18. štev. V Ljubljani, dne 15. septembra 1900. X. leto. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca ter Btane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. Ge se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se Pošiljati „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Volitve in naš kmet Vlada je minolo soboto razpustila državni zbor in v kratkem se bodo vršile nove volitve. V farovžih nimajo zdaj druzih skrbi kakor to, kako bodo vas kmete spravili do tega, da volite župnika in kapelana in druge take junake za v o 1 i 1 n e može, ki bodo volili poslanca, kakor ga farovž imeti hoče. Ker se ta in oni boji zamere v farovžu, bode rekel: bodo že drugi opravili in ne pojde k volitvi volilnih mož. če bi svojemu prepričanju glasno dal "Veljavo, bi oblekel suknjico in bi šel k Molitvi in tam, ko seje prej z druzimi ^ožmi posvetoval, — pomagal izvoliti može, ki bodo izvolili poslanca po njegovem okusu. Še več, od vasi do vasi bi hodili in se posvetovali, kaj storiti. Recite kar hočete, večina vas kmetov ^i za to, da se duhovnik v vse stvari stikava in posebno ne gledate radi, da vas le-ta pri volitvah kakor oče žene v kumah na volišče. Marsikateri volilni mož se sramuje, ko hodi v mesto volit, obdan °d duhovnikov, ki ga stražijo kakor policaji hudodelca. Ob takih prilikah pošten kmet sploh ni raci v družbi črne suknje. *Mid bi bil sloboden mož, in srce mu Pravi, da ni dobro, če izroči odločitev o v&žnih rečeh gospodarskega in druzega njegovega življenja v te-le roke. Predobro je v spominu, kar pravijo starejši ^ožjo o tlaki in o desetini in predobro Ve> da njegova beseda v malem krogu °bčine nič ne velja, če ni po godu go-6Podu iz farovža. Jezi ga to, saj je človek, ^ je najslobodnejši delavec vsega gospodstva, ki ni odvisen od prijaznosti ali ^prijaznosti kakega delodajalca in vender e miniti ne sme. Da ni zamere, pa ne gre mož volit ln Potem napravita župnik in župan s sklicanimi možmi kar hočeta. In to 111 dobro. . Bo mo povedali, zakaj da ne. Imel q kmet hude čase. Nič ni bilo njegovega, jj^jščaku in farovžu je moral dati svoje . ^"e in svoje sinove v službo in v drugo bcS smel se je poročiti le, če je to bilo aJščaku in njegovemu prijatelju v farovžu j e* Smel se ni premakniti, če je hotel ^Kam kam po svetu. Delati je moral , najlepgem čagu griijščaku tlako, sebi pa *l*k V ^e^evnem vremenu. Dobil je na jjv0-1 toliko jesti, da ni poginil. In ko je ln le Požel in spravil, prišla je desetina. d0^0(lili so ga kmeta, kakor bi bil nizko ^li ^0<* ^ovežko mero, in ko je umrl, %i J*0 mu za kr8to deske z gnojišča. ^ So° Včasih 11 Uakarji tako izstradani, Op^j. 8 častjo jeli živinče, ki so ga iz-1 *s kakega pogorišča. Taki časi so bili pred 150 leti, in šele od časa Marije Terezije naprej je meščanstvo v naši Avstriji se toliko zdramilo in kmet za njim, da sta začela ta dva trgati predpravice grajščaka in farovža. Borila sta se za oslobođenje in Marija Terezija in Jožef II., ta najboljši prijatelj kmeta, sta ta boj podpirala, če bi mogočni farovž grajsko gospodo ne podpiral v nasprotovanju proti ljudomilim težnjam teh dveh vladarjev, bil bi avstrijski kmet že prej sloboden gospodar postal in danes tako močan kmet, kakor francozki ali tudi nemški. Veste, to je tako v razvoju gospodarstva. Neki pametnejši in tako močnejši ljudje dobijo nadvlado nad manj razvitimi. Te uprežejo v svoj jarem. Nekaj časa vleče ta človek kot živina. Ko pa se spa-meti in vidi, kako korobačar dobro za' njegove žulje živi, začne trgati oje in boj nastane, dokler se gospodarju ne odvzame nekaj predpravic. Ta boj se pravi razlastitev. Najprej se hoče kos zemlje v prosto last, potem manj dni tlake, manj desetine, več prostosti, več človeške časti in gospodje sprevidijo, da se ni dobro predaleč s tlakarji v boj spustiti, odnehajo polagoma, zadovoljni so, da še imajo kaj na mizo postaviti in da jim ni treba iti samim za plugom. V tem boju pride kmet do proste lastine in prostosti tlake in desetine, da pridobi pogoje človeku vrednega življenja in da mora nehati po-stavanje, gizdavost, potratnost onih, ki le hočejo od žuljev druzih živeti. Tak boj vidimo že več desetletij po vsej Evropi. V ta boj proti prejšnjim in zdajšnjim pijavkam se je tudi kmet postavil. Gospodarstvo fabrike velikih mest mu jemlje njegove sinove in hčere; sodelavcev nima, njegova kmetija hira. On sam mora potni les v roke vzeti in iti za zaslužki v Ameriko ali kam drugam. Davki so veliki, in delavci so dragi, njegovi pridelki nimajo dosti cene. Gorak ne moro v nebesa. On ustopi v veliko armado onih, ki po zboljšanju pogojev življenja, gospodarenja težijo, se za nje bojujejo, ki delajo na to, da se milijonarji skrčijo in tudi njih premoženja, da se razlasti, kakor nekdaj grajska in farovška preobila kasta, tem mogotcem zdajšnjih velikih premoženj. Svet zaradi tega še ni iz svojih tečajev pal, človeštvo živi v precejšnjem redu, ko več milijonov ljudi boljše pogoje življenja ima, kakor prej, recimo pred 100 leti, ko jo bilo lo nekaj stotisoč pre-objetih. Ali vse to se ne pridobi, če se ob volitvah reče: bodo že drugi opravili. Navedeni boji se danos zbojujejo po volilnih glasovih. Državni, deželni, občinski zbori so bojišča, in kdor je na teh bojiščih, oziroma pri volitvah dobro oborožen in pogumen in v zadostnem številu, ta zmaga, ta sebi postelj postilja. Velika sramota je za vsako državo, če se mora iz nje delavsko ljudstvo seliti v daljne tuje kraje za kruhom. Vsi, ki ste že v Ameriki in na Vestfalskem bili, vi veste, kako vam je bilo težko, ko ste se ločili od svojcev, od domačije. Veste pa tudi, kako ste si težavno tam v tujini kruh služili. Neuki moral iste najtežavnejša dela opravljati. Vidli ste, kakovo je tam delo, kako se pridobiva, kako se prodaja. Primerjali ste potem gospodarjenje v vaših domačih deželah in našli, da je to revno ubogo proti istemu bogatejše, omikanejše tujine. Pa videli ste tudi, da so tam ljudje ravno tako iz krvi in mesa kakor vi. Ali ste tudi videli, kako se tam volitve vršijp? Vso je tam ob volitvah po koncu, vse hiti na volišče in vse ve zakaj. Pa gotovo vse ve, da se bije boj za zboljšanje svojih življenskih pogojev in vsega gospodarenja; za bolečine farovške kaste se živ krst tam ne briga. Marsikateremu je pri vsem tem misel ustajala: zakaj pa doma ni tako. Zakaj ne prihaja Američan ali Nemec k nam v knape delat, ste se vprašali? — Torej smo mi Avstrijci oni ljudje, ki v tujini najtežavnejša dela opravljamo. Zakaj pa doma ne najdemo zaslužkov? Zato, ker smo nebrižni ljudje in pustimo veljati, kar farovž in bogatin hočeta, ker smo jim volilna živina, ki poslance v zbore pošilja, nad katerimi imajo ti svojo moč. Na Nemškem je videl marsikateri Slovenec lepo urejeno kmetsko gospodarstvo. Ali ga ni v srce zbodlo, ko se je domislil svojo revne bajte in hleva? In v Ameriki je videl, kako velikansko delo opravlja tam kmetija in kako lahko plačuje svoje delavce. Ali si kak Slovenec tam videl kmeta, da je šel vprašat v farovž, koga bo volil? Revca si slovenski kmet. Dokler še imaš nekaj krompirja in zelja in špirita, ki ga z vodo namešaš, si zadovoljen, če se v tujini z mesom nasitiš, vidiš nebesa. Ali potem, ko domu prideš, si navadno stara šljeva, ki farovžu vse prepušča, kar se pravi misliti, mož biti, skrbeti za svoje boljše življenje, izhajanje in vsaj za boljšo bodočnost svojih otrok. Da, za to gre! Otrokom boljšo postlati si dolžan, če si mož in ne mevža, ki otroke tje v endan na svet spravlja. Dobrega gospodarja pomnijo umiki: »To je še moj ded napravil.« To je, če je dobro, dober pouk, dober opomin, dobra šola. In taki so bili naši pradedi! Možje — ali pa mevže, ki so si dale na glavo kidati? — Kar po deset duhovnikov pošlješ Slovenec v drž. zbor. Ko ti nastopijo, se ves pametni drugi svet pomilovalno nate ozira, to je, če ti Ijudomilo privošči še življenje kot Slovenec. Tako govorijo: »Torej še tako neumni so ti Slovenci? In ti hočejo, da domačini v njihovih deželah zasedajo dobro plačana uradniška mesta, ti hočejo, da se za-nje kaj iz državnega denarja da, da se njih gospodarstvo povzdigne? Pasite uši po vaših vinogradih, hodite v trumah ven na knapovsko delo tujine, boljšega niste vredni, če nimate poguma, se pri volitvah postaviti na svoje noge. _ K. S. Politični pregled. Nove volitve. V soboto dne 8. t. m. je dunajski uradni list priobčil cesarski patent, s katerim se je razpustil državni zbor. Nove volitve se bodo vršile v času od 15. decembra do 15. januvarja. Važna izjava. Cesar se mudi zdaj pri vojaških vajah na Gališkem. Tam se mu je poklonil tudi voditelj Poljakov vitez Jaworski. Nasproti temu je cesar rekel, da je razpust državnega zbora zadnje sredstvo ohraniti ustavno vladanje. To pomeni, da, če bi Čehi še ne odnehali z obstrukcijo, se bo začelo vladanje brez drž. zbora. Vojna v južni Afriki se bliža svojemu koncu. Angleži zmagujejo na vseh straneh četudi le jako počasi in z največjo težavo. Zdaj je tudi predsednik. transvalske republike vrgel puško v koruzo in pobegnil v Evropo. Vojska na Kitajskem. O vojnem gibanju na Kitajskem se poroča: Cesarsko palačo v Pekinu so zasedle vse narodnosti, mej temi tudi avstro-ogerski oddelek. Na palači vihra tudi avstrijska vojna zastava. 28. avgusta so imele vse mejnarodne čete obhod po palači v znak osvojitve. Vojaškega guvernerja Čunglija, ki je v zvezi z boksarji, so Japonci ujeli in ga zaprli. Pekin in okolica sta zdaj popolnoma oproščena boksarjev in kitajskih vojakov in ni toraj v glavnem mestu kitajsko videti ne ene kitajsko vojaško uniforme. Podkralj Li-Hung-Čang je sporočil kitajskim zastopnikom v Evropi, da hoče Kitajska postaviti vso svojo carino pod kontrolo Evrope in iz dohodkov tega poplačati vojne stroške. Domače in razne novice. Katolški shod. Ta teden se je vršil v Ljubljani II. katoliški shod. Za klerikalce pomeni ta shod toliko, kakor da jih je zadela nesreča. Mislili so, da prirede velikansko demonstracijo, tako, da bo ves svet mislil: vse slovenstvo je v klerikalnem taboru. A kako so se zmotili. Cele mesece so bobnali za ta shod, s prižnic so ga oznanjali, duhovniki so zanj agitirali, a zbobnali so komaj kacih 1500 ljudi. Največ je bilo duhovnikov, ki so seveda morali priti, ker so se bali zamere pri škofu, drugih ljudi pa je bilo veliko manj, kakor na prvem katoliškem shodu. Prišli so mežnarji in tudi nekaj kmetskoga ljudstva je bilo, a vse premalo za tako prireditev. Shod je brez vsacega resničnega pomena. Govorniki so pitali svoje poslušalce z zabavljanjem na liberalce. Tacega brezmiselnega, časih kar neumnega zabavljanja so ljudje že davno siti, in zato ni bilo za te govore prav nič zanimanja. Kmetski udeležniki bo bili zlasti hudo razočarani, ko so videli, da jih Ljubljana ne mara. Prišli so v Ljubljano z mnenjem, da bodo sijajno sprejeti. A kako žalostno se jim je godilo. Ljudje so se iz njih norca delali in jih zasmehovali, koder so se pokazali. Zlasti z bakljado se je osmešil ves katoliški shod. Ko so hodili klerikalci z bakljami in lampijoni po mestu, so se jim ljudje smejali, jih obsipali s vsakovrstnimi priimki, jih zbadali z iglami in se sploh na vse načine iz njih norca delali. Pred škofijo pa so Ljubljančani s kihanjem in z drugimi šalami motili petje, žvižgali škofu, ko se je prikazal na oknu in viharno klicali živio Tavčar, živio Hribar. Policija je komaj vzdrževala red. Klerikalci so bili vsi poparjeni in so se tako klavrno držali, da bi se jih bil še kamen usmilil. Zasmehovani in zasramovani so morali odriniti v svoj brlog. Posledica je bila, da so kmetje zabavljali na duhovnike, češ, da so jih zapeljali, da so šli v Ljubljano. Klerikalci so mislili, da s katoliškim shodom dosežejo velik uspeh za svojo stranko, v resnici pa so dosegli le to, da so njihovi najboljši pristaši spoznali jalovost vsega klerikalizma, spoznali, da ta klerikalizem ni nič vreden, da klerikalci nič ne veljajo. In to je dobro, in smo zato duhovščini hvaležni, da je priredila II. kat. shod. Za župnika in dekana v Kranju je ljubljanski škof imenoval kurata Koblarja. To je človek, čigar značaj je več kakor čuden, ki ne vživa nikakega spoštovanja, ki ga nihče ne mara, ki pa se je škofu s svojo časnikarsko podlostjo in s svojim hujskanjem prikupil. Škof ve, da Koblarja ves Kranj zaničuje, a vsilil ga je, prezrši starejše in ugledne duhovnike, ker računa, da bo Koblar dober političen agitator. S tem imenovanjem je škof samega sebe postavil v pravo luč. Sokol v Vipavi. Ljubljanski Sokol in postojnski Sokol sta dne 8. t. m, poletela v Vipavo k slavnosti razvitja zastave v Gočah. Slavnost je bila prekrasna in je pokazala, kako prebujna in zavedna je Vipavska dolina, kako vrlo narodno ljudstvo živi tu. Mej govorom dr. Tavčarja so nekateri pijani klerikalci poskušali slavnost motiti, a obneslo se jim je slabo, orožniki so jih odpravili, na kar se je izvršila v najlepšem redu. Slava Vipavcem. Državnozborske volitve na Kranjskem utegnejo biti letos prav zanimive. Narodna stranka je sklenila, postaviti svoje kandidate v vseh okrajih in tudi v peti kuriji. Somišljeniki začnite se takoj pripravljati na volitve. V peti kuriji in v kmetskih občinah se bodo vršile volilvo moj 15. in 21. decembrom. Dr. ŠuštersiČ in sv. Duh. Z Dolenjskega se nam piše: Gosp. dvorni svetnik Šuklje in g. dr. Šušteršič sta imela avgusta meseca hud dvoboj. Na javnih shodih sta se prav nekrščansko obdelovala, dasi sta oba dobra katoličana. Dr. SusterŠič, ki je zraven svojega glavnega posla, da naše duhovnike v redu drži, tudi advokat, je na shodu v Ribnici, kjer je bilo baje 800 Ribničanov zbranih, izjavil, da mu vse, kar govori, narekava sv. Duh. To se Se nikdar, kar slovenstvo živi, ni prigo-dilo. To je velik čudež. In še večji čudež je, da RibniČani, — 800 jih je baje bilo — niso pri tem razodetju smeha popokali in temu govorniku hrbta obrnili. Advokat — pa razpolaga s sv. Duhom! Kaj, za božjo voljo, pa se je z našimi škofi zgodilo, da sv. Duh zdaj advokatu svojo pomoč" daje! To ni šala, ljudje božji! Nobeden duhovnik se ni oglasil proti temu za* sramovanju naše vere in bilo jih je na ribniškem shodu čez dvajset in noben farovški list ni dr. Šusteršiča zaradi tega karal, — kajše, celo na katol. shodu so pustili tega advokata in ga izvolili celo za predsednika. Za božjo voljo, ali je slo* vensko kmetsko ljudstvo res tako zabito, da tudi take neumnosti mirno prenaša? če kak naš pridigar na leci pravi, da vse, kar govori od sv. Duha prihaja, je to velika nerodnost, ker velikokrat pove tudi kaj prav neumnega, ali če bodo že advokati, ki so udinjani v farovški službi, tako govorili in se jim bo ploskalo, potem Slovenec, poberi kopita; ni škoda, če te Nemec in Lah iz tvojih krajev preženeta. Shod v Ribnici. Volilni shod, ki se je vršil dne 9. t. m. je dal sijajno zadoščenje poslancu Višnikarju, kateremu so se prirejale opetovane ovacije. 14 zavednih katoliških hujskačev z Jakličem na čelu je skušalo preprečiti zborovanje, a moralo utihniti po strogo stvarnem poročilu in odločnem nastopu poslanca in viharnem protestu ogromne večine. Udeležba izvanredno večja ko na katoliškem shodu ribniškem. Živeli zavedni naprednjak i! Kaplan Mavring zaradi častikraja obsojen. Minoli teden vršila se je pri okrajnem sodišču ljubljanskem kazenska razprava o zasebni tožbi župana Franceta Jamnika iz Pijave Gorice proti kaplanu Mavringu zaradi razžaljenja časti. Kakor smo namreč že o svojem času poročalii odklonil je kaplan Mavring Franceta Jamnika kot krstnega botra, češ, da ne moro biti boter, ker je pohujšljivec, in ker daj® pohujšanje s tem, da ne hodi k spovedi in v cerkev, in ker rogovili zoper cerkven^ naredbe. — Tudi mu je očital, da je greš* nik. Gospod Jamnik, ki uživa kot župa11 in mož v občini popolno zaupanje in vse* stransko spoštovanje, čutil se je vsled gori navedenega očitanja tembolj žaljene-?*' ker se je napad vršil v zagradu prtfd krstnim kamnom in v pričo več ljudi i*1 na prav škandalozen način. — Ko j0 namreč prišel kaplan v žagrad, vprašaje takoj z vidno jeznim glasom Franci* Jamnika, če bode on boter, in ko je ** pritrdil, razkoračil se je kaplan takoj \>*6 njim in s povzdignjenim glasom izreke gori navedene razžaljive besede. — Kapi**1 Mavring vedel so je pred sodnijo oblastno in je skušal vplivati tudi *-* priče. Zagovarjal se je, da je odkloni*6* tožnika kot botra notranja cerkvena z!l deva, katera ne spada pred sodnijo, in ^* se ravna po inštrukcijah. On taji, da ^ gojil kako staro sovraštvo zoper gosp0 . Jamnika, rekoč, saj sva še jago skOpRJ kupila, na kar je Jamnik opomnik takrat ali zdaj je pa druga jaga. Kofl* tuje Be pa, da je Jamnik pred let«**1 kaplana Mavringa pri škofu zatožil, in od tačas Mavring Jamnika trpeti ne n1 ^ Mavring se je daljo zagovarjal s tern^jflitii ni hotel Jamniku že v cerkvi pove ^ zakaj ga kot botra ne pripusti, in ^ ^ je zategadelj pozval, da naj gre * n^rok pisarno, da mu bo tam razložil odklonitve. Zaslišane priče so pa P° # da je ta zagovor popolnem izmiš'J * 0 da se je kaplan v oboe tako 9 < vedel, da so bili vsi preplašeni- K»P ^ istini tudi ni hotel otroka krstiti i* V želimljah se je župnik branil, češ, on ^e noče Mauringu zameriti. Pač pa so ga krstili potem v Tomišlju, in tamošnji žup-ni našel nobenega vzroka g. Jamnika zavrniti. Kaplan Mavring skušal je, krivdo -zvaliti celo na škofa ter je patetično izrekel besede: »Ako škof zahteva tako strogo, moramo ubogati«. Toda vsi ti izgovori gospodu kaplanu niso pomagali. '•Sodnik je obsodil kaplana Mavringa radi "^astikraje v globo 100 kron ali pet dni . zapora in v povračilo pravnih stroškov. Zopet jeden! Nadsvederc Peter Bohinjec, župnik v Horjulu in mnogozaslužni Ustanovitelj konsumnih društev, je imel t. m. pri okrajni sodniji na Vrhniki kazensko obravnavo radi prestopka po § 312. kaz. zakona (razžaljenje javnih organov pri izvrševanju njih službe), in je nil obsojen na globo 20 K, oziroma 48 ur zapora. Bohinjec je necega orožnika, ko je opravljal svojo službo, javno napadel in zmerjal. Zakon določa za tako dejanje 3&apor od treh dni do enega meseca, sodnik pa je milostno šel celo pod to določbo in obsodil Bohinjca samo na 20 K. Bržčas se je sodnik prepričal, da je župnik Bohinjec tako malo omikan in slabo vzgojen človek, da si ni bil svest kaznivosti svojega dejanja, kar je sodnik moral smatrati Itot posebno olajšujočo okolnost. Deželni odbor poklical je v cestni odbor senožeški g. Franjo Sušo, posestnika v Senožečah in g. Ivana Jurco, posestnika v Bukovji. Cesar v Gorici. Poroča se, da pride cesar šele 29. septembra v Gorico na proslavo 4001etnice združenja Goriško-Gradi-šČansko s habsburškim cesarstvom. Minoli teden so bili župani celega goriškega okraja poklicani k okrajnemu glavarstvu v Gorico, kjer so dobili navodila za sprejem cesarja. Okrajno glavarstvo je županom pri ti prilikizaukazalo, ■da k sprejemu cesarja ne smejo priti z narodnimi zastavami. To je naravnost nečuveno, in če si puste go-Tiški slovenski župani kaj takega dopasti, potem pač niso vredni, da bi jih kdo še smatral za može. »Soča« naznanja, da je ukaz glavarstva župane močno razburil, in da so pri glavarstvu povedali, tla ne pridejo v Gorico, če se bodo delale slovenski zastavi take ovire. Tako je prav: toda besede same ne zadostujejo; čast slovenskega naroda in samospoštovanje slovenskih županov zahteva, da tem besedam slede tudi dejanja. S sabljo po glavi. Prejeli smo naslednje: Slavnemu uredništvu »Rodoljuba« v Ljubljani. Temeljom § 19 tis. zak. poziva podpisano državno pravdništvo po spora-zumljenji s c. in kr. 3. kornim povelj-ništvom slavno uredništvo, da objavi z ozirom na članek v št 17. z napisom: »»Umor reservista?« sledeči uradni popravek: Ni res, da je neki stotnik pri Vajah na Notranjskem udaril s sabljo ttekega reservista s tako silo po glavi, O* Bi. g : o ZALOGApri IV.JEBAČI NU LJUBLJANI, o ^ a> — -i zr .« T,ar ar • • o" ta 9 mm o S) d) • "D • e • 8. mam g a • ja! s »! 11 H o i I) 9 r i Conpagnie Generale Francoska proga s poštnimi brzo* parobrodi via Inomost-Basel-Paris-New-York. Cena vožnje v III. razredu iz Bar sela v New-York stane 84 (štiriin-osemdeset) gld s hrano in stanovanjem od Basela dalje prosto. Odhod iz Ba-sela vsak četrtek, iz Havra vsako soboto zjutraj. Ta črta je najbolj pripravni za Slovence iz Kranjske in Štajarske ter za Hrvate. Na parnikih je najboljša hrana in postrežba; potniki III. razreda dobe dvakrat na dan vino prosto. Rommel&Comp.Baset (Švica.) V Ameriki smo v zvezi z „GlaS"-Naroda", Fran Sakser, 109 Green-wich Street New-York. Preobleke., j %^Popravila. Priporočilo. Firma J. C. Bernard, tovarna za razne stroje v Karli u u na Češkem (pri Pragi) mi je za mojo vodno žago poslala jedno pat. Haag-ovo železno turbino, katero sem sam postavil in s katero sem jako zadovoljen. Vodna sila pri moji žagi je jako slaba. Dosedaj je gonila res tudi le jedno vodno kolo, s tem pa kljub vsem mogočnim tehniškim olajšavam samo jedno žago. Naročena turbina pa razvija moči za 97a konjskih sil in žene pri isti vodni sili zlahka dre žagi ter en cirkular zajedno, brez prejšnjega šuma in ropota, ker teče jako mirno. Izgotovljena je iz dobrega materijala, zelo močno, a vendar jako precizno in tako lahko, da tudi z malo vodo dobro deluje, pri veliki vodi pa vsejedno ne podlega. Radi tega priporočam firmo J. C. Bernard vsem onim, ki si mislijo nabaviti moderni gonilni stroj, tembolj, ker cene niso visoke, plačilni pogoji pa jako ugodni. Turbino si lahko vsakdo pri meni ogleda, kjer dobi lahko vsa potrebna natančna pojasnila o velikosti, moči in cenah. Na Bregu pri Borovnici, dne 24. avgusta 1900. Fran Svigelj posestnik in trgovec z lesom* Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisek „Narodne Tiskarne" v Ljubljani- 14^212