nekakšni krizi našega družbenega sistema. Naš sistem pogumno koraka naprej, kljub vsem težavam, s katerimi se srečujemo... To pomeni, da ima ta konferenca veliko nalogo pred sabo. Želim, da odkrito spregovorimo o vsem, kar imamo, kar ne ustreza — tako mi voditelji kot tisti, ki niso voditelji, tisti, ki so prišli od spodaj, ker ravno ti marsikaj vedo, in torej naj tudi tukaj povedo.«
Za njim sta govorila po določitvi dnevnega reda še člana izvršnega biroja predsedstva ZKJ Veljko Vlahovič in Kiro Gligorov. Govorila sta o razvoju in aktualnih nalogah ZKJ in o družbeno-gospodarskem položaju, tudi v zvezi z nalogami ZKJ. Sledilo je izbiranje članov v razna vrhovna oziroma vodilna telesa ZKJ, katerih naloga je zagotoviti večjo enotnost in strnjenost ZKJ in države. Ta vrhovni aparat ZKJ je postal precej zapleten. Glavna organa odločanja bosta predsedstvo ZKJ in njegov izvršni biro, ki šteje osem članov, po enega iz vsake republike in avtonomne dežele Vojvodine in Kosovo. Večina članov predsedstva je bila izmenjana. V izvršnem odboru, ki bo organiziran kot nekaka vlada, ker
Zadeva šolskega poslopja v Rupi je še vedno kritična. Rekli boste, da preveč govorimo in pišemo o tem poslopju. Tega se dobro zavedamo, toda pri stavbi in okoli nje je še vse polno popravil, ki nujno kličejo delovne roke. Tega se gotovo zavedajo tudi odgovorni možje, ki vodijo sovodenjsko občino. Toda misli in načrti še niso dovolj.
Dobro bi bilo, če bi se naši vaščani zbrali — tudi pri prijateljskem omizju — z uvidevnim sovodonjskim županom in bi se prosto pogovorili, kaj je potrebno, kako in kdaj, za obnovo šolskega poslopja. Vsak naj bi odkrito povedal svoje mnenje. Z nekaj dobre volje bi se tudi ta za nas nujna zadeva rešila.
NAŠE SOŽALJE
Na Peči (občina Sovodnje) je v četrtek, 22. t.m., nenadoma umrl komaj 27-letni Savo Semolič. Prejšnjo nedeljo se je še udeležil pogreba svojega prastrioa duhovnika Jožeta Maliča, nato je zbolel za zelo močno gripo, posledice pa so bile tako hude, da se jim tudi njegov mladi organizem ni mogel upirati. Pogreba v soboto popoldne se je udeležila velika množica zlasti mladih ljudi iz domače in tudi iz okoliških vasi, saj se je pokojnik prav v zadnjih mesecih zaposlil v tovarni celuloze v Rubijah. Hudo užaloščenim sorodnikom, zlasti pa njegovi materi Dragi, izrekamo globoko občuteno sožalje.
bo imel vsak član določen resor, npr. za zunanjo politiko, za obrambo, za državno varnost itd., pa bo zastopal SR Slovenijo na željo Tita Stane Dolanc. Poleg tega obstaja še stalni del konference ZKJ.
Druga seja konference ZKJ nadaljuje z delom, vendar se tudi tokrat kaže določena tendenca velikega dela delegatov po gostobesednosti in lepih ter mogočno donečih frazah, na kar so resnejši in odgovornejši delegati tudi že opozorili, medtem ko je bilo doslej slišati malo stvarnih analiz in predlaganih rešitev za probleme, zaradi katerih je bila konferenca sklicana. Verjetno bo v drugem delu seje prevladal bolj stvaren ton.
☆
O PROCESU V LEOBNU
(Nadaljevanje s 3. strani)
rodu, sredstva pa naj bi bila brezobzirna, u-strahovalna in brutalna.
Ne prva ne druga ugotovitev nista nič novega v razvoju svetovne politične prakse zlasti v tem stoletju, toda še vedno so podobni poskusi končno pokazali vse večji odpor in upor.
Mladinska skupina zato ostro obsoja tak način reševanja manjšinskih vprašanj, ostro odklanja uporabo sile v politične namene, odločno zavrača kritje policijskih in sodnijskih oblasti vsem podtalnim političnim izigravanjem. Obenem si Mladinska skupina želi, da bi primer Sturmovega procesa odprl oči vsem Slovencem, zlasti pa slovenskim politikom in političnim organizacijam, ki s svojo neodločnostjo in neutemeljeno previdnostjo dopuščajo nemoteno ustrahovanje in zatiranje slovenskih manjšin za mejami. Marjanu Šturmu izražamo vso svojo solidarnost z željo, da bi v svojem neizprosnem boju za osnovne slovenske in človeške pravice naše manjšine v Avstriji ne popustil in da bi skupno z drugimi tovariši kmalu lahko gledal na uspehe svojih vsakodnevnih tveganj in bojev.
Mladinska skupina
NADŠKOF V AFRIKO
Goriški nadškof Cocolin je odpotoval pred kratkim tretjič v Afriko. Najprej se bo ustavil v Parizu pri svetovni organizaciji za pomoč gobavcem, nato pa 'bo v spremstvu odposlancev te ustanove obiskal pokrajine na Slonokoščeni obali in v Gornji Volti, kjer so urejene .moderne naselbine gobavih. Naš nadškof se bo ustavil tudi v Nigeriji in v drugih zahodnoafriških državah, kjer podpira goriška nadškofija velika zdravilišča in misijonske postaje za gobavce.
Eno izmed takih naselbin bo odprl msgr Cocolin v nedeljo 30. januaja v Bauakč; zgradili so jo s prispevki tudi naše nadškofije.
VLOMI V ZLATARNE
Raštel je bil že od nekdaj ulica goriških trgovin in posebno še zlatarn; nekatere so stare že več kot sto let in so še vedno v istih prostorih. Prav te so vzeli na piko neznani vlomilci, ki jim gre posel kar dobro od rok. Zadnje dni prejšnjega meseca so vlomilci, bržkone vedno isti, udrli in oropali zlatarno Fuchs.
V ponedeljek ponoči so na enak način vlomili v zlatarno Mischon v isti ulici, malo nižje od prejšnje. Pobrali so zlatnino v vrednosti 2 milijonov lir. Namesto blaga so pustili vlomilski drog in velik slamnat klobuk
Šolo v Rupi je treba popraviti
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
LeRoieva »Čreva« - vrsta odprtih vprašanj
Ogled LeRoi - Jonesovega »The Dutchman«, ki ga je Slovensko gledališče v Trstu predstavilo v okviru svojega Malega odra pod imenom »Čreva«, me je spodbudil k razmišljanju o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo tako uprizoritev t.j. koliko je bilo v njej gledališkega eksperimenta kot tudi idejno razsežnost dela, ki je v skladu s poudarjanjem angažiranosti teksta dobila v tržaški uprizoritvi drugačno težo kot pri avtorju.
Že samo dejstvo, da je vsa naša domača kritika govorila predvsem o angažiranem teatru (kot dokument in sredstvo za akcijo, tako j.k. v Primor-sekem dnevniku z dne 23. januarja), mi daje misliti. Režišer (Mario Uršič) se je po mojem očividno znašel v precepu med tistim, kar je avtor, vodilni predstavnik najbolj radikalnega gibanja ameriških črncev »Črnih panterjev« hotel s svojim delom doseči, t.j. poudariti prepad med svetom belca, njegovo socialno premoč in napadalnost ter svetom socialno podrejenega, zato ponižanega črnca, kar mora nezadržno pripeljati do prekipenja, do osvoboditve črnskega človeka preko totalnega uničenja belčeve splošne družbene, posebno socialne strukture in tistim, kar hočemo postaviti v ospredje mi, ki izhajamo iz naše nikakor ne brez rasističnih potez obarvane resničnosti (pomislimo, ne toliko na stoletja preganjane in zaničevane Jude, kolikor na naše »južne brate« ali »bosance«, ki so postali skoraj vsakdanji sestavni del izraznosti pri marsikaterem »dobrem« Slovencu — tudi tostran meje). Mario Uršič se je sicer opredelil za prikaz univerzalnosti rasizma, socialne ter miselne brezbrižnosti, vendar bržkone v zavesti, da mu prav abstrahiranje Clayeve črne polti omogoča tudi sprostitev čiste teatrske govorice, ki daje izvajalcema (Anton Petje in Bogdana Bratuževa) možnost uveljaviti igro kretnje, gibanja ter govora. In če pomislimo, da je takšna zasnova dala prosto pot tudi scenskemu eksperimentiranju (Klavdij Palčič), potem lahko rečemo, da je Uršič zadel z enim zamahom dve muhi. Toda samo dve.
Uršič se je na ta način, kot prvenstveno gledališki človek, skušal izmotati iz določene ideološke utesnjenosti, ki je prisotna v avtorju oziroma tudi v poudarjenem podajanju angažiranosti takega teksta. Toda konformizem, ki ga vnaša v delovanje in mišljenje, takorekoč vsakega izmed nas, želja po naprednosti za vsako ceno (težko je plavati proti toku), je v marsičem premaknil ideološki akcent dela, kot je to zelo umestno, žal le bežno omenil v svoji oceni ob koncu novogoriškega festivala malih odrov Andrej Inkret v ljubljanskem Delu z dne 19. januarja. Le Roi-Jones je napisal svoje delo predvsem — sam pravi izključno —- za črnce in njihova gledališča, da bi vplival na zavest svojih rojakov ter jih spodbujal k akciji proti svetu belcev. V delo je zato vpletel vrsto elementov, ki so tudi sami precej rasistično obarvani, ki pa v tržaški uprizoritvi niso prišli do izraza niti malo.
Kam je izginil za krepitev črnske uporne zavesti bistveni »Black is beautiful« (Črno je lepo)? Belko Lulo je črnec Clay nekoliko vžgal že na postaji podzemske železnice s svojim prodornim pogledom. Znajti bi se morala, potem ko Lula prisede, tesno skupaj — v vagonu so sedeži navadno po dva in dva v vrsti — tresenje vagona bi moralo silovito naiskriti njuni ritmično dotikajoči se tele-lesi, črna Clayeva polt bi morala postati vabeča bolj kot najlepši dragulj, Lulina dolga leta proč potiskane želje pa en sam neodvezljiv črnobel klobčič, zato končno njene želje bruhnejo nezadržno na plan. Vsega tega naj bi se črn gledalec dobro zavedel, da bi znal tudi sam poniževati in to na
pravem mestu in na najbolj otipljiv način. Tu pa je stopil v ospredje samo gnev črnega človeka za belčev svet, kar vse je prav, a daje predstavi drugačen poudarek. Zakaj bi ameriški črnec ne smel biti nekoliko rasista, posebno ko to sam hoče in s tem resno misli? Ne, tega nam naša »sveta angažiranost« ne dovoli videti, kot ne dovoli mnogim, ki verujejo, da se bo na Kitajskem rodil »novi« človek, podvomiti v najpristnejšo ljudsko demokracijo, ki je popolnoma preobrnila dosedaj veljavno družbeno prakso, in ki končno poganja kolo zgodovine od spodaj, od vira — ki pa bo o izginotju Maovega nekdanjega delfina Lin Piao-a smela zvedeti toliko in na način, ki ji bo predpisan. Črnski rasizem je v določeni meri podoben drugim rasizmom ali nacionalizmom, ki govorijo na veliko o »narodni« duši, nočejo pa videti med seboj zelo različnih posameznikov z željami in potrebami, ki niso iste kot si predstavljajo tisti, ki bi radi, da bi neka - ni važno - če narodna, rasna ali socialna skupnost bila takšna in takšna in nič drugačna.
Toda umetnost gre drugačno pot kot pot gole poslušnosti določenim ideološkim predstavam in zahtevam. Uršič je zato kot gledališki umetnik dal igri specifične, prej nakazane teatrske razsežnosti, v ospredju ni bil samo nek določeni idejni ali politični problem, ampak tudi odrsko dogajanje kot tako, gibanje in interpretacija igralcev — Antona Petjeja zelo zlit in hkrati napet Clay, Bratuževe izredno koncentrirano podoživljanje »abstrahirane«
Zadnje čase so priredili svoje samostojne razstave trije izmed najuglednejših slovenskih slikarjev v Trstu. V Kulturnem domu je že v prvi polovici decembra razstavil svoje slike z gorskimi motivi Jože Cesar.
V galeriji »Torbandena« razstavlja Klavdij Palčič.
V občinski galeriji pa ima razstavo Avgust Černigoj.
Kdor si želi okrasiti stanovanje — zlasti mladi pari — res okusno in moderno s pravo umetniško sliko, ima lepo priložnost, da to stori s kako umetniško sliko teh in drugih slovenskih slikarjev namesto s kičem, ki izdaja samo slab okus in pičlo kulturo.
* * *
KONCERT »GLASBA IN PODOBE«
V soboto 29. t.m. ob 21. uri bo v dvorani Nemškega kulturnega instituta (ul. Coroneo 15) koncert odlomkov iz skladbe »Hinme« nemškega skladatelja Kalrheinza Stockhausena (roj. leta 1928 v Kolnu). Koncert je pripravilo tržaško društvo »Arte viva«. Vstop bo brezplačen.
UMRLA STA DVA PIONIRJA SLOVENSKEGA FILMA
Zadnji čas sta umrla dva pionirja slovenskega filma. Prvi je Metod Badjura, ki je že v času med obema svetovnima vojnama ustanovil v Ljubljani podjetje »Sava film« ter posnel vrsto dokumentarnih filmov »Bloški smučarji«, »Skakalne tekme v Planici« itd. in prvi celovečerni slovenski igrani film »Triglavske strmine*. Drugi pa je češki režiser František Čap, ki je po vojni zrežiral nekaj zelo uspešnih in vedrih slovenskih filmov.
intenzivnosti belke Lule. Kljub pridržkom lahko rečem, da je uprizoritev uspela (ni važno in nujno, če so sprejeli način uprizoritve vsi gledalci, ker ni brezpogojno potrebno, še manj pa možno, da bi vsi bili istega okusa, saj bi to bil konec gledališča, bolj pomembna je človekova oziroma gledalčeva pripravljenost priznati upravičenost in koristnost drugačnih odrskih oziroma gledaliških pristopov).
Na koncu bi zapisal še to, da nosi tekst celo neko ambivalentnost ali dvoumje v sebi, mogoče mimo hotenj pisca. Ne vem, kaj so si med uprizoritvijo tega dela predstavljali v Ameriki črnci, zase vsaj smem reči, da tekst ni tako ideološko monoliten, kar mi daje misliti in ugibati, da mogoče pisec le ni bil tako zaverovan v idejo radikalnega obračunavanja z belci. Toda za kaj tehtnejšega v tej smeri bi moral imeti tekst pred sabo. Hotel sem s pričujočim zapisom le nakazati, da ni vse zlato, kar se sveti, predvsem pa da ideološko abstrahiranje določenih detajlov in stanj ne vodi navadno v smer, ki ji pravimo človeški napredek.
Vladimir Vremec
☆
UMRL JE SKLADATELJ IVAN ŠČEK
Prejšnji teden je v Kopru nenadoma umrl znani primorski skladatelj Ivan šček, rojen leta 1925 v Vipavi. Glasbeno akademijo je končal v Ljubljani, nato pa se je zaposlil v Kopru, kjer se je ukvar-jan z zborovodstvom in pedagoškim delom. Močno se je uveljavil tudi kot komponist in ustvaril vrsto tehtnih del za zbore, klavir, komorne ansamble in za simfonični orkester. Zložil je tudi kantato »Balada« na besedilo Srečka Kosovela in zanjo dobil študentsko Prešernovo nagrado.
ŠESTA ŠTEVILKA REVIJE »ZNAMENJE«
Izšla je nova, šesta številka revije »Znamenje«, ki jo izdaja Mohorjeva družba v Celju in je namenjena katoliškim izobražencem. Ta revija izhaja, kot znano, namesto revije »Nova pot«. Na uvodnem mestu je objavljen članek Rafka Vodeba pod naslovom »Pogovor s teologinjo«. Gre pravzaprav za intervju z edino sedanjo italijansko teologinjo Adriano Zarri.
Alojz Rebula je objavil odlomke iz dnevnika 1971. Zanimiva je njegova sodba o spominih Stanka Majcena na politika dr. Korošca. Rebula piše: »Precej zveš o Koroščevi človeški razsežnosti, malo o intelektualni in še manj o religiozni. Gre mogoče pripisati to starosti pisca — spomini so iz leta 1961 — in njegovi četrtstoletni osamljenosti? Ali ne bi bili ti spomini mogoče bogatejši, ko bi bil Majcen imel ob strani nekoga, ki bi se zavedal vse dragocenosti gradiva, ki ga je nosil v svojem spominu? Ali pa Majcen ostaja kljub svoji izpostavljeni javni karieri v bistvu nepolitičen člo-cek, ujet v tipično slovenski lirično-zasebniški ris?« Piše pa še o marsičem drugem, včasih s pristnim humorjem. Dr. Jurij Zalokar je objavil svoje predavanje iz Drage »Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja«, ki mu je dal na žalost — in presenečenje — neko nerazumljivo protizahodno os, skušajoč obrniti Slovence k vzhodu, ker po njegovem prihaja vse slabo z Zahoda. Damjan Sever je napisal pesmi »Molitev k Velasquezovemu Kristusu« in »Čakam«, Vekoslav Grmič pa piše o dogmi v zgodovinski razsežnosti. Janez Janžekovič končuje svoj esej o Mauricu Blondelu in Vitko Musek piše o nemirih na Irskem. Poleg tega prinaša revija še več drugih zanimivih in aktualnih prispevkov.
* * *
Pakistanska vlada je prekinila diplomatske odnose z Jugoslavijo, ker je pred kratkim priznala novo nastalo državo Bangla-deš.
Razstava treh uglednih slovenskih slikarjev v Trstu
TEDENSKI PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA
ODBOJKA - Ženska B liga
Med sobotnim nastopom Sokola v Padovi smo bili priča nezaslišanim izpadom narodnostne nestrpnosti do naše šesterke. Skupina golobradcev je od vsega začetka »pozdravljala in bodrila« naše igralke s psovkami’ kot: »Sciavi«, »Titini«, »Viva 1'Italia*, »Andate a giocare da Tito« in podobnimi. Ta izraz škvadrizma, ki ga v športu nismo vajeni, je porazno vplival zlasti na mlade nabrežinske predstavnice. Na drugi strani pa mislimo, da jim je še bolj utrdil narodno zavest, ponos in pripravljenost da se tudi v športni areni borijo za uveljavitev in priznanje vseh pravic naše zamejske skupnosti. Seveda je tako početje nešportnih pobalinov imelo hiter odmev pri naši demokratični javnosti, ki je z vso ostrino obsodila take fašistične izbruhe. Odbor Sokola se je že v nedeljo sestal na izredni seji in poslal protestno pismo na Odbojkarsko zvezo v Rimu, Trstu ter krajevnim dnevnikom. Poslanec Škerk pa je naslovil pismeno vprašanje na ministra za turizem in na notranjega ministra, kjer ju seznanja z dogodki in ju vprašuje, kaj nameravata ukreniti, da se take provokacije ne bi več ponovile.
IZIDI ZADNJEGA KOLA:
BOR - OMA 3:1 (4:15, 15:8, 15:7, 15:9)
V nedeljski tekmi so »plave« gostovale pri skromni šesterki OMA, ki s svojimi mladimi igralkami vsak dan bolj napreduje. Igra ni bila posebno zanimiva, saj so Tržačanke po začetnem zgubljenem nizu prevzele vajeti krepko v roke in kljub nerazpoloženi u Bezeljakove prepričljivo osvojile zmago. Najbolj se je izkazala Hrovatinova, ki se je po krajši bolezni vrnila v ekipo; njen doprinos je bil zlasti v obrambi odločujoč. Ostale so zaigrale normalno in dovolj učinkovito, da so lahko brez težav pospravile še dve točki. S to zmago je Bor skupno z Libertasom in Vnonijem na drugem mestu s samo dvema točkama zaostanka.
BREG - VIGNONI 2:3 (15:13, 11:15, 13:15, 15:10, 12:15)
Še vedno okrnjena ekipa Brega je morala v nedeljo kloniti na domačih tleh Vignoniju. V tej tekmi je manjkala Pavletičeva, ki je v prejšnjem kolu dala odločilen doprinos svojim tovarišicam; vrnila pa se je Sedmakova, ki pa po več kot enem mesecu počitka ni mogla odtehtati izkušenosti naše »gospe«. Kljub vsem tem nevšečnostim pa smo upali, da bo Brežankam uspelo, saj so se enakovredno borile z nasprotnicami in so v odločilnem setu pri stanju 12:13 za goste zapravile kar dva servisa. To jih je seveda drago stalo in dekleta iz Gottolenga so obe napaki izkoristila ter osvojila dve dragoceni točki, ki jih postavljajo pod sam vrh lestvice, kamor gotovo po prikazani igri ne spadajo.
CUS PADOVA - SOKOL 3:2 (13:15, 8:15, 15:8, 15:7, 15:7)
Česar ni nihče pričakoval, se je v soboto v Padovi zgodilo. Sokolice so v borih 20 minutah vodile že z 2:0; v tretjem setu, ki bi moral biti zgolj formalnost, pa so po začetnem vodstvu nenadoma popustile in dovolile domačinkam, da so jih presenetile. Od tedaj dalje je pri Sokolu zagospodarila zmeda, dovolile so nasprotnicam nemogoče »pim-planje« in so kljub trenerjevim opozorilom popolnoma pozabile na svojo igro. Če temu dodamo še emo-tivnost in psihično nevzdržljivost mladih igralk zaradi nesramnih žalitev publike, nam bo slika popolnoma jasna. Domačinke so to uvidele in se jim je »odprlo« kot letos še nikoli. Pobirale so nemogoče žoge, napad (odkod pa se je vzel?) je naenkrat ostro tolkel. Mlade Nabrežinke so tako zapustile igrišče popolnoma šokirane, čeprav jim nihče -nima kaj očitati. Še enkrat so se morale na lastni koži naučiti bridke lekcije življenja, da lah-
ko človeka sramotijo samo zaradi njegove narodne pripadnosti.
Moška B liga
BOR - ČELANA 3:1 (15:8, 15:5, 12:15, 15:8)
S popolno postavo so Borovci končno prišli spet do zmage. Na domačih tleh so v nezanimivi igri premagali skromno ekipo Čelane, ki je le senca tiste, ki se je še do nedavnega potegovala za boljša mesta. Igra je bila zlasti v začetku živčna in tehnično ne na previsoki ravni, kar je tudi razumljivo zlasti za Tržačane, ki so preživljali tako dolgo krizo. Čeprav v soboto naši fantje niso zadovoljili, u-pamo, da jim je ta zmaga vlila novega zaupanja v svoje sposobnosti in da nas bodo že v naslednjih kolih večkrat prijetno presenetili.
Moška C liga
KRAS - UGG 3:1 (15:13, 7:15, 15:11, 15:9) Kraševci so z nepopolno postavo ponovno zmagali, čeprav niso s svojim nastopom zadovoljili. Važno pa je, da so odnesli točki in tako tudi psihozo nerodno zapravljenih tekem. V sobotnem nastopu je manjkal Budin in njegova odsotnost se je precej poznala; poleg tega pa so naši naleteli na zelo strogega sodnika, ki je piskal skoraj vse žoge, podane s prsti. Zato so se morali posluževati podaj s čekiči, ki pa seveda niso tako točne. Nasprotnik se je predstavil kot skromno moštvo in tudi temu dejstvu moramo pripisati lahko zmago Zgoničanov. V nadaljevanju prvenstva čaka »rdeče« več domačih nastopov in to zlasti proti kakovostnejšim ekipam, zato lahko upamo, da se bodo Dra-sič in tovariši dokončno povzpeli na višje mesto na lestvici, ki jim tudi gotovo pripada.
NAMIZNI TENIS Zenska liga
RECOARO - KRAS 4:1 V nedeljo sta Miličeva in Kobalova gostovali v Bocnu pri odlični ekipi Recoaro, za katero nastopa večkratna in tudi letošnja državna prvakinja Santifallerjeva. Nihče si ni pričakoval boljšega izida, saj so nas mlade Kraševke letos že dovolj presenetile, kljub temu pa smo lahko z igro zadovoljni, saj je zlasti Miličeva igrala zelo dobro. Drugo igralko iz Bočna Sancovo je gladko odpravila, proti državni prvakinji pa je zbrala kar 14 in celo 19 točk, kar je vsekakor uspeh. Kobalova je igrala tudi dobro, vendar se proti vsaj za razred boljšim igralkam ni mogla uspešno upirati. S tem porazom je Kras zdrknil na drugo mesto lestvice, ki ga bo, kot vse kaže, tudi ohranil.
KOŠARKA - Moška D liga
BOR - HANNIBAL 50:70 (31:31)
Mislimo, da so se v nedeljo naši košarkarji za letos dokončno poslovili od boljše uvrstitve. Že več kol zaporedoma opažamo, da po začetni zadovoljivi igri plavi nenadoma popustijo. To se nam zdi precej čudno, saj so naši fantje zlasti v prijateljskih tekmah, tudi proti bolj kakovostnim ekipam vselej pokazali veliko samozavesti. V nedeljo so igrali zadovoljivo le v prvem polčasu in izgledalo je, da bomo priča enakovredni in zanimivi igri. V drugem delu igre pa so Tržačani naenkrat popustili in gostje so zagospodarili na igrišču ter dosegli do končnega žvižga kar 20 točk prednosti.
SMUČANJE - Trofeja Moschiz v Žabnicah
Naši mlajši in najmlajši smučarji, ki branijo barve SPDT, so nam v nedeljo pripravili prijetno presenečenje. V ostri konkurenci 13 društev, po večini iz Kanalske doline, so zasedli odlično ekipno peto mesto. Poleg tega pa je Stojan Kuret, ki je z bratom Igorjem pravi steber naše mlade ekipe, osvojil prepričljivo prvo mesto med pripravniki.
ketna
Sodobno I kmetijstvo |
POSOJILA IN MOČNA KRMILA OŠKODOVANCEM PO SUŠI
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu obvešča kmetovalce, da odlok predsednika Deželnega odbora z dne 25. nov. 1971, objavljen v uradnem vestniku avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, priznava lanskoletno sušo v obdobju med 1. julijem in 31. avgustom za izredno vremensko nezgodo in to na celotnem ozemlju tržaške pokrajine. V tem smislu se lahko kmetovalci na osnovi deželnega zakona z dne 29.12.1965, št. 33, ter njegovih nadaljnjih sprememb in dopolnil o-koristijo z ukrepi za vzpostavitev pridelovalne učinkovitosti svojih obratov v primeru, da so zaradi su'še utrpeli najmanj 20-odstot-no izgubo svoje prodajne proizvodnje. Predvideni ukrepi so:
1) petletna obratna posojila z 2-odstotno oziroma 1-odstotno obrestno mero, ko gre za neposredne obdelovalce, vključno najemnike, spolovinarje, kolone ter posamezne ali združene soudeležence ter kmetijske zadruge. Prošnjo za ugodno posojilo je treba vložiti na sedežu Kmetijskega nadzorništva, ul. Ghega 6, med običajnim delovnim urnikom. Rok za vlaganje prošenj poteče 27. februarja letos;
2) prispevki v višini 60 odstotkov nabavne cene za nakup močnih krmil, ki jih bo nabavilo in razdelilo Kmetijsko nadzorništvo v sodelovanju s krajevno Zvezo rejcev.
Za morebitna pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na Pokrajinsko kmetijsko nad-zomištvo v Trstu, ul. Ghega 6.
NOVI PREDPISI ZA PRODAJO JAJC
Na podlagi zakona z dne 3. maja 1971 štev. 419 o »Izvajanju skupnostnega pravilnika štev. 1619'68 in štev. 95’69 glede določb o komercializaciji jajc« so vsi kokošerejci, ki pridelujejo jajca za potrošnjo in jih oddajajo trgovcem na debelo in na drobno, dolžni klasificirati jajca po kakovostnih razredih (kategorija A — sveža jajca, kategorija B — drugorazredna ali shranjena jajca, kategorija C — jajca za industrijsko uporabo) in na kategorije po teži (od 70 do 45 gramov).
Podatki glede kakovosti in teže bodo morali biti na jajcih jasno označeni, tako da bodo potrošniki natančno vedeli, kakšna jajca lahko kupijo. Jajca bo odbirala in klasificirala posebna komisija v centrih za embalažo, ki jih bodo ustanovili na zahtevo posameznih pridelovalcev.
Zgornje določbe ne veljajo za pridelovalce, ki prodajajo jaca neposredno potrošnikom za njihivi osebno porabo kot tudi ne za pridelovalce, ki prodajajo jajca neposredno na krajevnih javnih tržnicah.
Za ustanovitev embalažnih centrov morajo posamezni pridelovalci vložiti prošnje na kolkovanem papirju pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, katero bo skupno s posebej imenovano komisijo ugotovilo, če omenjeni, centri ustrezajo zakonskim predpisom.
Za kršilce zakonskih predpisov so predvidene precejšnje upravne kazni.
Za vsako nadaljnje pojasnilo o izvajanju zakona o komercializaciji jajc se lahko posamezni pridelovalci obrnejo na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu, ul. Ghega 6, v času uradovanja.
REPEK
Piše: P. Kovač - Riše: Melita Vovk
M Si
cfl a)
<D &
'J3 2 "o
•N ftP< M
U ►H ~
o ti C
g S -S o
|>o»
> fl ® •§ .
2 I 8
•® -g <D rQ >
ssfsl
C O ifl / ° J3 ^ O a
S 3
ai d 3 £ >a> v* ctf aj »o 53 *o
N II
.	U <D
fe g - >
-*J	»> r-i
fl) w E ©
Ph w ® g
a ■g * 3 ° m
O 'ni w p. p. ©
0 U
0 10 O S
3 ® S
© a as B
> o c a
in 0 1)
> cG m
•m ^ ©
O o .£. g1 ® N a rr
■“ u - «
2 TJ +J
a| 2.s
2 s
Ph > -j3
. rt rt <lj to M >
C a co ® ® w O
° ”S rt
rt *-<	«
Co kj O N g.N g
<D £ t> Ctt
3 C o E
$ a rt N csj > cC
+-> -M
o “2 ■—i w>
".^>s
■r-t £ 03 ■♦->
fl C N O
•N ® ® ^ 3 m
^ ni .
d) [H 0)
> ® . T ® ^ ^ 'če ^4 H
^ S ;o . c -£
. ja» .ŠS** F.® ® fi
cC O _ »N
”3.8 ?
O 0) o Qi C5 H n
pH ••—I	UU
iisii
S««*-3*
r>	1	._	—h	Q>
c » 3 rt ■« P
■S S rt | H ”
či£c®s .®|~ t3 2°
o ©
u OT o .® 0) c3 ^ 3
e ft §> 1
w d w -r-, <1>
a S c« '5* O
C -p OT3 G C © «5 > 0) n -U
'O n« OH -S O
> 5 M -gg ”	-®	ti	Js	“
> .8	»	«	S
'o o O O •p -O >T) p.
3^ Jh ©
•S1«
o? o > M
»N
a 3
co
«.® 03 £ n N
TJ-*8 ®
S ^ 0)
•N TJ . cC c6 u
N ,D
<D O
<D ^ i—T v U) D »U rj
5 “ ®
-h U
d) TJ -Q O
e;
c ,8 «2