Poštnina Dlačana v gotovini. Leto XIV., štev. 219 Lpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, VViem št. 105.241. Pozdravljeni, poljski bratje! Danes ima naš narod redko priliko, ca pozdravi v svoji sredi izredno drage goste z daljnega slovanskega severa. Med nas prihajajo predstavniki viteškega poljskega naroda, sinovi onega junaškega naroda, ki je skozi viharje celih vekov ohranil slovanstvu širne podane med Odro, Vislo ia Pripetom, kjer je tekla zibelka pradedom vseh Slovanov. Sinovi poljskega naroda nam prinašajo tedaj pozdrave iz naše prvotne domovine, odkoder so se naši davni predniki napotili na jug, da si poiščejo in osvoje novih pokrajin za svoja seli-šča. Odkar smo se ločili, je moral žilavi poljski narod odbiti marsikak sovražen napad in je v večnem boju s tujimi napadalci ohranil slovanstvu njegovo pradomovino. Vse dolge veke je ostala matica slovanstva nepremagana ter s svojo plodovitostjo sproti zapirala vrzeli, ki so jih njenemu telesu prizadevale tujo tolpe s severa, juga in zapada. Ko je začelo nemško morje zalivati slovanske dežele in so mu kot prve žrtve padli šibki in neslcžni rodovi severnih Slovanov ob Labi in Odri, so Nemci takoj zadeli ob poljski zid, preko katerega niso mogli prodreti niti s silo niti z °zvijačo. Krepko poljsko ^pjeme je cbrezuspešilo najsilnejši nemški pritisk in si uklonilo svoji oblasti križarske viteze, za katerimi je v zablodi stala vsa zapadna Evropa misleč, da širi krscan-sko omiko, ki so si jo bili zapisali Nemci na svoj bojni ščit kot pretvezo za vdi-lanje v slovanske pokrajine. Kdor samo malo pozna poljsko zgodovino, se takoj spomni preslavnega imena kralja Bolehava Hrabrega, ki je za dl.ie časa zavrl nemški pritisk in osvobodil znatni del že podjarmljenih Slovanov. Druga oporna točka v poljski zgodovini je vsakomur znamenita letnica 1410., ko je v Vitki pri Griinewaldu pod meči poljskega in beloruskega viteštva padel cvet križarske sile. Od tega udarca si ni nem-štvo opomoglo nikoli več, marveč je doživelo, da je moral pruski knez Albreht Hohenzollern v Krakovu položiti poljskemu kralju svečano prisego večne vaza Iske pokorščine. Poleg germanskega večnega skupnega neprijatelja nas vežejo s Poljaki tudi spomini na težke borbe z mongolskimi trumami, ki so vdirale v Evropo in ko-jih sila se je vedno razbila ob .prsih slovanskih borcev. Južni Slovani in Poljaki so bili zid, za katerim se je krščanska omika lahko razvijala in razcvita-la. Ko pa se je azijska sila iztrošila in c-o se za našimi ledji v varnosti okrepilo zapadne države, sta naš in poljski narod dobila enako plačilo za svojo požrtvovalnost: okrepljeni zapad je začel^ z nasilstvi olačevati stole-no uslugo in če-sto so njegove metode po brutalnosti presegale načine borbe divjih azijatskih bojevnikov. Skoro tisoč let je poljski narod vršil svojo zgodovinsko misijo, ko je obrnjen na dve' fronti odbijal nemško prodiranje v slovanske dežele, z druge strani a uspešno zavračal mongolske napade, ki so pretili uničiti krščansko omiko. V teh vekih je poljski narod pokazal vse odlične osobine slovanske rase. Dal je svetu učenjake Kopernikovega slovesa, pesnike Kohanowskega, Mickiewicza in množico drugih, ki ne najdejo sebi ravnih pri ostalih narodih Evrope, bojevnike in junake, kakršnih ni bilo najti drugod. Od teh eden, viteški kralj Ivan So-bieski, je svoje ime in ime svojega naroda za večno spojil z eno glavnih zmag krščanstva nad barbarstvom otemanske \ elesile. Poljski meč pod Dunajem je zadel Turke v njihovem najvišjem naponu in jim odkazal pot v neizogibni propad. Danes prihajajo k nam bratje Poljaki kot pionirji nedavno rojene težnje manjših držav po osamosvojitvi izped jerob-stva velesil, ki se bi rade imele za nekakega varuha »malih« držav in si lastijo pravico, da odločajo o naših zadevah na način, ki je v občutnem nasprot-sfvu z našimi narodnimi in državnimi koristmi. Osobito zadnje čase se je ponovno pokazal namen po novi preureditvi evropskega zemljevida, za katero bi plačale račun ravno slovanske d^ave, da se utešijo vse želje in želji ce odstavljenih tujih gospodarjev nad slovanskimi narodi. Poset bratskih gostov iz Poljske, ki so na svojem potovanju obiskali vsa tri duhovna in politična središča našega naroda, sega zavoljo tega daleč preko okvira običajnih vljudnostnih form. Junaški poljski narod se zaveda nevarnosti, ki nam preti od združenih neprija-teljev, zato vztrajno deluje na ustvaritvi slovanske fronte, ki nai združi vse naše sile za čim silneiši odpor proti prizadevanju nasprotnikov. Po sebi je umevno, da smo v tej težnji z njim tudi Jugosloveni, ki smo enako ogroženi, in da hočemo skupno in složno z ostalimi slovanskimi brati stvoriti trdno zajed-nico zoper vsako tuje poseganje po naši /»mlji. Pri tem se v nolni meri zavedamo, da -'hko mirne duše pridružimo našo uso-' -i usodi poljskega naroda. V to nas sili Ljubljana, torek 19. septembra 1953 Cena 2.- Din BOLLFUSS MED DVEMA FHONTAMA Na eni strani zahtevajo njegovi heimwehrovski zavezniki uvedbo fašističnega, na drugi strani pa Landbund demokratični režim Dunaj, 18. septembra g. Z včerajšnjimi ostrimi napadi Starhemberga, Id so bili odkrito naperjeni proti ministrom Lanubunda v vladni koaliciji, so se jasno pokazale ostrine sedanje notranje politične situacije v Avstriji. Složna sta si bila oba voditelja Winkler in Starhemberg samo v zvestobi in zaupanju do zveznega kancelarja dr. Dollfussa, s čimer je obenem označena tudi edina možnost rešitve, namreč da bo Dollfuss, ki ga obe stranki priznavata kot nespornega voditelja, vzel vajeti močno^ v roke ter sam določil pot, po kateri bo šel nadaljnji politični razvoj v Avstriji. Kakor se doznava iz vladnih krogov, bo to pot izenačenja in sredine, na kako izpre-membo sedanjega vladnega kurza pa ni misliti. Nocoj se bo v Innomostu vršila konferenca voditeljev Keimatschutza, na kateri hoče Starhemberg doseči taktične sklepe za izvedbo od njega zahtevanega fašističnega totalitetnega režima v Avstriji. Zelo dvomljivo pa je, aji bodo njegova prizadevanja za pofašistenje Avstrije imela uspeh. Po sedanji politični situaciji se zdi, da temu ne bo tako. Nasional&a st&novsSia fronta proti fašiisssa Dunaj, 18. septembra, d. Včerajšnja nedelja je pokazala, da stoji Avstrija pred važnimi notranje-političnimi odločitvami. Najvažnejši dogodek je bil programatičm govor podkancelarja Winklerja na zborovanju nacionalne stanovske fronte v Gradcu. ki se ga je udeležilo okoli 30X00 ljudi. Podkancelar Winkler se je izjavil za samostojno, neodvisno Avstrijo, proti nede-mokratskemu narodnemu socializmu, prav tako pa tudi proti Starhembergovemu fašizmu. ki je enako nestrpen, kakor sta ruski boljševizem in berlinski hitlerizem. Podkancelar Winkier je svoja izvajania končal s pozivom dr. Doilrussu, naj izve- de obnovo Avstrije ne v duhu avstro-fa-šizma, marveč v duhu demokratsko-stanov-ske ideje. Pred zborovanjem so povzročili narodni socialisti izgrede. Kakih 300 narodnih socialistov je pričelo, ko je godba zasvirala državno himno, z dvignjenimi rokami prepevati pesem »Deutsdand iiber alles" ter metati med množico p-ipirnate topiče. Nastala ie panika, v kateri ie bilo 10 ljudi ranjenih, vendar pa sta policija in orožni-štvo takoj posredovala ter preprečila večje izgrede. Aretiranih ie bilo okoli 130 narodnih socialistov. Po pozdravnem nagovoru je 5mcl zvezni nodkancelar in/. VVinkler dališi govor, v katerem ie naglasi!, da so pristaši l.and-bunda zvesti Avstrijci, toda ta zvestoba ne izključuje kulturne skupnosti vseh Nemcev. M:rovne pogodbe jamčijo Avstriji nvcr-gence med po1:t:čno orientacijo fleimweh-ra in stanovske fronte. Treba ie pa omeniti d;' nelci>f"" nrin'S"'"io Winkleriu tele besede: Zvest sem Dillfussu. toda odločiti se mora ali za demokracijo ali pa za fašizem. <*> «i izbere drugo, ne bo mo-e sestali tudi socialisti in oledp na razne izjave zadnjih dni s fašistično tendenco izglasovali na skupni seji vodstva socialno - demokratske stranke in strokovnih organizacij dnevni red. v katerem poudarjajo, da so ostali doslej rezervirani zato. rla ne bi metali protinacistični akciji po nepotrebnem polen pod noge; toda tega .-spravljivega zadržanja socialistov se ne sme razumeti kot željo, da bi tudi v bodoče ostali pasivni in pustili avstrijskemu fašizmu prosto pot. Dnevni red daije naglasa, da bodo izvršilni odbori stranke ukrenili vse potrebno za primer, če bi heinnvelirovski fašizem hotel kršiti ustavo ali pa kaliti zakoniti red v republiki Odločitev še ta teden ? Dunaj, 18. septembra, s. Včerajšnja govora podkancelarja Winklerja v Gradcu ir. Starhemberga v Kufsteinu sta v vsej javnosti povzročila veliko pozornost. Listi soglašajo, da se notranje politični razvoj Avstrije približuje rešitvi v pospešenem tempu. Na seji ministrskega sveta v sre do se bo razpravljalo o političnem položaju in pride mogoče že ob tej priliki do odločitve. Vsekakor dokazuje resnost sedanjega položaja tudi dejstvo, da je za sredo nepričakovano sklicana konferenca vodstva krščanske socialne stranke. Tudi nu dnevnem redu je razprava o notranjem političnem položaju. Mogoče bc krščansko socialna stranka na konferenci podala pro-gramatično izjavo o zadnjih dogodkih. Ob koncu tedna bo dr. Dollfuss odpotoval na zasedanje Društva narodov v Ženevo. Razumljivo je, da bo kušal še pred svojim odhodom doseči razjasnjenje političnega položaja. Spopadi na Koroškem Značilni za politični položaj v Avstriji so tudi resni izgredi v Spitali na Koroškem, kjer je došlo do hudih spopadov med narodno - socialističnimi demonstranti, policijo, žandarmerijo in vojaštvom. Ranjenih je bilo šest civilistov in dva policista. Do izgredov je došlo zaradi demonstracij narodnih socialistov proti suspendiranju nekega narod-no-socialističnega deželnega uradnika Pariška pogajanja o razorožitvi Včeraj so se pričeli v Parizu razgovori francoskih in angleških državnikov o obnovi razorožitvenah pogajanj Pariz, IS. septembra. AA. Ob 11. dopoldne so se začeli v zunanjem ministrstvu francosko-angleški razgovori, ki se jih udeležujejo angleški državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Eden, angleški poslanik v Parizu lord Tvrell, voditelj angleškega urada v Društvu narodov Cadogan in njegov osebni tainik Harke ter francoski zunanji minister Boncour, tajnik zunanjega ministrstva Leger in ravnatelj francoskega urada v Društvu narodov Massigli. Razpravljali so o razorožitvi, posebej pa o vprašanju kontrole nad razorožitvijo. Razgovori so trajali do obeda, ki ga je zunanje ministrstvo priredilo Edenu in madžarskemu zunanjemu ministru Kanvi na čast ter mu je prisostvoval t"di predsednik francoske vlade Daladier. Popoldne so se francosko-britancki razgovori nadaljevali v navzočnosti Daladier ia. Eden bo po razgovorih odpotoval v Rim. da se sestane tudi 7. Mussolinijem. Ti razgovori bodo po vsej priliki trajali dva dni. V Pariz je prispel danes tudi Norman Daviš. Razgovorom je v prvi vrsti namen pri-merianie francoskega in angleškega stališča o nadzorstvu razorožitvi io ^ieer so si Ansli;a. Zediniene držjf-e in Franciia in celo Italiia, kokor vse ka^e. ed:ne «lede načela mednarodne kontrole nad oboroževanjem. vendar t^ obstoje še nekatere diver-gence v podrobnostih, ki bi jih bilo treba izravnat'. Razgovori se bodo pozneie nadaljevali še v Ženevi m^d 22 septembrom, ko se sestane svet Društva narodov in 16. oktobrom, ko se zonet otvori zasedanje razo-ožitvene konference. Danes so razpravljal' samo o delovnih metodah. Frarco=ki zunanji nrnister Taul Roneour ie podal »poročilo o sedanjem po-lo5aiu. V dosedan';h diplomatskih pokanjih je "spelo odstran;t' celo vsto diferenc med Tor>donom in Parizom. TTpaio. da bo pri parišk:b posvefovaniih prišlo do sporazuma o še obstoieč.ih difer^n^ah V ostalem se »ovori v političnih krogih, dn bo tudi poljski zunanii minister polkovnik Reck odpotoval v Pariz, kier bo imel razgovore z zunani;m ministrom Roncourjem o rororožifven^m problemu. Rooseveltova poslanica London, 18. septembra A A. Norman Daviš ie iir<0 danes dolg- raze-ovor 7 Macdo-naldom. Pri tei oriliki mu ie izročil Roose-veltovo spomenico, v kateri izjavlja predsednik Zedinienih držav, da smatra slej ko prei za glavno naloeo eosoodarsko obnovo svet a, pri čemer poudarja voHo Zedinienih držav do podeiovania ori vseh praktičnih ukrepih, ki bi se moerU podvzeti vzajemno, da se omei' oboro^evapie feprav hi to i-rpoio ra podobico knk^pe žrtve Norman Dbvi? ho ♦ud' Pii*d'=»rin '7-očil Rooievel-tovo oostnnieo ver^ar p° nvsUio. da bo ta nn^nrV« his4wn različna od one, ki jo je poslal Macdonaldu. Norman Daviš je odpotoval iz Londona ob 11. dopoldne. Pred odhodom je dejal, da še ničesar ne ve zastran sestanka z zastopniki francoske vlade, misli pa, da se bo tudi sam udeležil razgovorov o razorožitvi v Parizu, kakor hitro bodo med francoskimi in angleškimi državniki dovolj dozoreli. Tudi Henderson je odpotoval iz Londona v Pariz, kjer namerava ostati nekaj dni in se udeležiti razorožitvenih razgovorov, če bi bila njegova navzočnost potrebna. Pred odhodom je Henderson izjavil, da bo delal za to, da vsi sprejmejo razorožitveno konvencijo. Henderson se je dotaknil tudi politične napetosti v Evropi ,ki je od zadnjega zasedanja razorožitvene konference še narasla, in je dejal: »Naj bo položaj še tako težak, vsak trenutek nam mora biti na umu vprašanje, kaj naj storimo, če se izkaže, da konferenca ne bo mogla prinesti mednarodnega sporazuma. Z vsemi silami bom delal za to, da si zastopniki raznih vlad, s katerimi bom konferiral prihodnje dni, ogledajo problem tudi s te strani. Nemške zahteve Berlin. 18. septembra. AA. Lisdi priobču-jejo obširne komentarje o izjavi, ki jo je dal zunanji minister Neurath novinarjem o nemški zunanji politiki. Iz vseh teh komentarjev je razvidna glavna politična sm^r Hitlerjeve Nemčije, ki zahteva zase oborožitev. napram drugim, zlasti napram Franciji. pa zagovarja razorožitev in odklanja zato tudi vpako mednarodno kontrolo nad oboroževanjem. Tako razlaga Hitlerjev zunanjepolitični zaupnik Rosenbera v »Volkischer Beobac!r ter«, da bi morala Nemčija smatrati versail-lesko mirovno pogodbo za razveljavljeno. Ker se Francija noče razorožiti, tudi Nemčija ni več vezana na prepoved oborožitve po tej pogodbi. —— 11 Smrt francoskega državnika Pariz, 18. septembra AA. Slephen Pichon, ki je bil v Clemenceaujevem kabinetu leta 1917. zunanji minister, in eden izmed fr?:<-eoskih zastopnikov pri mirovnih pogajanjih, je davi umrl v Lon«lesaun:erju. Avtomobilske dirke v Brnu Brno, 18. septembra AA. Izid včerajšnjih avtomobilskih kTŽmh dirk, imenovanih »Masarvkove dirke«, it bil naslednji: V prvi kategoriji je razdaljo 495.414 km prv: prevozil Francoz Ch;ron v 4 uiah 50 nn nutah. 20 sekundah. D-ugi je bil Italija*-Faggioli v 4 urah 54 minutah, tretji Franco? Viville v 5 urah 49 sekundah. — V drug kategoriji je raz.laljo 437 103 km prvi pre vozil Nemec Burgsthaler v 4 urah. 32 mirni tah in 50 sekundah, drugi je bil Čehoslovak Sojka v 4 urah, 42 mir.utah m 14 sekun dah. Pri dirki sta se nevarno ponesrečila Anglež Hamilton in Italijan Landi, več drugih dirkačev se je pa malo potolklo Italijan Nuvolari se krožne dirke ni udeležil. Poljaki in Jugosloveni Zastopniki poljskega naroda, poljske države, ki prihajajo danes v Ljubljano, vračajo s svojim obiskom v Jugoslaviji poset jugoslovenskim parlamentarcem, ki so bili pred nedavnim v gosteh na poljskem severu. V današnjih gostih pozdravljamo predstavitelie poljske republike, ponosne sovanske države na Visli, ki se ima prav tako kot mi za svojo svobodo zahvaliti veliki svetovni vojni. Imamo tedaj dovolj vzroka, da se s Poljaki pozdravimo od srca in si drug drugemu razkažemo svoj osvobojeni dom. Da prihajajo Poljaki med nas in smo mi bili med Poljaki ter gotovo še poj-demo tja, vse to ni samo formalnega pomena, ni samo prazniška zadeva, marveč je živa realnost. Realna politika nas uči. da se spoznavamo medsebojno in se seznanjamo z razmerami tam in tukaj. Zakaj usoda nas obojih, Poljakov in Jugoslovenov, je v marsičem zavisna od istih činiteljev, ki so važni za severne in južne Slovane hkrati. Prav mi Slovenci moramo z vsem poudarkom naglasiti to dejstvo, zakaj prav mi v ožjem smislu smo ogeini kamen, kjer začenja ona fatalna nemško-slovanska meja, ki poteka danes skoro od Jadrana pa tja do Baltiškega morja, kjer se je pojavil čez noč novi veliki slovanski pristan Gdy-nia. Ob tej meji so se povsod odigravali enaki ali vsaj močno stični dogodki. Povsod tod se je skozi stoletja vršil trdovratni boj med slovanskim in nemškim življem, ki je prodiral proti vzhodu, koloniziral na široko ter stremel za tem, da svojo oblast raztegne čim dlie, jo utrdi čim bolj. Mnogo smo izgubili mi in mnogo so izgubili Poljaki, ali vendarle, mnogo smo očuvali in rešili v svobodo, tako mi na jugu kot Po-Ijaki na severu. Vse to čuvati sedaj jn v bodoče, je najosnovnejša naloga naša in njihova. Obnova naše in poljske svobode je v začetni dobi imela za spremstvo enake nevesele dogodke. Kakor pri nas, je tudi tamkaj mnogostoletno tujerodno gospostvo zasužnjilo rod, mu zamrači-lo pogled in narodno zavest in ko je zmago vrti zavezniški politični forum v napačnem presojanju razmer odredil ljudsko glasovanje glede državne pripadnosti, je večina glasovala zoper lastno nacionalno državo kakor onstran Drave tako tudi v poljsko-nemškem obmejnem ozemlju, v Šleziji, ob spodnji Visli in med Mazuri. To so grenki spomini. ki nas učiijo obo.e, na kaj se moramo zanesti in kaj prinaša zmago, kaj pa poraze. Pavno zadnja leta nam pričajo, da je ta nauk na široko in globoko prodrl v bratski republiki ob Visli. Vsa poljska vnanja politika kaže že dolgo, da se državno vodstvo dobro zaveda, kako uči realna politika ceniti prijateljstvo in zavezništvo slovanskih držav. Obnovila se je nemška nevarnost prav za prav na vsej dolgi mejni črti od Gdynje do Karavank. Slovanske države se zavedajo, kaj pomeni zanje ta novi ofenzivni sunek, ki je sicer še v povojih, šele v načrtu, ki pa je vendarle postal rezek alarm za mejaše. In ta alarm so slišali tako v Varšavi kakor smo ga slišali mi in oboji smo spoznali, da nevarnosti — ne bo, če se je ob pravem času in v pravilni meri zavedamo. Odtod realna politika, ki je tako tesno zbližala Malo antanto s Poljsko, ustvarila vzhodni pakt in pripravlja še marsikaj drugega. In ta realna politika, trdno oprta na slovansko idejo, je privedla poljske goste med nas. kakor je gnala naše predstavnike pred nedavnim na poljski sever. Mi se sestajamo, da se pozdravimo kot prijatelji in zavezniki, da si stisnemo roko kot zvesti tovariši, ki smo mnogo pretrpeli, ki pa smo sedaj trdno odločeni, da usodi in bodočnosti diktiramo svojo voljo do svobode in samostojnosti. Dr, Rudolf Mole: O poljski ustavi Ustava poljske republike je bila sprejeta 17. marca 1921. V naslednjem hočem navesti njene glavne določbe: Poljska država (Rze-czpospolita Polska) je republika. Najvišjo oblast v državi ima narod. Organi naroda so na polju zakonodaje — Sejm (parlament) ln senat, na polju izvršujoče oblasti — prezident republike skupno z odgovornimi ministri, na pobu sodstva — neodvisna sodišča. Poljska republika gradi svojo organizacijo na temelju široke teritorialne samoti rra ve in prepušča zastopstvu teh samouprav lasten, po državnih zakonih omejen zakonodajni delokrog, posebno na polju uorave. kulture in gospodarstva. Sejm sestoji iz poslancev, ki se volijo za pet let, računajoč od dne sklicanja parlamenta. Predsednik Sejma se imenuje maršal. Volitve so srlošne ln direktne. Aktivno volilno pravico imajo vsi polnopravni državljani, če so bili na dan volitev stari 21 let. brez razlike spola. Pasivno, volilno pravico Imajo vsi polnopravni državljani po dovršenem 25. letu; vojaki so lahko voljeni, a ne sme-jo voliti. Upravni, finančni in sodni uradniki nimajo pasivne pravice le v krajih, kier službujejo. Državni uradniki dobe, ako so izvoljeni za poslance, dopust, k; se iim šteje v službeno dobo. Poslanci so zastopniki vsega naroda in niso vezani na instrukcije svojih volilcev. Za soslanca velja imuniteta. Poslanec ne sme biti odgovoren ure-dnik kakeza lista. Prezident republike skliče, otvori, od-jrodi in zaključi Sejm in senat. Volitve se vrše 90 dni i>o razpustu parlamenta. Senat sestoj: iz splošno in direktno izvoženih članov. Vsako vojvodstvo (banovina) tvori roseben volilni okraj; število senatorjev je vedno ena četrtina sejmskih poslancev. Aktivno volilno pravico imajo vsi polnopravni državljani, kj so dopolnili 30 let; voljeni so pa lahko le oni. ki so dopolnili 40 let. Prezident republike se voli na 7 let; voli sa narodno predstavništvo, t. i. senat in Seim skupaj. Narodno predstavništvo skliče prezident k volitvi novega prezidenta v zadnjem četrteliu svoje funkcijske dobe. Prezidenta zastopa sejmski maršal, ako umre. se odpove ali je iz kakšnegakoli vzroka zadržan izvrševati svojo oblast. V splošnem so pravice prezidenta 'ste. kakršna imajo prezidenti drugih republik, samo dn so v Poljski precej omejene. Po nameravani spremembi ustave pa bodo znatno razširiene. Ministri imajo podobne pravice in dolžnosti kakor v druzib državah. Vsi državljani so pred zakonom enaki. Ni razlike ne v veri. ne v jeziku, rasi ali narodnosti. Piemstva ustava ne pozna. V splošnem je poljska ustava zelo moderna. V marsičem spominja na slovito poljsro ustavo od 3. maja 1791. Po obeh ustavah nima prezident, oziroma načelnik državne pravice do veta pri zakonodaji: zakon se lahko izvaja, tudi če je prezident proti njemu. Tendenca je, da bi prez'dent dobil tako-pravico, da bi se okrepila ekse-kutiva. Po obeh ustavah je Sejm odločujoči faktor v državi; senat lahko ovira, a ne more zadržati zakonodaje. Senat lahko zavrže kak zakonski nredlog Seima. vendar zadošča za zavrn'tev senatnega izpre-minjevalnega rredioga običajna večina Sejma, _ Kompete-nce senata so sploh zelo omejene: nima rravice za zakonsko ini-ciati.j, ne more dati nezaupnice vladi, ne more stvoriti nobene preiskovalne komisije. Občine, okrožja in vojvodstva so obenem državna in samoupravna telesa. Človeške in državljanske pravice imajo ■'i domačini i tujci; samo tujec nima volilne pravice. Svoboda tiska, svoboda mnenja, društvena in zborovalna pravica so zagotovljene, isto tako tudi pravice verskega pripadništva; tudi manjšinske pravice se respektira.io v polni meri. Današnj; Sejem šteje 444 poslancev, število senatorjev je 111. Vladni blok tvori 247 poslancev in 73 senatorjev, tako da ima vlada v obeh zbornicah močno večino. Poljski parlamentarci v Zagrebu Zagreb, 18. septembra, č. IDavi ob 8. so prispeli v Zagreb zastopniki poljskega parlamenta. Na kolodvoru se je zbralo k sprejemu mnogo ljudi, v glavnem zastopniki raznih korporacij. med njimi ban, mestni župan, armijski komandant in drugi. Delegati našega parlamenta in senata so prispeli že v teku noči s predsednikom Narodne skupščine dr. Kumanudijem in predsednikom senata dr. Paveličem na čelu Pri sprejemu sta bila navzoča tudi poljski poslanik v Beogradu Schvvarzburg-Giinther in poljski generalni konzul Flieder. Goste je pozdravil predsednik snrejemnega odbora, bivši minister dr. Mažuranič, ki so mu je zahvalil vodja poljskih parlamentarcev Makowski. V imenu poljsko-jugoslo-venske lige jih je pozdravil univ. prof. dr. Fran Ilešič. Gostje so se nastanili v hotelu »Esplanade«. V teku dopoldneva so posetili bana, župana ter komandanta armi-je. Gostom je priredil župan obed v mestni hiši. Popoldne so si ogledali mesto, zvečer pa so se udeležili slavnostne predstave v gledališču, po kateri je ban priredil velik raut. Poljski zunanji minister v Parizu Pariz, 18. septembra. AA. V tukajšnjih političnih krogih napovedujejo skorajšnji obisk poljskega zunanjega ministra Becka. To bi bil njegov prvi uradni obisk v Franciji, ki mu pripisujejo posebno velik pomen, zlasti v zvezi s pravkar izvršeno izmenjavo misli med francoskimi politiki in madžarskim zunanjim ministrom ter bolgarskim kraljem glede gospodarskega položaja v srednji in vzhodni Evropi. Obnova svetovne gospodarske konference London, 18. septembra, č. Današnji listi poročajo, da bo Macdonald skušal obnoviti svetovno gospodarsko konferenco. Macdonald upa, da se bo mogel meseca oktobra sestati vsaj del konference, ker se bo dotlej bržkone že razčistila valutna politika Zedi-nienih držav, zaradi česar bi se mogel sestati V6aj finančni odbor. Govori ee, da podpira Roosevelt ta načrt Macdonalda, ki računa tudi & podporo Francije in Italije. S *em pa seveda še ne bo odstranjena stara borba med državami z zlato valuto in inflacijskimi državami, ki se bo bržkone še poostrila. Nov član uprave državne loterije Beograd, 18. septembra p. Z odlokom finančnega ministra ie imenovan za člana uprave državne razredne loterije g. dr. Dušan Plavšič, bivši pomočnik finančnega ministra. Iz zgodovine Poljakov in poljske države Ob obisku zastopnikov poljskega naroda je potrebno in koristno poklicati v spomin velike ideje iz zgodovine poljskega naroda in države, kajti vsak državni organizem ima svojo zgodovinsko misijo in svoje zgodovinske naloge. Današnja poljska država zavzema področje slovanske pradomovine, ki razen Karpatov ni imela nobenih prirod-nih mej in v kateri se ni mogel noben drug narod trajno naseliti. Kelti so bili v dobi svojega velikega preseljevanja zavzeli nekatere dele slovanske pradomovine, a je bila njihova oblast v teh krajih le kratko-dobna. Enako so germanska plemena pri svojem preseljevanju vdrla precej globoko v nekdanjo domovino vseh Slovanov, a tudi tujce je slovanska zemlja "kmalu zopet izrinila. Poljaki so prav za prav najmlajši slovanski narod in se pojavljajo v zgodovini šele leta 963. v dobi največjega razmaha germanskega prodiranja proti vzhodu. Temu navalu se je moralo vdati eno slovansko pleme za drugim, na obali Odre pa se mu je leta 963. čvrsto uprl poljski knez Meško, ki ga je neki takratni arabski potopisec nazval najmočnejšega vladarja na severu. Knez Meško je z Germani pozneje sklenil premirje ter ostal v posesti velikega slovanskega področja. Veliko nalogo obrambe Slovanstva proti nemškemu navalu pa je prevzel na sebe sin in naslednik Bole-slav Hrabri, ki je pravi ustanovitelj velike poljske države ter ena od največjih osebnosti poljske zgodovine. Njegovo življenje je bilo ena sama velika .borba za svobodo in moč poljskega naroda. V dolgotrajnih vojnah je trikrat premagal nemškega cesarja Henrika II. in je v svoji državi pridobil nekaj novih velikih pokrajin. Po Bolesiavovi smrti je bila velika poljska država razdeljena med posamezne člane vladarske rodbine, vendar pa se je kmalu spet uveljavila ideja obnove stare moči in poljskega edinstva. Sovražnikom od za-pada pa so se pridružili še sovražniki od vzhoda, in sicer Tatari. Poljaki pa so leta 1241. v strašni bitki pri Lignici v šleziji strahovito porazili tatarske čete in so se s to zmago prvič uveljavili kot rešitelji cele krščanske Evrope. Usodepolno vlogo v poljski zgodovini so igrali križarji, za katerimi je stala vsa fevdalna zapadna Evropa. Križarji so iztrebili domače slovansko prebivalstvo Pruske, nasilno so germanizirali vse pokrajine, ki so jih spravili pod svojo oblast, ter postali tako največji sovražniki poljskega naroda. Obnovitelj poljske države, kralj Vladislav. se je uspešno boril proti križarjem in je pred njihovo pohlepnostjo tako zavaroval svojo domovino, da je njegov sin Kazimir Veliki, ki si je pridobil v zgodovini časten naziv »kmečki kralj«, lahko zgradil svoji državi močne kulturne temelje. V dobi naslednice Kazimira Velikega, kraljice Ja-dvige, so se s poljsko državo združile širne ruske pokrajine, ki so jih kraljičini sorodniki iztrgali Tatarom. V dobi kralja Jagela pa je bila v veliki bitki pri Grunewaldu popolnoma zlomljena moč križarske organizacije, ki je predstavljala največjo opas-nost za Slovane. Od te dobe naprej se je poljska država vedno bolj uveljavljala v evropski politiki. Politično sodelovanj^ z zapadnimi državami Poljski ni bilo v srečo. Iz šosednih držav so se na njo prenesli hudi notranji potresi, ki pa bi jih bila poljska država gotovo lahko prenesla, če ne bi bili sosedje prežali na njo kot na svoj plen. Zaradi grabežljivosti sosedov je prišlo do velike poljske tragedije, delitve Poljske med Nemčijo, Avstrijo in Rusijo. Vendar tudi ta katastrofa ni mogla nikdar ukloniti narodnega duha. O tem najbolje svedoči-ta dva velika ustanka v 19. stoletju. Po prvem ustanku 1831. poražena poljska vojska ni položila orožja, temveč je odšla v emigracijo. Poljski narod je nadaljeval svoje borbe za svobodo vse do zmage — do vstajenja velike poljske države leta 1918 in do uspešnega nadaljevanja njenih veli-kih zgodovinskih nalog. Nesoglasja v čsl. vladi Praga. 18. septembra, s. Češka katoliška ljudska stranka, ki je bila doslej steber v češkoslovaški vladi, je prišla v zelo kočljiv položaj. Ministra dr.Šramek in inž. DostaleK sta biia na dveurni seji ministrskega pveta pri svojem predlogu, nai se glede rešitve nastalega spora nadaljujejo pogajanja z nuncijem, preglasovana ter sta si pridržala pravico izvajati iz tega posledice. Ob koncu tedna se bo sestal izvršilni odbor katoliške ljjdske stranke, ki bo sklepal o nadaljnjih korakih, ki bodo očividno odvisni od stališča Vatikana. Gombosov poset v Turčiji Budimpešta. 18. septembra, č. Madžarski ministrski predsednik Gombos bo odpotoval v Ankaro 13. oktobra. Ob priliki njegovega poseta se bodo vršile velike manifestacije turško-madžarskega prijateljstva. Na Rodosu bodo slovesno odkrili obnovljeno hišo, v kateri je živel madžarski narodni junak Fran Rakoczy. K tej svečanosti so povabljeni tudi zastopniki madžarskega parlamenta ter raznih madžarskih organizacij. Sestanek Titulesca in dr. Jevtica v Subotici Zasedanje sveta Male antante se bo pričelo 25. septembra v Sinaji Subotica, 18. septembra, d. Tu sta se včeraj sestala zmanja ministra Titulescu in dr Jevtič, da se razgovorita o vprašanjih, ki ^ bodo obravnavali na bližnji konferenci Malo antante v Sinaii. Rumunski zunanji minister Titulescu je prispel v Subotico ob 7.30 zjutraj z Lida v Italiji, kjer je bil nekoliko dni na oddihu. V Zidanem mostu ga je pričakoval rum piski poslanik v Beogradu Guranescu e tiskovnim atašejem Anastasijem. V teku dopoldneva si je Titulescu ogledoval mesto da prihoda beograjskega brzega vlaka, 9 katerim je prišel naš zunanji minister dr. Jevtif. v spremstvu šefa kabineta Vladimirja MHr-ko-v i ča in šefa tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu Vukašina Zivotida. Ko ie prispel beograjski brzi vlak, je Titjleecu pristopil k ministru Jevtiču ter se ie prisrčno pozdravil z njim. Zatem sta se oh« umaknila na posvetovanje v salonski voz Titulesca. Ob 3. popoldne sta po končanem posvetovanju ministra sprejela novinarje, ki sta jim dala naslednjo skupno izjavo: Poslužila sva se svojega srečanja v Subo- tici. da izmenjava naziranje o splošnem mednarodnem položaju glede na posebni* dogodke. Kakor vedno, sva ugotovila tudi to pot popolno enotnost naziranj v vseh vprašanjih , o katerih smo razpravljali. Svoje razgovore bomo nadaljevali z dr. Benešem ob priliki drugega obveznega letnega sestanka Male antante, ki se bo vršil v Sinaji od 25. septembra dalje namesto v Ženevi, kakor je bilo prvotno meseca junija določeno. Po posvetovanjih sta se ministra e svojim spremstvom odpeljala v svojih avtomobilih na Palic, kjer sta se sprehajala skoro celo aro v že zapuščenem kopališču. Ob 4.30 se je Titulescu poslovil od ministra Jevtica ter je nadaljeval pot v Bukarešto. Minister Jevtič je odpotoval iz Subotice z beograjskim brzini vlakom ob 6.10. Bukarešta. 18. septembra, g. Zunanji minister Titulescu je dopoldne prispel v Sina-jo. Sporočil je, da se je z zunanjima ministroma Male anlante sporazumel, da se bo redno zasedanje sveta Male antante vršilo 25. t. m. v Sinaji namesto v Ženevi. Konferenca se bo predvsem bavila z gospodarskimi problemi podunavskih držav. Vremenska katastrofa v Mehiki Mehika, 18. septembra, č. Mehiško obalo je opustošilo silno neurje, ki je zahtevalo tudi 200 človeških žrtev. Pri reki Santiago se je porušil nasip, kar je povzročilo poplave, v katerih je utonilo nad 100 ljudi. V drugih krajih je utonilo 90 ljudi. "V pred mestju Tampica je bilo ranjenih 150 oseb Francoska trgovinska politika Marseille, 18. septembra. AA Minister trgovine je otvoril tukajšnji velesejem z govorom, v katerem je poudaril, da je 70 odst. carin vezanih s trgovinskimi pogodbami. Zato se je morala Frnacija zateči h kontingentiranju kot svojemu edinemu obrambnemu sredstvu proti povišanju ca-*in. proti menjalnim oviram, proti uvoznim prepovedim in dumpingu v drugih državah Te kontingente Francija ni omejevala ter se je strogo ravnala po sklenjenih pogodbah. Navzlic temu pa si je ohranila proste roke, tako da bo lahko osvojila nova tržišča. Dosedanji uspehi upravičuiejo upanje. da se bo Franciji to posrečilo z no-I vimi pogajanji. Kralj in kraljica na higienski razstavi Beograd, 18. septembra, p. Dopoldne sta Ni. Vel. kralj in kraljica posetila higiensko razstavo.. Pri vhodu je pozdravil visoke goste minister socialne politike gospod Ivan Pucelj na čelu razstavnega odbora. Ni. Vel. kralj in kraljica sta si nato ogledala razstavo ter se zanimala za vse podrobnosti. Člani razstavnega odbora so dajali zaželjena pojasnila. Ni. Vel. kralj se ie zlasti zanimal za posamezne razstavne predmete. Izrazil ie željo, da bi se čim prej mogoče ustanovila potujoča higienska razstava, slična kmetijski potujoči razstavi. ki je dosegla tako lepe uspehe. Ob koncu je Nj. Vel. kralj izrazil svoje priznanje in zadovoljstvo razstavnemu odboru. Sresko zborovanje JNS v Celju V soboto popoldne je bila v Celju sreska konferenca JNS za celjski srez. Zastopane so bile vse občinske organizacije po svojih predsednikih in drugih delegatih. Pole-g tega so se udeležili konference tudi skoro vsi' župani in mnogi občinski odborniki, tako da se je zbralo okrog 200 zastopnikov. Po otvoritvi konference ie predsednik sreske organizacije JNS g. dr. Kalan prisrčno pozdravil generalnega tajnika JNS g. ministra dr. Kramerja. Po odobrltv: dnevnega reda je povzel besedo minister dr. Kramer, ki so ga navzoči navdušeno pozdravili. V temeljitem in jasnem govoru je podal celotno sliko političnega in gospodarskega roložaja s posebnim ozirom na situacijo, ki je nastala v dravski banovini po združitvi občin v velike edinice. Podčrtal je dejstvo, kako ie srbski del naše države pri občinskih volitvah že pokazal, da je definitivno obračunal s prejšnjo partizansko politiko, in da se tudi med hrvatskim ljudstvom vedno bolj uveljavlja nova smer. Zato ne more in ne sme zaostati n'ti Slovenija. Celokupni narod hoče zgraditi svoj dom na podlagi še-«tojanuarskega manifesta: »Brez narodnega edinstva in enotne, močne Jugoslavije ni ž.ivljeuia za nas«. Govoreč o komasaciji občin je g. minister posebno poudaril, da se bo vse storilo, da se odstranijo, odnosno popravijo razne napake in pa taki ukrepi, s katerimi se prizadeto prebivalstvo ne strinja. Odvisno bo pa to zelo tudi od izida volitev. Clm bolj se bodo občine pi volitvah afirmirale v duhu osnovne državne politike, s tem večjim uspehom bodo lahko potem prodrle s svojimi željami ln zahtevami. Dalje je minister govoril o posebnih gospodarskih prilikah v celjskem srezu, zlasti o savinjskem hmeljarstvu in o pripravah za poživlienje denarnega prometa. Ob zaključku je pozval vse navzoče, da kot predstavniki in vodniki vsenacionalne državne politike zastavico vse moči, da pride celjski srez v prvo vrsto Splošno odobravanje ter ploskanje je pričalo, da se navzoči predstavniki naroda solldarizlrajo z ministrovimi izvajanji in s politiko, ki jo vodi JNS. Prisrčno pozdravljen je bil tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, ki je za ministrom dr. Kramerjem povzel besedo. Pojasnil je zlasti mnoge stvari glede izvršene komasacije občin in obljubil svojo nadaljnjo polno pomoč rri ureditvi nastalih neugodnosti. Pozval je navzoče, da storijo vse za uspešen izid občinskih volitev, pri katerih naj tudi prebivalstvo celjskega sreza pokaže svojo politično zrelost Volitve nudijo priliko tudi onim, kj doslej iz kakršnegakoli vzroka niso sodelovali rn delu v korist enotnosti in nacionalne usmerjenosti državne politike, da storijo to sedaj in dokažejo razumevanje za ustvaritev boliše naše bodočnosti. Izrazil ie prepričanje, da bo prebivalstvo celjskega sreza častno končalo borbo v korist svojih občin in celokupnostl. Za svoja izvajanja je g. poslanec žel splošno pritrjevanje in priznanje. Predsednik g. dr. Kalan ie govoril podrobno o občinskih volitvah, dal razna navodila in pojasnila ter poudarjal potrebo narodne sloge. Potem je otvoril debato, v katero so posegli številni delegati, pri čemer so iim gg. minister dr. Kramer, nar. posl. Prekoršek in predsednik dr. Kalan podajali potrebna pojasnila. Po končanem živahnem razgovoru, ki je pokazal, kako globoko razumevajo svoje naloge zlasti tudi predstavniki podeželsk'h občin, ie predsednik dr. Kalan zaključil uspešno konferenco, ki ie tra.ia'a nad tri ure. Iz novinarske organizacije Beograd, 18. septembra, p. Na poziv centralne uprave Jugoslovenskega novinarskega udruženja so se sestali včeraj v Beogradu pod predsedstvom g. Stanka Viran-ta predstavniki vseh sekcij udruženja. Na razpravi so bila v prvi vrsti nova pravila novinarske stanovske organizacije, ki bodo predložena letošnji glavni skupščini. Po obširni podrobni razpravi je bil načrt novih pravil soglasno odobren in bo sedaj predložen v končno odločitev še sekcijam. Na sestanku so razpravljali tudi o predlogih centralne uprave, ki se nanašajo na materialno zavarovanje profesionalnih novinarjev ter na povzdigo novinarstva sploh, obširna razprava pa se je razvila zlasti tudi o pokojninskem zavarovanju novinarjev. Pred preosnovo italijanske vlade Rim, 18. septembra. AA. Glasovi o pre-osnovi italijanske vlade in o diplomatskih izpremembah, ki so se raznesli takoj, ko je Mussolini prevzel vojno ministrstvo, in niso od takrat nikoli čisto utihnili, začenjajo dobivati danes večjo verjetnost. Ni izključeno, da pride še ta mesec ali pa v začetku prihodnjega meseca do teh izpre-memb. Mussolini bi še nadalje obdržal tri ministrstva in sicer narodno obrambo, vojsko, mornarico in letalstvo, ne da bi jih združil v eno. Balbo bi šel v VVashington, Serpieri, ki je sedaj državni podtajnik v kmetijskem ministrstvu, bi prevzel vodstvo resora za odškodnine, Starace bi prevzel vodstvo milice namesto generala Teruzzi-ja, tajništvo stranke bi pa dobil Grandi. sedanji poslanik v Londonu. Zdi se tudi, da Bottai ne pojde, kakor se je že napovedovalo, za poslanika v Berlin. Tudi ni gotovo, da bi bil sedanji varšavski poslanik Bastianini imenovan v Moskvo, ne da bi Lajacono zapustil svoje mesto v Ankari. kari. Papenova misija PRISTOPAJTE K AEROKLUBU. Budimpešta, 18. septembra č. Nemški podkancelar Papen se bo vrnil z lova, na katerega ga je povabil ministrski predsednik Gombos, v Budimpešto v sredo. Do srede se bo vrnil iz Pariza tudi zunanji minister Kanya, ki bo obvestil Papena o svojih tamošnjih razgovorih. Rambouiilet, 18. sept. AA. Predsednik republike Lebrun je sprejel madžarskega zunanjega ministra Kanyo. Akcija za neodvisnost Filipinov Manilla, 18. septembra. AA. I>ruštvo bivših filipinskih bojevnikov, ki so se udeležili vstaje pred 30 leti za dosego^ neodvisnosti, je sprejelo resolucijo, v kateri zahteva popolno neodvisnost Filipinov in poziva k odklonitvi Hawes-Cuttingovega zakona iz 1. 1932., po katerem bi se neodvisnost Filipinov oktroirala pod nekaterimi pogoji, med drugimi, da bi Zedinjcnc države obdržale vojaško oporišče na Filipinih. Nekega bojevnika, ki je nastopil proti tej resoluciji, so vrgli iz dvorane. Predsednik filipinskega senata Manuel Quezon nadaljuje energično kampanjo za popolno neodvisnost filipinskega otočja. Velik požar v Ložnici Ptuj, 18. septembra. V nedeljo zjutraj je izbruhnil v vasi Ložnica v slovenjebistriškem okraju velik ogenj, ki je uničil skoraj pol naselbine. Goreti je začelo v času, ko je bila večina vaščanov pri maši v bližnjih MakoLah. Iz neznanega vzroka se je najprej vnelo gospodarsko poslopje posestnika Karla Verd-nika. Ogromni plameni so sikali proti nebu in zaradi hudega vetra se je ogenj razširil tudi na stanovanjsko poslopje, živinski hlev, kolarnico in drvarnico. Ker je bila večina poslopij s slamo krita, se je ogenj razširil tudi na sosednja poslopja Neže Pšeničnikove, Matije Ritonje, Janeza Mapajsa in Matije Jaška Ogemj je vse te domačije skoraj popolnoma upepelil. Dim goreče vasi so opazili v tovarni ta-nina v Majšperku, kjer so začele tuliti tvomiške sirene in na ta način so bili opozorjeni gasilci. 2e popreje pa so prispeli na pomoč tudi gasilci iz Slovenske Bistrice ter naposled tudi iz Ptuja pod vodstvom g. Zelotija. Na vasi je vladala velika panika. Sest cevi je bruhalo vodo na pogorišče in posrečilo se je, da so ogenj omejili ter preprečili večjo nesrečo. Vaščani, ki so se bili vrnili od maše, so z mokrimi rjuhami, pokrivali strehe svojih hiš. Prizadetim posestnikom je zgorelo vse pohištvo in parilo. uničeni so tudi vsi poljski pridelki, rešili so samo živino. Naporno gašenje je trajalo pet ur, predno so ogenj zadušili. Skupna škoda znaša nad 350.000 Din, je pa samo deloma krita z zavarovalnino. naneved Dunajska vremenska napoved za torek: Nekoliko milejše vreme, oblačenje negotovo # Naši kraji In ljudje ^ . n . Kamilk«, izdelovalnica čokolade in bonbonov v Zagrebu, Cankarjeva ulica 28. prišla t posest našega rojaka M. Beniča. Ta tvornica izdeluje zelo okusne karamele po najboljšem švedskem receptu, kakor tudi fonda-ne, galeje, čokoladni desert, nakit za božična drevesca, itd. po najnižjih cenah. Točna postrežba! Iz Ijubljane u— Sožalje mesta Sošaka Ljubljani. Mestno načelstvo je prejelo iz Sušaka naslednje sožalje: Mestnemu načelstvu v roke gospoda župana dr. Dinka Puca v Ljubljani. Ob priliki letalske nesreče na liniji Ljubljana—Sušak, ki se je pripetila v vašem mestu in ki je s svojimi žrtvami globoko pretresla tudi srca sušaških meščanov, vas prosim, da blagovolite v imenu mesta Sušaka in v mojem imenu sprejeti izraze najiskrenejšega sožalja. Mestni načelnik: Gjuro Ružič. u_ Naprošajo se vsi rezervni oficirji, bivajoči v Ljubljani, da sporočijo komandi mesta svoj poklic in stanovanje. Nezgoda vojaške avtomobilske kolone pri Zidanem mostu ni bila tako huda, kakor je bilo ob javljeno v nedeljo 16. t. m., in so vsi vojaki ki so se poškodovali, že zapustili bolnišnico. u_ Angleško društvo v Ljubljani objavlja, da se bodo redni tedenski konverzacij-ski večeri od 15. t. m. dalje vsako sredo ob 20.30 vršili v kavarni »Zvezdi« in ne v Priznano največjo izbiro preciznih računal Nestler kakor ŠESTIL svetovnih znamk in vseh tehničnih potrebščin nudi po najnižjih cenah veletrgovina s papirjem M. Tičar, Ljubljana šelenburgova ulica 1, Sv. Petra cesta 26. u_ Smrtna kosa. Na Krku je umrl g. Karol Lamprecht, vodja litografije. Njegovo truplo bo prepeljano v Ljubljano, kjer bo pogreb jutri ob 16. iz mrtvašnice Sv. Krištofa. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u_ Lastavke se selijo. Lepo vreme še nekoliko zadržuje lastavke v naših krajih. S severa je včeraj priletela velika jata lastavk, ki so se začasno naselile nad Ga-ljevico. Po raznih žicah jih je čepelo gotovo nad 5000. Pozneje so odletele proti jugu._ Najokusnejšo, sočno praško šunko izredno fine prekajene kranjske klobase, sir, salame po najnižjih cenah delikatesa V. A. JANEŠ, Ljubljana, Aleksandrova. u_ Letošnja potrošnja sadja. Do konca avgusta je Ljubljana letos porabila že 688.145 kg svežega domačega sadja. Velik je bil dovoz sadja v juliju in avgustu. Statistiko za avgust smo že objavili. Julija so tri glavne mitnice pregledale velike množine sadja. Na glavnem kolodvoru je bilo uvoženo 135.356 kg sadja, pri mitnici na Poljanski cesti 53.093, pri mitnici na Dolenjski cesti pa 13.276. Ljubljana je letos izdala za sadje po mnenju poznavalcev tržnih razmer najmanj 3,440.725 Din, če računamo povprečno ceno sadju 5 Din kg. u_ Gobe na trgu. Včeraj na ponedeljek, ko imajo ljudje ob nedeljah čas za nabiranje gob, ni bil trg kdovekako obilno založen z gobami. Bilo jih je le nekaj ko€ar. Zato so bile dražje in »o se prodajale po rSOUVAN * 7 dni za dom U 18- do 25. IX. ■ 7 dni za dom ■ Mestni trg 24 -----—■^.... i ca ______rr _ o rr\ Bokun kot manipulant skladišča 45. pe-h( mega polka; veterinarski pomočnik 1. razr. Iv. Korbič štabu 3. konjiškega polka; veterinarski poročnik Slavko Hudolin kot veterinar 21. samostojnemu artilerijskemu divizijonu; artiljerijski poročnik Martin Prelog kot vodnik 2. divizijona 9. artiljerij. skega polka, inženjerski poročnik Fran Zaje kot vodnik 2. četi inženjerskega bataljona Boke Kotorske, pehotni kapetan 1. razreda Fran Stankovič generalštabu komande dravske divizijske oblasti, pehotni kapetan 1. razreda živojin Stanojevič pa k štabu dravske divizijske oblasti. + Osebne vesti s pošte. V poštni službi so premeščeni: Ferdo Nadrag z Ljubljane na Ljubljano 1. A. Lah iz Moškanjcev v Ptuj. M. Rabič iz Dobrne v Celje, B. Urban-čič iz Ljubljane 1, na Ljubljano 2, Terezija Rudolf iz Ljubljane 2, na Ljubljano 1, M. Mor ia Rakeka na Ljubljano 1, D. Ku-ralt z Ljubljane 1 na Ljubljano 6, Ivana Kosovinc iz Device Marije v Polju na Ljubljano 1, Angela šavpah iz Ljutomera na Maribor 1, Frančiška Hladnik iz Ptuja v Moškanjce, Josipina Ferjančič iz Laškega v Krško, Avgust Jenko z Ljubljane 2 na Ljubljano 1, Jurij Palčič iz Ljubljane 1, v Kamnik, Olga Zupančič iz Mežice na Rakek, Franc Groboljšek iz Kamnika na Ljubljano 1, Anton Springer z Bleda 1 na Jesenice, Josip Drobnič iz Kamnika na Ljubljano 1, in Marija lic iz Dobrne v Ribnico na Dolenjskem. Upokojena pa sta Iv. Zaje v Rušah in Edvard Heuffel na Ljubljani 2. * Lepo slavje v telefonskem oddelku beograjske pošte. Telefonistke beograjske pošte, ki opravljajo službo na medkrajevnih progah, so na lep način počastile svojo to-varišico, gdč. Kristino Goriškovo, ki je napravila vse pilotske izpite ter je bila pred dnevi diplomirana. Tovarišice so jo v uradu obdarovale s cvetjem in lepimi spominskimi darili ter izjavljale pri tem, da so zelo ponosne na tovarišico, ki se je s tolikim požrtvovanjem in uspehom posvetila naši avijaciji. Gdč. Kristina Goriškova je bila globoko ganjena ter je izrazila to-varišicam svo.io hvaležnost tudi zaradi tega, ker so ji one v veliki meri pripomogle do pilotsko diplome, ko so, kadar je obiskovala tečaje, požrtvovalno delale za njo službo . ♦ Seja delegatov Društva Jugoslovenskih obrtnikov v Ljubljani se je vršila v nedeljo v Ljubljani v hotelu Štrukelj. Okrog 50 za. stopnikov podružnic in članov osrednjega 1TAZA Simfonija erotike in strasti osnovnih šol, ki so vse polne. Polni so tudi višji razredi, takozvane višje narodne šole, v katere se sprejemajo učenci, ki niso šli v meščanske ali pa srednje šole, do 14. leta. Največja je osnovna šola Filipa Višnjiča, ki ima v 33 oddelkih 1812 šolarjev obeh spolov. ♦ Uporabljajte narodni kolek >20. IX. 1908«. CMD ima še veliko zalogo črnega narodnega koleka. Dolžnost slehernega narodnjaka je, da vsaj ta mesec opremi svojo korespondenco s tem kolkom. ♦ SPD sporoča, da bosta Aleksandrov dom in Vodnikova koča od 20. t. m. la.je zaprti. V Triglavskem pogorju so odprte in oskrbovane še naslednje planinske postojanke: Aljažev dom v Vratih, Triglavski dom na Kredarici, Staničeva koča in koča pri Triglavskih jezerih. ♦ Akademski podružnici CMD, ki je s sodelovanjem nekaterih srednješolskih in akademskih društev v Ljubljani izpeljala veliko knjižno nabiralno akcijo, se Sokolsko društvo v Limbušu iskreno zahvaljuje za velikodušni dar 120 knjig. ♦ Znanilke mile jeseni, šopek trobentic, ki cveto na njenem vrtu v Gorupovi ulici, nam je poslala včeraj senatorjeva soproga, ga. Milka Rožičeva. Trobentice v sedanjem času so gotovo znanilke mile jeseni. ♦ Kmetje plačujejo dolgove z žitom. Na zahtevo kmečkih dolžnikov so nekatere banke v južnih krajih naše države uvelle nov način odplačevanja dolgov. Banke so uredile žitna skladišča, kamor bodo poljedelci na račun dolgov dovažali žito. Za 100 kg pšenice se odračuna 120 Din dolga. ♦ V temi strmoglavil čez skalno steno. Iz Kamnika poročajo: Mestni delavec Hribar se je v nedeljo o polnoči vrnil z avtobusom iz Ljubljane. Hišna vrata na njegovem stanovanju pod Malim gradom so bila že zaprta. Delavec, ki je znan kot izredno miren in delaven mož, ni hotel buditi domačih iz spanja, da bi mu prišli odpirat vrata. Odločil se je, da bo šel raje na Mali grad in od tam splezal po skalni steni na domače dvorišče. V temi pa mu je vrhu skale spodrsnilo, da je nesrečnež padel 8 metrov globoko na kup kamenja in se strašno potolkel. Zlomil si je desno nogo in razbil koleno na levi nogi, poleg tega pa je dobil še hude notranje poškodbe. Z glavo in desnico je udaril ob koničasto ograjo, da so mu konice prizadejale globoke rane. Domači, ki jih je prebudil nenavadni ropot in stokanje na dvorišču, so hitro po- EKSTAZA Zvonimir Rogoz - Heda Kiesler je nastala strašna panika, ker vaščani niso imeli niti dovolj vode, da bi gasili. Ko so bile v ognju že štiri hiše, se jim je posrečilo, da so ogenj lokalizirali z visokim zidom iz kamenja in blata. Do tedaj so tudi iz 2 km oddaljenega velikega vodnjaka nanosili toliko vode, da so lahko preprečili razširjenje ognja na 13 ostalih vaiikih domačij. Zgorele so štiri domačije in. znaša škoda preko 200.000 Din. Nesrečni posestniki sploh niso bili zavarovani. ♦ Tolpo, ki je ponarejala turške zlatnike, je po dolgem trudu zajela policija v Skop-lju. Že lani je bilo prijavljenih več primerov, da so mnogi kmetje iz okoliice pri nakupu zlatnikov, ki so v južnih krajih zelo zaželjeni za okras in tudi zaradi varčnosti, nasedli premetenim zločincema, ki so kot zlate turške lire prodajali malo vreden drobiž. Bakren turški drobiž tako zvane »čereke«, so prebrisani zločinci prevlekli z nekakšno blestečo kovinsko raztopino skozi katero so se še dobro videli turški znaki. Sleparji so bili štirje in .je eden med njimi fantek, ki mu je komaj 13 let. Ta fantek je po ulicah prodajal prej časopise in sladkarije, ko so ga sleparji prevzeli v svoje društvo, pa je začel iirodaja-ti turške lire. Odrasli člani tolpe so v okolici mesta prežali na kmete ter :j:ih pod pretvezo, da jim bodo razkazaii razne zanimivosti, vodili v mesto. Na dogovorjenem mestu je že stal fantič, ki je prodajal zlatnike. Spremljevalec izbranih žrtev je prvi kupil od njega s-zlatnik« za 150 do &00 Din ter potem tudi njim priporočal, naj izkoristijo ugodno priliko. Ko je bila kupčija sklenjena, se je fantič izgubil in tudli uslužnega spremljevalca je zmanjkalo, sie pred-no so osleparjeni ljudje spoznali, kaj so kupili. Med žrtvami predrznih sleparjev je mnogo dninarjev, ki so kupili ponarejene zlatnike, da bi prinesli domov dragocen spomin. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ♦ »Ljudska samopomoč« v Marifcioru reg. pom. blagajna, je imela v nedeljo 17. t. m. svoj izredni občni zbor, na katerem so se sprejela nova pravila, na podlagi katerih se bodo sprejemali novi člani. Samo prehodne določbe glede starih članov se niso sprejele, ker ni prišlo do sporazunta. »Izvolila se je izmed navzočih članov tričlanska deputacija, ki bo predložila banski. upravi posebno tozadevno prošnjo. Kongresni kavarni, kakor je bilo prvotno določeno. Ga. Copelandova bo pričela s tečajem za angleško dikcijo in deklamacijo in gdč. Perdanova s tečajem za začetnike in perfekcijskim tečajem v prvih dneh oktobra. Prijave se sprejemajo v društvenem lokalu, Rožna ulica 41, ob torkih in petkih od 18. do 19. ure. n— Danes zadnjikrat zvočni film »Zadnji dnevi Pompejev«. Prekrasni zgodovinski film »Zadnji dnevi Pompejev« bomo videli danes ob 14. uri v Elitnem kinu Matici nepreklicno zadnjikrat. Vsi, ki filma še niso videli, naj 6i ga ogledajo. Film ponavlja ZKD na izrecno željo občinstva. Izredno nizke cene! u_ Učni tečaji Trgovskega društva »Merkur«. Trgovsko društvo »Merkur« namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih v času od 7. do 9. zvečer, za slovensko trgovsko korespondenco, knjigovodstvo, strojepisje, stenografijo slovensko in nemško, laški in nemški jezik. Tečaja za laščino in nemščino se bosta vršila v dveh oddelkih a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Tečaje se otvori pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Prijave v društveni pisarni od 9. do 12. in od 15. do 17. ure (Gregorčičeva ulica 27, pritličje, Trgovski dom). Ob 60-botah popoldne ne uradujemo. u_ ženski Pokret vabi svoje članice, da se udeleže sestanka s češko feministko g. dr. Julko Chlapec-DJordjevič, ki bo v če. trtek 21. t. m. ob 5. popoldne v damski sobi kavarne Emone. Brez posebnih vabil. u_ Društvo Tabor. Pevski odsek ima drevi vajo za zadušnioo. u— Praški izletniki. Pri hotelu »Slon, se je v nedeljo popoldne ustavil pravi avtobusni kolos. Iz Prage se je pripeljalo 33 izletnikov v velikem avtobusu znamke »Ta-tra«. Avtobus je imel šest koles in je bil najmoderneje opremljen. Praški izletniki so včeraj dopoldne nadaljevali vožnjo na Sušak. Pražani bodo nekaj dni preživeli na lepi Baški. u_ Tujski promet v avgustu je bil prav živahen. V Ljubljano je prispelo 7752 tujcev, od teh 1853 inozemcev, v prvi vrsti iz Avstrije, češkoslovaške in Italije. Prenoč-nin je biLo 20.152. Napram juliju se je tujski promet znatno povišal, kajti julija je bilo le 4618 tujcev in 15.111 prenočnin. Avgusta je Ljubljana imela nad 2 milijona dinarjev od tujskega prometa. EKSTAZA Zvonimir Rogoz - Heda Kiesler 4 do 4.50 Din merica. Zadnji čas ni oa trgu večje množine gob. __Ljubljanska zemljlžk knjiga izkazuje za avgust 87 realnih eksekucij za celotno vsoto 279.105 Din. Prisilnih vknjižb zastavne pravioe je bilo največ zaradi neplačanih davkov in prispevkov OUZD, ki se zlasti vknjižuje na mala posestva obrtnikov v neposredni ljubljanski okolici. Najvišja prisilna vknjižba Je bila 27.000 Din .najnižje pa so znašale 1*X>, 112 in 250 Din. — Na dražbo je bilo pognanih 21 posestev, v prvi vrsti okoličan-skih. Gre za prav čedno vsoto, rtamreč za 2,042.968 Din. Predlaganih je bilo dalje pn okrajnem sodišču 5 prisilnih uprav za celotno vsoto 91.085 Din. Na dražbi je bilo letos prodanih le par posestev, pri drugrih je uvedeno poravnalno postopanje. »PAN« Viktoria ovratniki vedno čisti brez pranja, kakor tudi vse druge damske in moške modne potrebščine NAJCENEJE pri PIRNAT, Sv. Petra cesta 22. 244 u_ Policijska racija. Včeraj je policija napravila na periferiji in pa deloma centrumu mesta večjo racijo, pri kateri je polovila okrog 60 raznih sumljivih tipov. Vsi so bili prepeljani na kriminalni urad ter zaslišani, nato pa večinoma odgnani v pristojne občine. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga v *!%. 6 smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 1. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 18. septembra Ljubljana 7, 759.3, 11.4, 86, mirno, megla, _, Ljubljana 13, 758.6, 19.3, 64, ENE3, 10, Maribor 7, 758.8, 12.0, 90, mirno 7, Zagreb 7, 759.9, 13.0, 80, NNW2, 9, _, Beograd 7, 758.1, 13.0, 90, WSW2, 8, 0.2, dež; Sarajevo 7, 762.3, 70, 90, mirno, 2, _, Skoplje 7, 759.8, 12.0, 85, mirno, 9, Split 7, 758.6, 18.0, 80, NE4, 10, _ Kumbor 7, 758.6, 18.0, 85, mirno, 8, _, _; Rab 7, 760.9, 16.0, NE4, 2, _ Temperatura: Ljubljana —, 9.4; 20.2. _ Maribor 18.8, 12.0; Zagreb 19.6. 12.0; Beograd 19.0, 12.0; Sarajevo —, 6.0; Skoplje _, 7.0; Split _, 16.0; Kumbor —, 17.0; Rab _', 15.0. Po otvoritvi dramske seztje Letošnja gledališka sezija se niti malo ni pričela v znamenju kakšnih najbolj rožnatih pričakovanj. Kakor smo že zabeležili, je bil prvi večer v drami — premiera Shakespearejeve »Komedije zmešnjav« v prenovljenem, dovršenem Zupančičevem prevodu in v režij' prof Šesta — tako slabo obiskan, da tako slabega obiska doslej še nobeno leto nismo doživeli na otvoritvenem večeru. Pri naslednjih dveh premierah — Krleževa »V agoniji« v Gavellovi in Cankarjevo »Pohujšanje« v Šestovi režiji _ je bil odziv od občinstva za spoznanje živahnejši, pa še od daleč ni dosegel tiste višine, ki bi mogla upravi, igralcem in vsem, ki jim je prospeh Narodnega gledališča resnično pri srcu, naliti zvrhano mero optimizma. Tisti široki krog stalnih obiskovalcev in navdušenih oboževalcev gledališke umetnosti, ki jih ie imel naš teater v prejšnjih letih, je s časom splahnel na majhen, zmerom ožji krožek in prva premiera v drami je letos podčrtala neprijazne perspektive zlasti z dejstvom, da je precej očitno izostal tudi tisti del napol modnega. napol literarnega občinstva, ki ie v naši družbi zmerom simptom prospertete za gledališče: tisti krog namreč, ki se mu teater zdi najbolj mondena, najbolj gospo- PREGLED ska panoga umetnosti in ki so mu gledališke premiere najbolj ustrezna prilika, da javnosti prikaže svoje toalete in svoj sijaj. Naše gledališče je izgubilo najprej tisto svojo publiko, ki ji je po svoji oficielni misiji dandanes v prvi vrsti namenjeno — meščanstvo. Ostala je mladina na dijaškem parterju, ostala je pičla družinica č:stih duhovnih uživačev, ostale so decinr.rane vrste tistih intelektualcev in delavcev, ki jim kultura ni pusta forma, temveč kos življenja in borbe. — Preden si naj ogledamo vrednost in pomen umetniškega ustvarjanja, kakor se nam prikazuje v prvih početkih te brez dvoma kritične, za usodo našega Narodnega gledališča nadvse pomembne sezije, naj nam bo dovoljeno, da malo razmislimo o tem večnem, večno novem problemu: teater in njegovo občinstvo. Od sile preprosta in bližnja je pri raz-motrivanju te zadeve misel, češ: glejte, uprava. Kadar je hiša prazna, kadar je razpoloženje mrtvaško in je inkaso porazen, si skoraj zmerom mislita igralec in gledalec: uprava. — Toda nobenega dvoma ne more biti, da pripada pri vseh zmagah in porazih, ki jih doživlja gledališče, najtežji ?n na »odločilne iši delež zmerom — občinstvu. Narodno gledališče se plaši naslov, narod — publika je tu tako rekoč prva in zadnja instanca vseh zadev. Bolj kakor uprava, bolj kakor ves gledališki personal je v razvoju našega gledališča v teh zadnjih letih odpovedal človek iz občinstva. Ista desin i eresiranost, ista nasiv-nost, ki se je pomalem vgnezdila v vseh panogah našega kulturnega življen ja, se je polagoma zmagovito razrasla po teatru, zasedla ves parter, se bohotno vgne zdila po ložah in se razlegla vse tja gori do galerijskih sedežev in stojišč. Ta dezer1ac:ja iz teatra — to je že vendar enkrat ti-eba pribiti — ni toliko nezaupnica upravi ali celo ansamblu, kolikor je v prvi vrsti nezaupnica gledalcu, človeku iz občinstva samemu. Naš meščan, naš občan se je polagoma naveličal uporabljati pravice, ki mu gredo, zakrknil se je v topo lenobnost m je šel domov. Nikjer ni pisana, oa od pam-tiveka je veljavna pravica, da fc^e daleč v teatru odobrava, kar mu ugaja, in da s protestom zavrača, kar se mu zdi, da ni prav. V tem svobodnem izboru, v tej »svobodni ločitvi zrna in plevela, ki je od nek.daj prepuščena gledalcu, je izražena tista čudovita demokracija, ki je v najčistejši obliki ostala ohranjena do danes samo še v tistem zaključenem prostoru, ki ssega od rampe do galerij. Svoboda aplavza in svoboda protesta v teatru — to je b rez dvoma pravica, ki je miti danes niti rtikoli ne gre zametavati. Toda doživeli smo čas, da človek brez vsake skoposti meče čez plot še tinto, kar ima. Gledališče ie zrcalo življenj«, zrcalo življenja in družbe — in še več. Umetnost v gledališču, ki izmed vseh umetno- sti najbolj neposredno in najbolj konkretno oblikuje življenje in čas, je klica, iz katere rase progres in iz katere vstajajo novi vekovi. Ob lenobni apatiji občinstva pa se teater v dobi modernega duhovnega m življenjskega kaosa, ki sicer menda res ni prav podoben svetopisemskemu vesoljnemu potopu, pretvarja v nekakšno narobe — Noetovo barko: namesto da bi iskali zavet-'a in kompasa na rešilnem brodu, se ljudje rajši predajajo neznanim valovom, ln naj si le nikar ne domišlja noben filister m noben moralist, da je usoda naroda m družbe s katerokoli drugo panogo umetniškega ustvarjanja povezana bolj tesno m bolj odločilno kakor s teatrom. Občinstvo je šlo iz hise. Kdo bo še pisal sodbo o stvareh, ki groze, da bodo postale zasebna zadeva? - Toda slovensko Narodno gledališče ima med občinstvom dragoceno rezervo: mladino. Samo da se je ta mladina zadnja leta tudi v gledališču tako mrko privadila na molk. Študenti?, ki so imeli prvi čas po vojni skorajda prvo in zadnjo besedo v hiši, bo se pomalem zadovoljili s tiho vlogo, da v zbranem, polnem številu stoje na mrtvi straži na rvjjeni parterju. Samo ta mladina bi lahko s spojim temperamentom pregnala puščobo iz hiše, samo ta mladina je izmed občinstva poklicana, da s svojega prostora zanese gibanje v lože in parter. Oi te mladine v prvi vrsti zavisi, ali je prem era oogodek in senzacija ali ne. Za ta Je seveda treba predvsem dveh reči: zdravega razsodka, ki ga našemu dijaštvu jotovo ne manjka, in pa temperamenta, ki ga je dandanes med mladino za čuda malo. Pod takšnimi izgledi smo doživeli prve tri letošnje premiere, o katerih smemo reči, da so pri gledalcih druga za drugo dosegle prav simpatičen sprejem in ki so ram zlasti pri Shakespeareju in pri Krleži pokazale, kako v našem gledališču iz leta v leto rase njegova notranja ustvarjalna moč. Videli smo stvaritve režiserjev, igralcev in ansambla, ki smo jih sprejeli z najčistejšim doživetjem. — Obenem pa smo imeli dovolj prilike, da razmislimo o potih, ki jih naj hodi Narodno gledališče današnji čas. _ Fri. * »Gledališki lUt«, drama, izhaja za vsako premiero, urejuje Fr. Lipah. — Ost: Pohujšanje v dolini šentflorjanski; Plummer: Dobrotnik; razno, program itd- Iz češkoslovaške kulture Oldrich Zemek: Pod Triglavem. — Med redke primere, v katerih so tuji pisatelji vzeli za snov literarne obdelave slovensko zemljo in njeno življenje, je treba prišteli zbirko pesmi, ki jo je pravkar izdal v Brnu mladi literat Oldrich Zemek pod naslovom »Pod Triglavem«. Te pesmi so nastajale v zadnjih treh letih in so deloma jzsle v reviji »Stredisko«. V njih ee odražajo obiski Gorenjske in Ljubljane, vplivi prirodnih ie-pot in reminfecence na slovenske pesnike, ki so te lepote opevali. One so odmev in izraz pesnikovih bogatih popotnih doživljajev. ZVOČNI KINO IDEAL Danes ob i, 7. in 9. uri zvečer HALO BABY! Prekrasna filmska opereta o mladi uradnici podzemske železnice in njenem zaročencu pilotu. — Čarobne popevke Paula Abrahama. Marta Eggerth, Hermann Thi-mig, Jakob Tiedtke, Fritz Kampers Samo 2 dni! Samo danes in Jutri! u_ Divjaški napad. V ljubljansko bolnico so morali prepeljati 29 letnega dninarja Antona Jarca iz Podpeči, občina Prešerne, ki sta ga sinoči napadla dva fanta in ga poškodovala na glavi ter po telesu. u— Kamnoseška dela pri spominski plošči septembrskih žrtev je izvedla tvrdka Vodnik in ne Toman, kakor je bilo pomot-no včeraj navedeno. Ravno tako je tvrdka Vodnik oskrbela tudi plošče na vrtnarski razstavi. Iz Celja e— Maša zadušnica za septembrske žrtve. V sredo 20. t. m. ob 7.15 zjutraj se bo brala v župni cerkvi v Celju maša zadušnica za naša narodnega mučenika Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra, ki sta, zadeto od krogel nemške soldateske, položila 20. septembra 1908. svoji mladi življenji na oltar domovine. Odbori obeh podružnic CMD, Sokola, Jadranske straže. Soče in Jugohlovenske Matice pozivajo vse svoje članstvo in vse ostalo narodno zavedno prebivalstvo mesta Celja in okolice, da se v počastitev spomina narodnih žrtev udeleži maše zadušr.ice. e— Prodaja spominskih znakov v šolah in po mestu. Te dni bodo prodajali po šolah spominske znake za sklad septembrskih žrtev. Pozivamo mladino, da z nakupovanjem teh znakov počasti spomin Adamiča in Lundra, ki sta dala svoji življenji za našo lepšo bodočnost. V mestu bodo prodajali znake in razglednice. Kupujte te enake in razglednic«! e— Imenovanje sodnega izvedenca. Pooblaščeni inženjer kemije g. Vojo Knop v Celju je bil včeraj pri predsedništvu okrožnega sodišča v Celju imenovan za stalnega sodnega izvedenca. e_ Trgovska nadaljevalna šola v Celju. Popravni izpiti za šolsko leto 1932-33 bodo za vse razrede: pismeni v ponedeljek 25. t. ra. ter ustmeni v torek 26. t. m. vsakokrat od 16. dalje po razporedu, ki bo na uradni deski. K tem izpitom, kakor tudi eventualnim drugim izpitom, ki bodo v istem času, se bo javiti učencem (kam) pri vodstvu šole 21. in 22. t. m. od 18. do 19. in prinesti s seboj zadnje šolsko izpričevalo. Sprejemni izpiti za I. razred odpadejo. Vpisovanje bo 28. in in 29. t. m. vsakokrat od 18. do 20. K vpisovanju je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnina znaša 25 Din- V to šolo se morajo vpisati in jo obiskovati vsi vajenci trgovin v me'tu Celju in naslednjih krajih njega okolice: Babno, Breg, Gaber je, Lava, Leveč, Lisce, Medlog, Ostrožno, Polule, Spodnja Hu-dinja, Spodnja Ložnica, Trnovlje, Zagrad, Zavodna, Zg. Hudinja, Bukovžlak, Čret, Dobrava, štore, Teharje. V nedeljo 1. oktobra bo ob 10. v šoli otvoritvena slovesnst v prisotnosti gg. članov Sol. odbora, mestnega ter sreskega združenja trgovcev ter na. stavnikov. Te slovesnosti se morajo udeležiti vsi učenci (ke). Redni pouk se bo pričel za »L razred v ponedeljek 2. oktobra, za II. in III. razred pa v torek 3. oktebra, obakrat ob 14. e— Preložena nočna vaja v Celju. Za torek 26. t. m. določena nočna vaja vojaške in civilne obrambe pred sovražnimi napadi je preložena na poznejši čas. e— Žrtve nesreč in napadov. Na Ljubnem si je 45 letna kočarica Ana Jakobova v petek pri padcu v jarek izpahnila nogo v gležnju. V St. Vidu nad Valdekom je bik napadel 59 letnega, pri tamkajšnjem župniku uslužbenega dninarja Jožeta Pavlina in mu z rogom občutno poškodoval levo roko. V Gotovijah si je 26 letni posestnikov sin Josip Antloga v soboto pri padcu z neke deske pretrgal kite na levi roki. 25 letna dninarica Marija Ulmaričeva z Gomilskega je v soboto zavozila s kolesom v kup gramoza in si pri padcu rnočno poškodovala desno roko v ramenu. Pri Sv. Trojici v okolici Rogaške Slatine so neki iantje s kamenjem napadli 20 letnega bru-sača Martina Jagodiča in ga občutno poškodovali po glavi. e— Umrl je v nedeljo 17. i. m. v Medlo-gu 24 pri Celju 72 letni prevžitkar Anton Lipovšek, istega dne pa je umrla v celjski bolnišnici 31 letna železničarjeva žena Matilda Grobinova iz čorčavca pri Kostriv-nici. e— Nepoštena prodajalka vina. V nedeljo se je pojavila v Celju neka kmečka ženska in ponudila raznim gostilničarjem vino v nakup. Rekla je, da je iz Artič pri Brežicah, in je povsod ponujala isto količino vina ter zahtevala isto aro. Neki gostilničar se je takoj informiral v Artičah in izvedel, da te ženske v Artičah sploh ne poznajo. Svarimo gostilničarje pred to žensko. e— Za avtobusni izlet na Plitvička jezera, Senj, Novi, Crikvenico in Sušak od 23. do 25. t. m. je še nekaj mest prostih. Prijaviti se je treba do četrtka 21. t. m. v pisarni mestnega avtobusa na celjskem magistratu e— Mestna kopališča ob Savinji se za-tvorijo jutri. e— Kino Union. Danes ob 20.30 špionaž-ni zvočni velefilm »Afera polkovnika Red-la« in dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Lep shod JNS v Krčevini. Krajevna organizacija JNS v Krčevini-Košatih ie sklicala v nedeljo v krčevinsko šolo iaven shod, ki je sijajno uspel in ki se ga ie udeležilo nad 200 volilcev. Shodu je predsedoval predsednik krajevne organizacije, šolski upravitelj g. Cvetko, ki je najprej pozdravil vse navzoče, posebej še senatorja g. dr. Ploja, zastopnika politične oblasti g. Krope.ia, inšpektorja g. dr. Poljanca, zastopnika zadržanega poslanca, g. dr. Vauh-nika, župana občine Sv. Peter Fluheria in šolskega upravitelja g. Krameria ter druge. Nato je podal poročilo o delovanju organizacije, ki šteje v tem kratkem času po ustanovitvi že okrog 100 članov. Nato je povzel besedo g. dr. Vauhnik, ki je podal izčrpen referat o komasaciji občin in o velikem pomenu bodočih občinskih .volitev, ki bodo 15. oktobra. Senator g. dr. Ploj je poudarjal pomen JNS in njeno delo za ohranitev edinstvene Jugoslavije, v kateri nihče n& sme motiti sloge in bratstva, kakor tudi ne bo nobenemu separatistu dopuščeno delati zgage pri bodočih občinskih volitvah. Govorili so nato še banovinski svetnik g. Janžekovič, ponovno g. dr. Ploj, g. Glaser in četnik »N. O.« D„ nakar je bil sestavljen komite za pripravo volitev v novi veliki občni Košaki, h kateri sta pripadli sedaj tudi občina Krčevina in Sv. Peter. Na splošno željo je bil izvoljen za nosilca liste g. Janžekovič iz Dolnje Po-čehove, ki uzva med ljudstvom splošno zaupanje in narodno priznanje. Končno je bilo še sklenjeno, da se bo vršil redni občni zbor krajevne organizacije v mesecu decembru. a_ Iz ekonomskih razlogov je priporoc- Ijivo abonirati se v gledališču, ker je za letošnjo sezono že sedaj obvezanih več odličnih gostov. Pri teh predstavah se bodo cene vstopnicam zvišale, dočim bodo prejemali abonentje vse te predstave tudi v svojem abonmanu! — Prijave za abonma sprejema gledališka blagajna dnevno od 9. do pol 13. in od 15. d0 17- ure. (Ob nedeljah in praznikih samo dopoldne). a_ Dosedanje gledališke abonente, ki še žele obdržati lanske sedeže, prosi gledališka uprava, da jih dvignejo najkasneje do danes zvečer. Po tem roku se bodo njihovi sedeži oddajali drugim interesentom. a— Sprememba v društvu »Jadran«. V nedeljo dopoldne je imelo mariborsko dru štvo primorskih emigrantov, pevsko društvo Jadran v Narodnem domu svoj izredni občni zbor, na katerem je bilo so glasno sklenjeno z ozirom na razširjeni delogkrog društva, opustiti v naslovu naziv »pevsko društvo«. Deloma so ibila spre-me-niena tudi tozadevna društvena pravila. a_ Sestanek mariborskih članov strokovne organizacije natakarjev in hotelskih kuharjev za dravsko banovino se je vršil 14. t. m. ter so obilen poset in številni pristopi novih članov pokazali, kako skrajno potrebna je bila ustanovitev in vodstvo te organizacije po mladih močeh. Organizacija si je nadela nalogo, usposobiti člane tako, da bodo lahko zasedli tudi ona me sta, ki so bila zasedena od nenadomestlji vih tujcev. Organizaciji želimo najboljše uspehe in tudi to, da bi jo podprli merodaj-ni faktorji. a— Tujski promet v Mariboru po Končanih počitnicah zopet polagoma pojema. V prvi polovici septembra je bilo pri mariborski mestni policiji prijavljenih 810 tujcev, od teh 217 inozemcev. a_ Zagonetna smrt posestnika. Včeraj zjutraj je izzvala v Zgornji Sv. Kungoti splošno pzornost in razburjenje nenadna smrt tamošnjega posestnika Josipa Divjaka, ki je očividno podlegel zastrupljenju. O dogodku je bilo obveščeno mariborsko državno tožilstvo, ki je takoj odredilo preiskavo. Kakor je posneti iz orožniškega poročila, je odšla v nedeljo zjutraj z doma v Avstrijo Divjakova žena Kristina. Iz moke sta si Divjak in rejenka pripravila gibanice. Deklica je pojedla manjšo količino V nekaterih je uporabil motive slovenskih ljudskih izročil, v ostalih pa pripomorejo k učinku naslonitve na slovensko poezijo. Zgodi se pa tudi, zlasti v nekaterih proznih odlomkih knjige, da se Zemek ne povzpne nad višino literarnega turista. Lahko smo veseli tesra literarnega dogodka., saj se v Zemkovi zbirki tako prisrčno in mestoma globoko odraža naša zemlja. O Janu Vaclavu Legi so ob lOOletnici njegovega rojstva 14. septembra obširno pjro-čali večji češki listi. Omeniti bi bilo, da so vsa poročila ugotavljala Legov vpliv na postanek Cegnarjevega prevoda »Babice« Bo-žene Nenicove.. Povsod so simpatični spregovorili o stikih med Cehi in Slovenci. V brnskih »Lidovih Novynah« je stalni poročevalec o slovenski literaturi, pesnik in esejist Rajmund Habrina ob tej priliki podal pregled literarnih stikov med Cehi in Slovenci od naših protestantskih pisateljev preko Dobrovskega in Prešerna do Legovih časov. Umetniška nagrada. Češka Akademija znanosti in umetnosti je razpisala iz fonda advokata dr. Leopjlda Katza nagrado v znesku 50.000 Kč. Natečaja se morejo udeležiti vsi likovni umetniki češke narodnosti, ki so v radnjib treh letih ustvarili kako znamenito umetniško delo. Vera Dostalova. teh gibanic ter popila skodelico mleka, posestnik je pa privoščil preješnjo količino pripravljene, jedi. Kmalu je postalo obema slabo, da sta bruhala. Divjakovo stanje se se Je ponoči poslabšalo, mož se je onesvestil in morali so ga prepelati v bolnico, kjer je pa včeraj okrog 5. zjutraj umrl. Deklico so z znaki smrtno nevarnega zastrupljen ja prepeljali v bolnico. Orožniki so moko zaplenili, državno tožilstvo pa je odredilo obdukcijo trupla pokojnega Divjaka. Nekateri važnejši notranji organi bodo poslani fiziološkemu institutu v Ljublja. ni. Divjakova žena se še ni vrnila. Gospodarstvo Hišnim posestnikom V kratkem je pričakovati, da bo finančna uprava izdala poziv za predložitev davčnih prijav za zgradarino. Ta poziv se izda vsako leto v jeseni, toda vedno ob drugem času, ker je baš čas razglasitve merodajen za prijavo najemnin. Osnova za odmero zgradarine je namreč po zakonu ona letna najemnina, ki jo plačuje najemnik ob času, ko se razglasi poziv za predložitev prijave. Zaradi splošne gospodarske stiske imajo danes najemnine za stanovanja in za poslovne lokale izrazito padajočo tendenco. Dohodki so se povsod tako skrčili, da prebivalstvo enostavno ne zmore onih najemnin, ki so veljale še nedavno. Hišni posestniki, zlasti oni, ki morajo plačevati aunite-te za najete hipoteke, se znižanju do zadnjega branijo in pristajajo na nižje najemnine šele tedaj, ko stranke zaradi nemožno-sti plačevanja dosedanjih najemnin odpovedo stanovanja; mnogi pa se branijo do zadnjega in se sprijaznijo z nižjo najemnino šele tedaj, ko spoznajo, da praznih stanovanj po starih visokih najemninah nikakor ne morejo več oddati. Tu ne pomaga' noben rentabilitetni ali drug račun, ker gre življenje v sedanji krizi preko vseh teh računov. V interesu samih hišnih posestnikov je torej, da čini prej primerno revidirajo najemnine, če tega še niso storili. Storiti pa morajo to, preden izide poziv za vložitev prijave, kajti poznejše znižanje ne more imeti nikakega vpliva več na višino davka. Hišni posestnik, ki bo najemnino znižal šele po razglašenem pozivu za predložitev prijave za zgradarino, bo moral plačati skozi vse leto zgradarino od stare visoke najemnine. Kdor torej vidi, da sedanjih najemnin ne bo mogel več držati, naj z znižanjem prav nič ne odlaša. Če pozneje zniža najemnino za eno tretjino, bo moral od znižanih dohodkov plačat? kar polovico za davke. Če pa že sedaj izvede znižanje za isti znesek, mu bosta zaradi nižje zgradarine ostali po odbitku davkov vsaj dve tretjini kosmatega dohodka. Hišni posestniki naj torej sedaj dobro preudarijo, da jih ne bodo razmere prisilile k znižanju pozneje, ko ne bo več mogoče sorazmerno /nižati tudi davka. strokovnega udruženja bo v Beogradu, v Novem Sadu pa bo glavno poverjeništvo s tajništvom, kakor tudi v Velikem Bečkere- ku za področje tamošnje zbornice. = Naredba o izvozu zaklane perutnine v Avstrijo. Minister za trgovino in industrijo je v sporazumu s kmetijskim ministrom predpisal naredoo o izvozu zaklane perutnine v Avstrijo. Vse tvrdke, ki se želijo baviti s tem izvozom, se morajo prijaviti v uradu za kontrolo izvoza živine in naj v prijavi predložijo dokaze o izvršenem izvozu v Avstrijo v letu 1931 (carinske dokumente). Strokovni odbor urada bo potem izvrSil razdelitev kontingenta, od katerega bodo dobili 75 odstotkov oni izvozniki, ki so predložili dokaze o izvozu o letu 1931.', ostali pa 25 odstotkov. = Tudi Nemčija nima potrebe po uv»iu žita. Kakor smo nedavno poročali, je Češkoslovaška že tako dvignila svojo produkcijo pšenice, da ji letos menda ne bo treba prav nig uvažati. Od ostalih evropskih držav .je tudi Francija pridelala toliko pšenice, da ima celo majhen izvozni presežek. Po najnovejših nemših podatkih, pa tudi Nemčija ni več med pasivnimi državami. Letos ,;e pridelala 875.000 vagonov rži (lani 836.000), 552.000 vagonov pšenice (lani 500.000), 272.0C0 vagonov ječmena (259.000) in 688.000 vagonov ovsa (665.000). Skupaj je pridelala 2,474.000 vagonov žita nasproti 2.338.000 vagonom lani. Skupaj z uvozom od 120-000 vagonov žita ie Nemčija v pret. letu 1932./33. porabila 2.505.000 vagonov žita, letos pa ima od lastne prod akcije z zalogami od prejšnjega leta na razpolago celo nekaj več. Uvažala bo pšenico le v toliko, kolikor bo del svoje pšenice prodala v inozemstvo, kakor to prakticira že nekaj let zaradi izboljšanja kvalitete mlevskih izdelkov. (Jsoda lužižkib kulturnih delavcev. Znano ie, da ie bilo meseca aprila aretiranih šest lužičkosrbskih inteligentov: Bart, dr. Cyž. Ja-nak, slikar M. Nowak, pisatelj Slodenk in §aiba. Zaprti so bili v takozvanem »Korrek- tionshaus« v Budyšinu, v zelo nezdravih prostorih, tako da se je mnogim izmed njih poslabšalo zdravje. Dobivali so tudi zelo slabo hrano in so bili prisiljeni k telesnemu delu. Ker pri zaslišanju niso mogli nikomur ničesar dokazati, so jih spet po pettedenskem zaporu izpustili, pridržali pa so slikarja in pisatelja Mart. Novaka, katerega so izpustili šele po osmih tednih. Sedai je jasno, da pomenijo te aretacije zgolj narodno preganjanje. Vsi prizadeti so bili z uradnim ukazom razrešeni svojih služb in vrženi v bedo. Tudi po prihodu iz ieče jim mesta niso bila vrnjena. Še več: Nemci so zahtevali od njih celo, da bi morali plačati hrano, ki so jo prejemali v zaporu, in sicer 2 marki dnevno. Ako tega ne bi storili, jim grozi ek-eekucija ali ponoven zapor. Ti dogodki so zopet kričeč in iasen dokaz, kakšno kulturno svobodo uživajo Lužički Srbi. V. D. Rusko gledališče v Beogradu. V Beogradu nastopa pod vodstvom g. Julije V. Raki-tine že več let z uspehom ruska gledališka družina, ki ima tudi svojo lastno dramsko šolo. Letošnjo sezono otvori ta skupina 1. oktobra s proslulo tragedijo Merežkovskesja »Peter in Aleksej«. Med ostalimi uprizoritvami se obetajo v novi sezoni Ostrovskega »Talenti in oboževalci« ter »Kolo sreče«, in-scenaciia romana Dostojevskega »Zli duh«, V. Vjačeslavskega »Vila vdove Tuljakove«. (Viačeslavs&i, ki je poleg Rakitine glavni režiser te skupine, je imel že prošlo sezono velik uspeh s svojim delom »Emigrant B m-čuk«), dalje »Liubezen pod mikroskopom« N. Jevreiinova, Knuta Hamsuna »V kremp-ljib življenja« itd. Nadaljnje nazadovanje indeksa cen Studijski oddelek Narodne banke je pravkar izdal indeks cen v trgovini na debelo za avgust, ki kaže nov padel od 63.7 na 60... Tako nizkega indeksa še nismo doslej zabeležili, kajti najnižji je bil indeks v lanskem septembru, ko je znašal 61.8, pa seje v naslednjih mesecih pričel dvigati, tako da je letos v februarju dosegel 68.4; od letošnjega februarja pa opažamo stalno padanje indeksa. Padec indeksa od julija na avgust ie v zvezi s padcem žitnih cen po novi letini. Tudi lani je indeks od julija na avgust p^-del od 65.6 na 62.8. Od posameznih delnih indeksov je najbolj nazadoval indeks cen rastlinskih proizvodov, in sicer od 58.1 na 49.3, indeks cen živine in živinskih proizvodov se je nekoliko popravil od 54.0 na 55.6, indeks cen industrijskih izdelkov je popustil od 70-5 na 68.5. indek9 cen mineralnih proizvodov pa je ostal nespremenjen in ie le za malenkost nazadoval od 75.1 na 74-9. Gibanje indeksov cen v zadnjih letih nam kaže naslednja primerjava: indeks rast. živ. ind. skupni avg. 1928 127.2 114.3 95.9 105.8 » 1930 93.9 96.7 79.7 87 7 > 1931 75.7 75.6 70.8 73.6 > 1932 64.0 53.6 63.4 62.2 > 1933 49-3 55.6 68.5 60.7 V primeri z lanskim avgustom sta nekoliko višja indeksa živalskih in industrijskih J proizvodov, indeks cen rastlinskih proizvodov pa je padel kar za 14.7 točke. Posledice zunanje oslabitve dinarja se kažejo prav za prav le pri indeksu cen industrijskih izdelkov, ki je za 3 točke višji nego je bil lani: to pa pomeni, da so industrijske cene na debelo letos povprečno le 7.a 5% višje. Poleg tega opažamo, da se i« povečala napetost med indeksom cen glavnih uvoznih predmetov in glavnih izvoznih predmetov. Indeks cen glavnih izvoznih predmetov ie od lanskega avgusta padel od 57.0 na 55.8, indeks cen glavnih uvoznih predmetov pa se je istočasno dvignil od 66.5 na 73.4« kar ie v zvezi s podražitvijo uvoznih predmetov zaradi oslabitve dinarja. Pa tudi uvozni predmeti so se podražili povprečno le za 10%. Indeks cen na drobno Tudi indeks cen v trgovini na drobno (ki velja za Beograd) ie v avgustu popustil, in sicer od 74.1 na 73.6 (1926 = 100); lani v avgustj ie znašal ta indeks 74-1, predlanskem pa 80.6. Kakor smo že enkrat poudarili, gre nazadovanje indeksa cen na drobno boli počasi, Dočim so cene na debelo danes za skoro 40°/o nižje nego 1. 1926. so cene na drobno nazadovale le za 26.4%. V primeri z lanskim in predlanskim avgustom go se posamezni indeksi takole spremenili: avg. 1931 avg.1932 avg.1933 prehrana 75.5 73.9 oblačila 74.0 75.5 73.9 kurjava, razsvet. 85.1 78.8 74.3 splošni indeks 80.6 74.1 73.6 V primeri z lanskim avgustom ee je dvignil le indeks cen za oblačila. Zanimivo je, da se koloniialni proizvodi navzlic podražitvi inozemskih plačilnih sredstev v sploS-nem niso podražili. Delni indeks cen kolo-nijalnih proizvodov (ki spada v skupino »prehrana«) je znašal v avgustu 79.6 nasproti 80.8 v lanskem avgustu. Gospodarske vesti = Prisilna organizacija vojvodinskih mlinov. M'nister za trgovino in industrijo ie po zaslišanju zbornic v Beogradu. Novem Sadu in Velikem Bečkereku, odobril, da se v smislu določb obrtnega zakona ustanovi prisilno strokovno združenje mlinske industrije za področje dunavske banovine, uprave beograjskega mesta in 6 srezov drinske banovine. Sedež tega prisilnega Hmeli -f Žalec 18. septembra. Tudi danes je bilo sklenjenih le malo kupčij po 65 do 75 Din za kg. Slabše blago na vzorce iz obrobnih krajev so plačevali po nižjih cenah. Nemški trgovci le prav malo kupujejo, ker čakajo na skorajšnjo ugodno ureditev denarnih vprašanj. Podnakupovalcem, tako zvanim tekačem, ki kupujejo na svoj račun, naj producenti ne nasedajo in naj ne prodajajo blaga po nizki ceni. Ti podnaku-povalci ne delajo za provizijo, ampak za razliko v ceni, ki je v mnogih primerih znatna. Čudim se nekaterim trgovcem, da ne kupujejo blaga direktno od producen-tov, ampak od teh tekačev. + Hmeljska letina v žateškeni okolišu. Kakor smo že v ponedeljkovem »Jutru« poročali, je po podatkih češkega odbora Jel-note hmeljarjev iz posameznih občin pridelek hmelja letos za 28% manjši nego je bil lani. Poročilo nemškega odbora Jednote, či gar delokrog obsega večji del pridelovalne ga področja, pa prihaja do druge številke m ugotavlja na podlagi cenitev iz 182 pridelovalnih občin, da znaša primanjkljaj 'etine nasproti lanskemu letu 37.50%. Temu še pristavlja, da se letošnji pridelek ceni na 70.280 starih stotov po 50 kg (lani 112.000. predlanskim 172.000, 1. 1930. 215.C00 stotov; po Barthu). . + Kaj je s cenitvijo pridelka srednjeevropskega žlahtnega hmelja? Prejeli smo: Srednjeevropski hmeljski urad je doslej vsako leto na podlagi podatkov iz posameznih okolišev sestavil in objavil statistiko pridelka srednjeevropskega žlahtnega hmelja. in sicer takoi ob končanem obiranju. Lani ie bila ta statistika izdana že 26. avgusta. Letos se je sicer letina nekoliko zakasnila, vendar pa ie bil že v začetku septembra hmeli povsod obran. Cenitve pridelka, ki daje hmeliarju vendar precej opore pri presoianju položaja, na navzlic temu še nimamo, čenrav bi nam bila prav potrebna. + Nemški hmeljski trg. »Frankfurter Zeitung« (od 17. t. m.) poroča, da na ntirn-berškem trgu ni one živahnosti, ki bi jo lahko pričakovali, medtem ko je v pridelovalnih okoliših opažati razmeroma močno nakupovanje. Vzrok za ta pojav leži v tem, da interesenti ne kupujejo na niirnberškem trgu, temveč neposredno pri producentih. po poročilih iz oznamovalnib občin je bilo ie v prvih 14 dneh letošnje sezone pokuplienih na licu mesta orog 15.000 bal novega hme-lia, medtem ko je bilo v istem času na niirnberškem trgu prodanih le 350 bal. Zanimivo ie tudi, da zaenkrat ni zanimanja za haller-tauski hmelj, dočim 6e gorski hmelj gladko proda. Na niirnberškem trgu so bile na koncu tedna naslednje notacije: gorski hmeli ooo _ 250 mark za 50 kg (78 — 88.50 Din za kg), hallertauski 280 — 300 mark (99 do 106 Din), tetnanški pa 300 — 330 mark (106 _ 117 Din). Borze 18. septembra. Na ljubljanski borzi ie deviza Newyork v skladu z zunanjimi notacijami znova precej popustila. V Curihu ie notacija padla na 343 (v 6oboto 349.50, pred enim tednom 366). Tako je sedaj dolar zdrknil že 34 •/• pod pariteto. Pri nas je tečaj padel že pod 50, zakaj po današnji notaciji je vreden dolar le še 48.97 Din za 1 dolar (srednji tečaj efcupaj s premijo 28.5%). Tudi angleški funt .ie vzporedno z dolarjem nadalje popuščal. Avstrijski šilingi so se trgovali nespremenjeno po 8.80 (v Zagrebu po 8.65, v Beogradu p« 8 575) Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda ponovno nekoliko dvignila in se je trgovala po 246 in 247, za december pa po 247 in 248. Promet je bil še v 7% Blairovem posojilu po 32 in v 8*/« po 37.75. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2308.74 -2330.10, Berlin 1365.14__1375.94. Bruselj 798.57 do 802 51 Curih 1108.35—1113 85, London 180.19_181 79, Newyork 3797.16_3825.42. Pariz 224.04_225.16. Praga 169 67-170.53. Trst 300.79_303.99 (premija 28 5%) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8 80. Zagreb. Amsterdam 2308.74 - 2320.10. Berlin 1365.14 — 1375.91, Bruseli 798-57 do 802.51. London 180 19-181 79. Milan 300.79 do 303.19. NewVork kabel 3819.16—3847.42 ček 3797.16 _ 3825 42. Pariz 224.08—2251«. Praga 169.67 — 170.53, Curih 1108.25 do 1113.85. Curih Pariz 20.22, London 16.215, New-vork £43, Brjselj 72.05, Milan 27.18, Madrid 43.18, Amsterdam 208.30, Berlin 128.35, Dunaj 57.50, Stocholm 83.65, Oslo 81.45, Koben-havn 72.45. Praga 15.325, Varšava 57.75. Bukarešta 3.08 Dunaj (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.57, London 28.55, Milan 47.79, Newyork 592.76, Pariz 35.55, Praga 25.39, Curih 175.85, 100 S v zlatu 128 S papir. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 246 den., 7% investicijsko 49 — 52, 8% Blair 35.75 den-, 7% Blair 32 den., 7% Drž. hipotekama banka 49 den., 4% agrarne 27 den., 6% beglu-ške 37 den. Zasreb. Državno vredmote: Vojna škoda 246 — 247, za oktober 246 den., za december 247 — 248, 7% investicijsko 49 — 52, 4% agrarne 27 den., 7% Blair 31.75—32.55, 8% Blair 35.50 — 36, 7% Drž. hipotekama banka 49 — 55, 6% begluške 36.50 — 38; bančne vrednote: Priv. agrarna banka 225 do 232; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 170 bi., Trbovlje 125 bi. Beograd. Vojna škoda 244.50 — 245.50. 7*/» investicijsko 52.50 bi., 4% agrarne 29.50 bi., 6% begluške 37.90, 37.80 zaklj., 8" o Blair 36.25 zaklj., 7% Blair 33, 32.25 zaklj., 7% Drž. hipotekama banka 51 — 52.50, Narodna banka 3600 — 3650, Priv. agrarna banka 232 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.95, Državne železnice 15.60, Alpine-Montau. 10.15. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 18. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za september 93. za december 94.50, za maj 101.50: koruza; za december 56, za maj 62.75; oves: za december 52.625; rž: za december 78.50, za maj 84.50. + Winnipeg. 18. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 69.125, za december 71.50, za marc 77.75. + Ljubljanska borza (18. t. m.) Tendenca za žito mirna- — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): nova baška. 79/80 kg 170 — 172.50: nova sremska, 78/79 kg 157.50 — 160; koruza (po mlev^iki tarifi): baška promptna 105 _ 107.50. ra sept. 112-50 — 115; moka: baška. >0« i r nove pšenice 275 — 280; banatska 310 do 315. -1- Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 52 vagonov- Pšenica (78 kg): baška, okol. Novi Sad. gomiebanatska. srednjebaška 103 — 105; baška. okolica Sombor in slavonska 102 do 104; gornjebaška potiska in baška ladja Tisa 107 — 109: sremska 101 — 103: baška ladja Dunav in Begej 102 _ 104; južno-banatska 94 — 96 — O ve«: baški, slavonski in sremski 52.50 — 55 Ječmen: baški in sremski 64-65 kg 62 50 — 65 Koruza: baška 62 — 64; baška okol Sombor, banatska, sremska 63-65; slavonska 65-67; baška ladja Sava 6f»-67: ladja Begej 66 — 68: ladja Dunav 67 — 69. Moka: baška in banatska »Og« in ?Ogg« 202.50 — 222.50; »2« 182.50 do 202.50; »5« 162.50 _ 182.50; »6 ' 122.50 do 132.50; »7« 92.50 — 102.50; 8x 52.50 do 55: sremska in slavonska »Og« in »Ogg« 192.50 — 207.50; »2;< 172.50 _ 187.50: »5« 152.50 — 167.50; v6:< 117.50 — 127.50; -7« 87.50 — 97.50; »8« 52.50 — 55. Otrobi: baški in sremski 44 _ 46; banatski 42 — 44. Fižol: baški in sremski beli 120 — 125. + Budimpeštanska terminska borza (18. t. m.) Pšenica: za oktober 7.77 _ 7.78, za marc 8.95 _ 8.96; rž: za oktober 5.08—5.09, za marc 6.08 — 6.09; koruza: za maj 8.12 do 8.15. Iz žlvljema na dežel! Iz Kranja r— Absolventka praškega konservatorija in pedagoške šole Ravnikova poučuje klavir, gosli in citre po zmerni ceni. Iz Trbovelj t— Gospa Urška Volker na zadnji poti. V nedeljo popoldne smo odnesli k večnemu počitku gospo Uršulo Volkerjevo. Kako spoštovana in ugledna je bila pokojniea, je pokazalo ogromno spremstvo na njeni zadnji poti in številni venci, ki &o zagrnili njen grob. Pokojniea je bila varčna in dobra gospodinja. S pokojnim uiožem sta .si iz skromnih sredstev zgradila ugleden dom, kjer sta vzgojila številno uružino v zavedne narodne ljudi in vsem oskrbela dostojno eksistenco. Hudo ju je pjtrlo, ko sta izgubila v svetovni vojni najstarejšega sina Toneta. Blagi pokojnici, ki ie bila ga leta tudi članica Sokola bodi ohranim trajen spomin. t_ Krajevna organizacija JNS obvešča svoje članstvo, da bo seja širšega odbora v sredo 20. t. m. ob 18. v mali dvorani Sokolskega doma, širši fclarskt sestanek pa v četrtek 21. t. m. ob 20. v .eliki dvorani Sokolskega doma. t— Razstavljeni dobitki. Poleg podružnice »Jutra« so razstavljeni dragoceni dobitki za sokolsko tombolo, ki bo v nedeHo 1. oktobra. SV. BENEDIKT V SLOV. GORICAH Tukajšnje Prostovoljno gasilno društvo priredi 24. t. m. (v primeru slabega vremena 1. oktobra) Ob 15. na hribu Sv. Treh kraljev blagoslovitev brizgaflne. Po blagoslovitvi bo narodna veselica pred gostilno g. Ivane Raiter, ker bo na sporedu umetalni ogenj, ameriški zapor, šaljiva pošta itd. — Vsi prijatelji od blizu in daleč so vljudno vabljeni. Vstopnina 3 in 5 Din. Svira gasilska godba. Cisti dobiček je namenjen za nabavo gasilskega orodja. Repertoarji NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA. Zaoitek ob 20. Torek. 19.: zaprto. Sreda, 20: V agoniji Sreda. OPERA. Začjtek ob 20. Sobota. 23.: Pikova dama. Premiera. Izv. * »Sonata strahov«. Drama je uvrstila v repertoar zopet slavnega pisatelja Avgasta Strindberga. V četrtek bo premiera njegove trodejanske komorne igre »Sonata strahov« v režiji g. Dob^-ca, ki ie delo v vsakem pogledu najskrbneje pripravil. Ljubljanska opera otvori sezijo v soboto z znamenito rusko opero »Pikova dama«, ki io ie napisal genialni skladatelj Peter Čajkovski. Priglasi za gledališki abonma se se spre-iemaio pri blagajni v dramskem gledališču. Zaradi številnega priglasa abonmaja je odprla uprava nov redni abonma C. za katerega se sprejemajo priglasi v dramskem gledališču. Znameniti francoski politik in državnik ob svojem izstopu na pariški Severni postaji, kjer so ga pričakovali številni njegovi prijatelji. Motorizirana železnica Lokomotiva se umika motorju — Zmaga tračnice nad cesto Francoske železnice so v svoj program z« 1. 1934. postavile tudi 250 novih motornih vlakov, avtomobilov na tračnicah, ki so se doslej sijajno obnesli. Železnica je začela z njimi pobijati svojega doslej največjega in najnevarnejšega konkurenta, avtomobil. tako rekoč z njegovim lastnim orožjem in uspešno tekmuje s cesto. Pobija ga s svojo novo brzino in gibčnostjo. O tej važni novosti, ki jo bodo menda kmalu uvedli tudi pri nas, je dal slavni ravnatelj francoskih državnih železnic Ra-oul Dautry v nekem intervjuvu zanimive podatke. Francoske železnice so imele že 1. 1931. nekoliko železniških avtomobilov, ->automo-trices« ali »autorails«, kakor iih imenujejo. A šele z novim letom so dobili večji po-mei^ko ie uspelo izdelati vozove, ki zmore jo%eko 50 potnikov in brzino do 150 km 9 Vitamin — povzročitelj raka Na mednarodnem znanstvenem kongresu v Leicestru, o katerem smo že poročali, je imel njegov predsednik, znameniti bio-kemik in odkritelj vitaminov sir Frederick Gowland Hopkins zanimivo predavanje, v Sir Fr. Gorland Hopkins katerem je opozarjal na neko sorodnost med snovmi, ki povzročajo po vsej priliki rak, in vitaminom D (antirabitičnim vitaminom). Ta vitamin ima isto kemično strukturo kakor neke snov1 v katranu, po katerem se pojavi po stalnem dotiku rak. Vitamin D pospešuje med drugim rast kosti, a možno je, da pospešuje pod nekimi okoliščinami tudi nastajanje raka. NEKAJ ZA VSE Normalna temperatura jedi znaša 38 stopinj C, za jedi v obliki kaše 37 do 42 stop. * Srednja širina zenice je 4 mm * Črevesje izkoristi 97 odst. beljakovine m 95 odst. maščobe, ki je v jajcu. (največja po francoskem zakonu dopustna brzina znaša 130 km). Najbolj se uporabljajo za brzo zvezo z obmorskimi kopališči in povprečna njihova brzina je r-0 do 110 km. S to brzino so začele železnice spet dobro konkurirati avtu, kar je videti iz tega, da se je število potnikov od lanskega leta podvojilo. Železniški avtomobili, ki obratu iejo na francoskih progah (v drugih državah jih tudi že imajo), so izdelek 14 različnih tipov. Sčasoma se bodo med njimi izkristalizirali nekateri naiboljši. Lahko bi že danes gradili avtomobile na tračnicah, k.i bi bili pripravljeni za 150 do 160 potnikov, a tu ne gre v prvi vrsti toliko /a veh kost, temveč za čim gibčnejši. hitrejši in češči promet na tračnicah. Vsekako je potovanje z avtoraili prijetnejše in cenejše nego i neokretnimi lokomotivami z dolgo vrsto vozov. »Skrivnostna nižava" Mihael Terry, znani angleški raziskovalec Avstralije, se je nedavno vrnil s svojega potovanja po petem delu sveta. Mudil se je štiri mesece v osrednji Avstraliji in je pri tej priložnosti odkril nov, doslej neznani svet, ki ga je krstil za »skrivnostno nižavo«. Ta kos zemlje meri v dolžino 40, v širino pa 20 milj in ga od vseh strani zapirajo navpične stene s prepadi, človek, ki stopi na to zemljo, dobi vtis, kakor da se je površina zemlje iz še neznanega naravnega dogodka pogreznila. V »skrivnostni niža vi« je našel Terry mnogo divjačine in živih vrelcev. Značilno je posebno odkritje, d ije divjačina te pokrajine prav krotka. »Skrivnostna nižava« je brez človeških prebivalcev, za lovca pa naravnost idealen predel. Ker jo zemlja popolnoma ravna, je mogoče na njej poljubno pristati z aeroplanom. Pruski ministrski predsednik Goerlng, ki ga je mednarodni odbor za pojasnitev požiga berlinskega parlamenta označil kot Intelektualnega povzročitelja požara Redilne injekcije za drevesa Kakor po drugih mestih tudi v Pragi ne vzrasejo vsa drevesa, ki jih zasadi na prometnih cestah mestni vrtnarski urad. Mnogo teh dreves kmalu pogine in jih morajo nadomestiti z drugimi, ker pod cestnim tlakom ne najdejo dovolj vlage in re-dilnih snovi, ki so jim potrebne za življenje. Da ima mestna uprava škode za težke tisočake, je razumljivo samo po sebi. A sedaj so menda našli pravo metodo, ki bo preprečila predčasno umiranje dreves in prihranila občini velike stroške. Skupina znanstvenikov in tehnikov je dolgo časa eksperimentirala s to metodo, pri kateri gre v glavnem za umetno prehranjevanje dreves. Iz večje posode, ki jo položijo ▼ zemljo tn napolnijo z redilno tekočino (tekoča gnojila), prehaja hrana skozi neko vrsto injekcijskih igel naravnost v korenine drevesa in to mora potem rasti in se razvijati, naj si bo cesta, v kateri stoji, kakršna kolL Eksperimenti so imeM tako dober uspeh, da Jih bodo v kratkem uresničen ▼ praksi, na cestah samih. Nenavadna smrt angleške letalke Znana angleška letalka, -211etnft lady Clayton, se je na letališču Brooklinu pri Londonu smrtno ponesrečila. Hotela Je boš splezati v svoj pilotski sedež, ko Je letalo, ki so mu pozabili postaviti cokle ob kolesa, zletelo z brzino 80 km naprej. Claytonova ni mogla v aparat. Kratek čas jo je vlekel za seboj, potem se Je »pustila in padla na tla, pri čemer ss Je tako težko poškodovala na glavi, da Je če« nekoliko minut umrla. Letalo se Je kmalu potem preobrnilo in razbilo. Opičji paradiž v Parizu V pariškem zoološkem vrtu so otvorfii nov predel za opice, ki se bodo v nJem počutile gotovo bolje nego ▼ domačem pra-gozdovju. Opice bodo imefte tu ves kom-fort, vso svobodo, veiike kopatae bazene, gugalnice, vrvi in — zrcala. Pod visokimi kupolami se dvigajo ogromna prava drevesa iz tropskih dežel, a tudi umetna drevesa, tako da bodo imele žival vso iluzijo, da so v prosti naravi. Pozimi bodo celo napravo kurili, tako da opice zime ne bodo poznale. Sredi opic bosta stanovala paznik in njegova žena, ki bosta tudi stregla novorojenim opicam s steklenicami najboljšega mleka. Podoben oddelek dobijo kmalu tudi ptice. Misli ob avtomobilskem krmilu Vse se je ie privadilo avtomobila: kokoši, gosi, psi, mačke, tu pa tam ceflo pe-fici. Najbolj donosna stran avtomobiMrih tvomičarjev Je napačna stran ceste. Brzina: 500 km s hčerjo Je običajno krajše nego 50 km z materjo. Vozniki so gluhi, če prihaja avto od zadaj, slepi, če prihaja od spredaj, ln hromi, ce prihaja od strani. To vse zarto, ker Jim ne puste, da bi se na »rojem totu pottsno naspali. Topovi! - Mitnici ja! Vojaške parade v ubogi razoroženi NemS?<*i manevrov nemške vojske v vznoUn. *-rusiji je pr^ivovai v oru.ver.meuu u.IUeju topiva ui »trojnih "u jesensKm pušk sam maršal Hlndenburg' Ignacij Moscidd, predsednik poljske republike Maršal Josip Pilsudski, stvaritelj nove Poljske Poljska delegacija na Avali Ko so se parlamentarni zastopniki bratske Poljske ob prihodu v Jugoslavijo najprej ustavili v Beogradu, so korporatlvno posetili tudi A val o, kjer so položili krasen venec na grob neznanega Junaka, Kazimir Switafcki, maršal (predsednik) poljskega parlamenta Ga. Ludvika VVolska, Sanica poljskega parlamenta, zastopa ▼ poljski delegaciji, ki pride danes v Ljubljano, ženske parlamentarke bratskega slovanskega naroda Danes ob 9. prispe v Ljubljano ob zaključku svojega obiska v Jugosla* vi ji zastopstvo poljskega Narodnega predstavništva, odlični člani senata m parlamenta (Sejma). Kakor vsa druga mesta in vse druge pokrajine {"go*'«* vije bo tudi Ljubljana sprejela legu Umne reprezentante bratskega slo* vanskega naroda z iskrenim veseljem in s hvaležnostjo, da so prišli v Jugo* slavijo in s tem okrepili zavest slo* venske skupnosti, posebej pa še čut bratstva med Poljaki in Jugoslovem. Poljsko parlamentarno delegacijo tvorijo naslednji gospodje in dame: podpredsednik Sejma in bivši minister pravde univ. prof. Vaclav Makov* s ki z gospo, podpredsednik senata Anton Bogucki s soprogo, senator in bivši minister Leon J an t a » Pol* czynski, podpredsednik Sejma dr. Karel Polakiewicz z gospo, po» slanec in podpredsednik komisije zu= nanjih del dr. Tadeuš D y b o s k i, narodna zastopnica ga. Ludvika W ob s k a, tajnik senata dr. Jurij Ba ran* s s i,'narodni poslanec in član komisije zunanjih del Jan W al ew ski, sena' tor in tajnik senata Jan R o g o w f c z, poslanec in bivši vojvoda Waleri Vadav Makowski, podpredsednik poljskega parlamenta ln vodja poljske parlamentarne delegacije p* njenem obisku v Jugoslaviji Roman, poslanec in član komisije zunanjih M Feliks G wi z d z, poslai* nec In sekretar skitpščine prof. M. Wawrzynowski, senator in član komisije zunanjih del St. P e r c z y n= S ki senator in sekretar senata Stani' »lav Wankowicz, poslanci Zyg-. mumt T 8 bink a in E. Kleszczyn> tki ter A. Birkenmayer, posla* nec tn član komisije ruvanjih del dr. L. Rubel, poslanec B. F i c h n a, po* slanec tir. Ememryk Rut t en* C z a p k t, poslanec F. Lip in s k i, poslanec W i t c z a k, publicist in na« rodni poelanec Štefan K a p u s c i n* a k i n s k i, poslanec Waclav W i s* lički, poslanec S. D a b u l e w i c z, poslanec I. Dzieduszyski, posla* nec Szawlewski, šef sekretarijata maršala Sejma svetnik W. Za g o* r ow s ki, šef sekretarijata maršala senata svetnik A. M o hI. Z odprtim srcem sprejemamo odlič* ne predstavnike Poljske in v njih iskreno pozdravljamo ves bratski na--rod s slovanskega severa. Živeli, bratje! Živela, Poljska! Profesor TIhohodec je svoj lovski plen naj brže kupil v trgovini z ribami... Iz življenja Herriot se je vrnil iz Rusije Državniki in politiki bratske poljske republike K danaSnjemu prihodu predstavnikov poljskega senata in parlamenta v Ljubljano in sveta Zanimivosti iz sodobne Nemčije Vodja Wolffovega biroja ▼ koncentracijskem taborišča Kakor poročajo iz Pariza, so odkrili glavnega ravnatelja Wolffovega brzojavnega urada Nawitzkega, ki je izginil brez sledu pred kakšnim mesecem, nenadoma ▼ nekem hitlerjevskem koncentracijskem taboriScu. Nawitzky je baje izdal vesti, ki vladi niso bile všeč. Samomor med nemiklml znanstveniki Ravnatelj patološkega zavoda vseučiti&ča v Monstni, znani profesor dr. Gross, je iz-rrSil samomor s strupom. Vzroki: metode, ki jih uporablja hitlerjevski režim za izvedbo svoje »glajhšaltunge« v znanstvenem področju. ŠPORT O zmagi ljubljanskih plavačev v Gradcu Brez strahu po svetu. Dne 9. sept. so v medmestni plavalni in vvater-polo tekmi Gcadec-Ljubljana v Gradcu startali ljubljanski plavači prvič kot reprezentanca Ljubljane izven meja naše države. Reprezentirali so naš plavalni šport tako častno, kot je to od njih morda malokdo pričakoval in kljub Vilfanovi bolezni, ki je bil naš najmočnejši adut, je Ljubljana dosegla nad Gradcem sicer tesno, toda zasluženo in pomembno zi^iago. Prijazno kopališče >Zur Sonne/< je za take tekme kot nalašč. Res je bazen sicer majhen (25X10 m), je pa odlično urejen in opremljen in pri avstrijskih klubih velja kot jako priljubljeno rekordno plavali-i-e. Ugodno je tudi, da je tik poleg njega s.mski bazen s toplo vodo. kjer so se med tekmovanjem lahko zadrževali tckmovalci da jim ni bilo treba prezebati na mrazu. "Kajti zračna temperatura je znašala komaj 12 stopinj! Organizacija tekme je bila deloma vzgledna, v nekaterih ozirih pa občutno pomanjkljiva. Odlična je predvsem bila tehnična stran, tudi tempo je bil dober, dočim pa je poslovanje jury bilo precej domače. Tako je bilo precej čudno, ko smo starterja videli naenkrat stati kot tekmovalca na startu, časi so se določevali netočno, le kadar je šlo za rekord, se je pri stopanju postopalo nekoliko bolj vestno in malo »podrukal« je jury tudi, ko se je našla prilika za to. Edino water-polo je bil odigran v precej nemogočih okoliščinah; igrišče samo je mnogo preozko (pravilni minimum je H m), goli so bili slabo vidni in brez mrež, sodnik pa je domačim dovoljeval vse preveč, da so uveljavljali svojo izdatno fizično premoč. Tudi sicer je sodnik pokazal, da tekmi niti zdaleka hi bil dorasel. Po oficielni otvoritvi tekme in obojestranskih pozdravnih formalnostih je prišla prva točka hrbtno plavanje na 100 m Favorita sta Seitz (G) in Wilfan (Lj). Po prvem neuspelem startu je \Vilfan dolgo na vodstvu, vendar uspe Seitzu z lahkoto, da ga v finishu pusti za seboj in osvoji prvo mesto, medtem ko žirovnik prav tako ■z lahkoto premaga v borbi za tretje mesto Justa (G). Ure kažejo za Seitza nov. av. strijski rekord 1:12.7, ki uvršča simpatičnega Gradčana med najboljše hrbtne pla-vače sveta! Tudi Wilfanov čas 1:16.7 je nov jugoslovenski rekord _ v dvomatchu Todi Gradec z naskokom ene točke. Sledi 100 m prosto Na startu je za Gradec najboljši graški sprinter dr. Rodiger in Karf, Ljubljana pa mora nastopiti brez Wilfana, ki je pravkar odplaval hrbtno; startata Fritseh in Lavrenčič. In zgodi se, kar ni nihče pričakoval: Fritschu uspe v odličnem stilu gladko obračunati z dr. Rodigerjem v času 1:02 4. ki je boljši od jugoslovenskega rekorda, Lavrenčič pa je v svojem doslej najboljšem času 1:0-3.4 sigurno tretji. Vodstvo v dvomatchu prevzame Ljubljana z 19:15. Plavanje na 200 m prsno je bilo za nas brezupno od vsega začetka. Vendar je plaval na progi Hribar (Lj) bolje od starega rutiniranega internacionalca Parika (G) in Ie temu, da je isti na vsakem obratu pridobil ca 1 m, se ima Parik zahvaliti, da si je v končnem jspurtu« vendarle mogel osvojiti prvo mesto. Hribar pa je postavil s časom 3:05.4 nov jugoslovenski rekord. — V dvomatchu vodi zopet Gradec s 26:25. 50 m prosto » Ljubljana mora resignirati na vso sprinter-s=ko prvo garnituro, ker zaradi utrujenosti ne morejo startati niti Wilfan, niti Fritseh niti Lavrenčič in nastopita juniorja Petrovič in Fux, dočim starta za Graz njihov >.kanon« Dittmar in Schnidaritseh. Točka prinese drugo veliko presenečenje: za udarec roke premaga Petrovič favorita Ditt-marja, ki mu tik za petami kot tretji sledi Fux in Ljubljana zopet vodi s 36:32. Tudi v štafeti 3X100 m mešano starta Ljubljana z drugo garnituro. V postavi Hribar-žirovnik-Fux ne mce Gradcu, ki nastopi kompleten v postavi Parik-Seitz-dr. Rodiger biti nevaren nasprotnik, vendar plava naša štafeta tako odlično, da podleže Gradcu komaj za 0.2 sek. vodstvo v dvomatchu pa zopet prevzame Gradec s 44:42. 4X50 m prosto Obe štafeti sta kompletni na startu. Lavrenčič v borbi s Schnidaritschem le ma'o uspe, pač pa more Wilfan, ki starta kot drugi v odličnem času 27.3 pridobiti prei Dittmarjem precej naskoka. Seitz ga nato Petroviču zopet odvzame in Fritseh cot zadnji starta le trenutek pred dr. Rodigerjem. kateremu uspe z odličnim startom in silnim začetnim spurtom do obrata ioh:*e-ti Fritscha. Vendar j" Fritseh v končnem spurtu boljši in je za udarec roke prej na cilju. Jury pa odloči, da sta obe štafeti prišli istočasno — rezultat 1:54.9 je nov jugoslovenski in nov štajerski rekord. Stanje točk: 53:51 za Gradec. Po kratkem odmoru, ki ga je izpolnila vrsta dokaj dobrih skakačev s skoki, izvajanimi s 3 in 5 metrske deske, s'^di težko pričakovana olimpijska štafeta 4 X 200 m ki je imela odločiti izid dvomateha. Na startu sta za Gradec Karf, za Ljubljano Jfichalek. Slednji gre takoj v voifstvo in že je v ostrem tempu preplaval 100 m v 1!10. Naskok se polagoma povečava ln z lepim spurtom preda s časom 2:30.8 prvi. Fritseh gre z vso paro na pot, Seitz za njim. Fritseh je v odlični formi ln Seita se trudi zaman S časom 2:26.3, ki je boljši od jugoslovenskega rekorda, prinese Jesi-hu ea 12 m naskoka — štafeta je dobljena. Jesih v borbi s Tandlom ne pridobi in ne izgubi ničesar — za progo potrebuje 2:35.7 in Wilfanu tudi odlični dr. Rodiger ne more ogražati prvega mesta. Wilfanu niti ni treba plavati z vso paro in dr. Rodigerju uspe. zmanjšati razliko na 10 m - čas Wilfana je 2:28, čas štafete Lubljane pa 10:01, za celih 28 sekunu boljši od jugoslovenskega rekorda! — Štafeta je dobljena in ž njo je po vsej priliki dobljen tudi dvomateh. kajti preostane edino še vaterpolo tekma, za katero pa je Ljubljana velik favorit. Stanje točk znaša po štafeti 62:59 v korist Ljubljane. Water-po!o tekma je že v omenjenih okoliščinah končala z 2:2 neodločeno. Spričo nekaterih neregular-n^sti in izmučenosti igračev je ljubljansko moštvo dalo obupno slabo igro. Edini Jam-nik se je nekaj časa trudil, da bi spravil moštvo na noge, pozneje pa je, zlasti ko so Gradčani po odmoru nastopili s svežimi igralci popustil tudi on in celo moštvo se je oddahnilo, ko je bilo tekme konec. Točke smo si razdelili in končni izid dvomateha je bil 72:68 — zmagala je Ljubljana. Ta naš prvi nastop v inozemstvu nas je marsikaj podučil. Predvsem smo mogli šele topot pravilno presoditi visoko kvaliteto naših plavačev. Ljubljana ima plavalno reprezentanco, ki v naši državi nima nasprotnika in se lahko brez sramu in brez zadrege pokaže kjerkoli v Evropi. V petih disciplinah so ljubljanski plavači postavili rezultate, boljše od jugoslovenskih rekordov in če štejemo še čase Fritscha in "VVill fana v štafetah, so rekordne znamke bile v teku poldruge ure izboljšane kar sedemkrat! škoda, da je letošnja sezona zatadi slabega vremena pri nas že zaključena, sicer bi se sobotnemu graškemu uspehu pridružil še marsikateri lepši. še en nauk smo dobili v Gradcu: našim . plavačem, vsem, kar po vrsti, manjka še v ogromni meri tehnika obratov, kar je pri plavanju v kratkih bazenih ogromnega pomena. V tem so Gradčani pravi mojstri. Da niso oni obračali za razred boljše od naših, bi bil marsikateri rezultat drugačen in tudi zmaga Ljubljane mnogo, mnogo bolj prepričevalna. Tu je naša Ahilova peta, tu se je treba še učiti. Sicer pa smo lahko in moramo biti z našimi plavači v Gradcu samo zadovoljni! Službene objave LNP (Seja u. o. dne 15. septembra 1933) Prisotni gg.: Rybar, dr. Kosti, Kuret, Novak, ravn. šetina, Jugovec, Malovrh, Kralj, Buljevič, Vospernik, Skalar, Kačar, Melicer, Pevalek, Drufovka, Petrič in Dor-čec. Upravičeno. odsotni gg. Logar. inž. De-bclsk Kaznujejo se po čl. 1 Spi. Prav. JNS z uporabo čl. 7 kaz. prav. JNS, ker so igrali tekme z neverifiranimi igralci: SK Trbov-ije in SK Hrastnik z 8 (osem) dnevno, a SK Svoboda (Zagorje) brez uporabe čl. 7 k. p. s 14 (štirinajst) dnevno prepovedjo igre. t. j. prva dva od inkl. 26. septembra, zadnje imenovani (Svoboda) do inkl. 2. oktobra t. 1. S tem v zvezi se vzame na znanje dopise navedenih klubov št. 110 od 4. t. m., 101 od 25. avgusta in od 4. septembra t. 1. Sprejme se za začasnega člana, ker je zadosti) pogojem za sprejem, SK Panonija (M. Sobota) in se ga predlaga JNS v sprejem za rednega člana. Na osnov: čl. 10 Prav. o prv. tekmah in ker se niso mogli klubi MO Trbovlje sporazumeti gleae razdelitve klubov za odigra-vanje prv. tekem po sKlepu redne gl. skupščine LNP z dne 13 avgusta t. 1., se odločijo za MO Trbovlje tri grupe,~in sicer: trboveljsko (vsi trboveljski klubi), hrastni-ško (hrastniški klubi) in zagorsko-litijsko (zagorski in litijski klubi), ki igrajo ločeno prv. tekme. Koncem prv. sezone igrajo zmagovalci (prvaki) grp medsebojno po-dvojnem cup-sistemu kvalifikacijske tek- me za prvenstvo MO Trbovlje, žrebanje prvega para izvrši LNP, zmagovalec v prvem kolu igra zopet dve tekmi s tretjim klubom. S tem v zvezi je rešen dopis SK Amater, Trbovlje in Dobrne od 28. avg. tega leta. Na prošnjo Ilirije od 12. septembra t. 1. se dovoli nastop v mednarodni tekmi v moštvu Ilirije v Celovcu 17. t. m. igralcu Berglezu Ladu. Na znanje se vzame izjava MO Trbovlje od 12? t. m. v zadevi neizplačanega sodn. honorarja po SK Hrastniku. Tozadevno prejme MO dopis. Na znanje se vzame pismena prijava g. Arnošta Adamiča "brez datuma. O tem se obvesti OZDS pri LNP in MO. Trbovlje ter SZNS. Na znanje se vzame dopis ISSK Maribor štev. 170 od 5. septembra t. 1. ter se o vsebini istega obvesti ZNP. Ugodi se prošnji SK Ilirije od 9. septembra ter prejme o tem še pismeno sporočilo. Zavrne se pri-ziv SK Ilirije od S. sept. v zadevi izrečer* kazni nad igr. Berglezcm, ker se mora postopati po čl. 66 kaz. Prav. Na isti osnovi in ker ni priložena taksa se zavrne tudi priziv igr. Slaparja Franca. Zavrne se dopis SK Sla vije od 3. t. m. ter se konstati-ra, da so mnoge trditve neresnične, a predlaganje JNS za ..sprejem v redno članstvo se iz športnih vzrokov odkloni. Vzame se v razpravo dopis MO Maribor z dne 5. sept. v zadevi incidenta na igrišču Rapida in protest Ilirije od 3. sept. v zadevi uvrstitve kluba po skupščini LNP v H. razred. Opozarjajo se klubi, da ne smejo igrati tekem z nesaveznimi klubi. Tudi treningi s temi klubi, pri katerih se pobirajo prostovoljni prispevki, niso dovoljeni. Odslej se ne bo tudi na prošnje dovoljevalo igranje z nesaveznimi klubi, zaradi tega naj se take prošnje ne pošiljajo. Nadalje se opozarjajo klubi, da nastopajo v vseh tekmah samo z igralci, ki so verificirani in ne z igralci drugih klubov ali s takimi, ki sploh niso verificirani. Poziva se MO Trbovlje, da žreba pare za prv. tekme jesenske sezone 1933 vseb treh grup. in sicer za Trbovlje klube: Trbovlje, Amater, Dobrna, Retje; za Hrastnik: Hrastnik, Rudar, Delavec; za Zagorje: Zagorje, Svoboda. Sloga in Litija. O rezultati tega žrebanja in datumih ima poročati LNP. Odobri se tajniku III. g. Logarju 14-anevni dopust zaradi odsluženja orožna vaje. — Tajnik I. waterpolo prvenstvo. Te tri glavne konkurence bodo razdeljene na več stopenj. Predlog g Macanoviča, o katerem bo razpravljala glavna skupščina JPS koncem leta, vsebuje tudi vss podrobnosti načina izvedbe posameznih prvenstev. — Kolesarsko prvenstvo Zagreba si je v nedeljo na 100 km dolgi progi Zagreb—Karlovac in nazaj priboril v času 3:02.2 član kolesarskega društva Zagreb 1887 Štefan Mrgac. Nov svetovni rekord v lahki atletiki. Iz Milana poročajo, da je včeraj znani lahko-, atletski atlet Becchali dosegel nov svetov^ ni rekord pri tekmi na 1500 m v času 3 minute in 49 sekund. Dosedanji svetovni rekord na tej progi je imel od 1. 1930. francoski tekač Ladoumegue v času 3.49 in eno petino sekunde. Novi svetovni rekorder je včeraj pretekel poslednjih 500 m v eni minuti in 13 sekundah. Ponesrečena tekma na Rakeku. Z Rakeka nam. javljajo: SK Korotan. Kranj : SK Javornik 8:2. Prvenstvena tekma se ni vršila ker ni bilo sodnika. Mesto delegiranega sodnika je sporazumno tekmo iz obzira do občinstva sodil prvi polčas domačin, drugi pa neki gost. Tekma je bila vse prej ko prijateljska. To se vidi po tem. da je Javorniku v drugem polčasu ostalo le še osem mož na polju in je bil eden od domačih blesiran. Smučarski klub Ljubljana obvešča svoje člane in prijatelje, da bo priredil gimna-stične vaje, ki naj udeležence pripravijo za bližajočo se zimsko sezono. Vaje se bodo vršile vsak ponedeljek zvečer v telovadnici humanistične gimnazije.. Vodil jih bo strokovnjak, absolvent visoke šole za telesno kulturo v Berlinu. Ker bi se vaje mogle vršiti samo v primeru zadostnega števila, prosimo vse one, ki želijo vaje posečati, da se prijavijo pri g, Kurnerju v trg. Goreč na Tyrševi cesti še tekom tega tedna. Dan in uro pričetka vaj bomo skušali določiti po željah interesentov in pravočasno objavili. .. .«_ Motoklub Beograd razpisuje za nedeljo 24. t. m. gorsko motociklistično dirko na Avalo pri Beogradu. Prijave je poslati do 20. t. m. na naslov: Miloš St. Ilič, Beograd, Kralja Ferdinanda ul. 15. Obširnejši razpis in razpored dirk je razviden pri "tajništvu MK Ilirije. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes od 17. naprej obvezen trening zlasti Igrač Ilirije Doberlet Miodrag leži bolan v sanatoriju šlajmarjev dom. Bil je operiran na kili in na slepiču. Priljubljenemu športniku želimo skorajšnjega okrevanja. Primorje vložilo protest. Kakor dozna-vamo, je ASK Primorje včeraj brzojavno najavilo JNS svoj protest proti verifikaciji nedeljske tekme Primorje : Slavija (S). Svoj protest opira Primorje na napake, ki jih je zagrešil sodnik med tekmo. Ena glavnih je ta, da je ob stanju 1:0 za Primorje zadržal napadalca Ermana v popolnoma zreli situaciji in žvižgal off side, ki ga pa ni bilo. Sodnik je pogreško takoj priznal s tem, da je žogo metal ob tla. Tako je sodnik zagrešil napako, ki je odločujoče vplivala na nadaljnji potek in izid tekme. V nekaj vrstah. Ker je Petrinovičev pokal definitivno prešel v last splitskega Ja drana, se namerava preurediti način p'r venstvenega tekmovanja v plavanju. Teh nični referent plavalnega saveza g. Hrvoje Macanovič je predložil savezu obširen pred log za veliko reformo prvenstvenega tek m o vanj a JPS. Po tem predlogu se bo prvenstveno tekmovanje delilo v klubsko prvenstvo, prvenstvo posameznikov in v za- žorgo Frica in Aleksa ter Kovačiča Zunanji°atleti, predvsem Cerar. Gabersi* Krevs, Perpar in Skok naj resno u> reciu: trenirajo po navodilih trenerja. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). D nes od 17. dalje trening podsaveznega ligi moštva, katerega se morajo vsi igrači gurno udeležiti. Ob 20. seja načelstva p. ^Beliču«. Iste se morajo pod pretnjo suspenza sigurno udeležiti: Gašperlm, Por. Prešern, Kovačič in Ninkovič. SK Reka. Danes ob 20. odborova se; a v Sokolskem domu. Točno in polnoštevn"->' Radie Torek. 19. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. — 19: Radio orkester. — 20: Resnica in zmota o oduševijenosti narave. — 20.30: Schumaa-nove duete pojeta gdč. Korenčanova in g. Brandsteter. — 21.15: Radio orkester in radio jazz, vmes čas in poročila. Sreda. 20. septembra. LJUBLJANA 12-15: Plošče. — 12-45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 19: Otroški kotiček. — 19.30: Plošče. — 20: Literarna ura. — "2030: Pihalni kvintet opernega orke?tra. — 21.30 Samospevi gdč. Milene Verbičeve. Vmes čas in poroči1.. — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 16: Popoldanski koncert. — 19: Lahka godba. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.50: Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Liubljane. — 22.40: Lahka in plesna glasba. — PRAGA 19.10: Mešan program _iz pizna. — 21.45: Koncert solistov. — 22.15: Zabaven program iz Plzna. — BRNO 19.10: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.35: Pevski in klavirski koncert. — 20: Večer komorne glasb*-. — 21.10: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 12: Orkester. -17.05: Sodobni avstrijski skladatelji- — 19: Dunajski simfoniki. — 20.45: Literaren program _ 22: Koncert na ploščah. — BERLIN 20: Monakovski humor. — 21: Narodne pesmi. — Plesna glasba. — KoNIGb-BERG 18.25': Klavirski koncert. — 20: Program iz Berlina. _ Lahka in plesna gla?ba. — M0HLACKER 20: Program kakor v Berlin x. — 21: Komorni koncert. — 22.40: Godba za ples t Moj ljubljeni, nepozabni soprog, gospod Marci Jsatnprecht vodja litograiije je danes ob 8. uri na Krku nenadoma preminil. Zemeljski ostanki bodo prepeljani v Ljubljano. Pogreb bo v sredo, dne 20. septembra ob 4. uri iz mrtvašnice Sv. Krištofa. Krk, dne 18. septembra 1933. Žalujoča soproga Frančiška Lamprecht. Prehodna doba deklice je med 12. in 17. letom, io /e doba, ko mora vsaka deklica imeti zdravo ki i, zdrave in močne živce tei izvrsten apetit. TO DA za krepitev krvi, živcev in apetita. »ENERGINs se dobi v vseh lekarnah, 1 steklenica y2 litra Din 35.-. Po pošti pošlje LABORATORIJ »ALGA«-SUsAK 3 velike steklenice Din 110.-, 6 velikih steklenic Din 220.- u; 1 gratis. 12 velikih steklenic Din 440.-- in 2 gratis. iMrvVonn 00 Slin *>e. i^litik« to oar. »dr«v]» S Br. 378? «8-'IU I95fe m kje bo oglaševal, ker ve, da ima le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom maso kupnomočnih čitateljev. Kdor ni pil Bermet vina, ne ve, kaj je zdravilna pijača. Ta božja kapljica, ki jo rodi Fruška gora v Sremskih Karlovcih in jo predela v sijajen Bermet vinarna Marinkov, bi morala biti gostom povsod na razpolago. Naroča se pri MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI » V /i,- V .;_NNi/_ - . — \ Kupujte peči „H E L L A" modernih odličnih oblik. Velik prihranek goriva, nizka cena. Izdelujejo: VOJVOD JANSKE LIVARNE D. D. NOVI SAD 10172 ZAHVALA. Ker je nam nemogoče se vsakemu posameznemu osebno zahvaliti za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata, tasta, strica, gospoda Martina (Didica poštnega poduradnika v pok. in hišnega posestnika kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, na čelu premil. g. opatu P. Juraku, misijonarju Seliču, za tola-žilne besede, gg. uradnikom in poduradnikom pošte za častno spremstvo, kakor vsem prijateljem in znancem bla-gopokojnika, ki so ga tako častno spremili na poslednji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! V Celju, dne 18. septembra 1933. 10256 Žalujoča soproga, otroci in ostali sorodniki. Kolosalen prihranek na kurivu tvori tZEPHIR" - PEČ najcenejša peč sedanjosti. Ze-phir-peči vam prihranijo tekom let mnogo tisoč dinarjev. # Proizvod: „Z E P H I R" tvornica peči d. d., Subotica. Edina tvorniška zastopstva: Ljubljana, Venčeslav Breznik Celje, D. Rakusch Maribor, Pinter & Lenard * Zahtevajte brezplačne prospekte! 10083 ZAHVALA Grenka bol, ki smo jo občutili pri tragični izgubi naše predrage sestre, tete in svakinje ŽENI , se nam je. zdela neutolažljiva, da nam niso bili njeni in naši prijatelji v tolažbo pri iskreno hvalo smo dolžni za udeležbo pri pogrebu zastopnmu bana prosvetnemu šefu e- prof Vrhovniku, zastopnikom Aerokluba in Aeroputa, društva hišna posestnikov ter njenim stanovskim tovarišicam in tovarišem. Vodstvu in učiteljstvu I. osnovne šole pri Sv. Jakobu ter učenkam, ki so jo spremljale na njem zadnji poti m zasule njen grob s cvetlicami. Iskrena hvala šolski upraviteljici g. Mariji Polakovi, ki se ie ob odprtem grobu poslovila od nje. častiti duhovščini, zjasti g. katehetu šentjakobske šole Pivku, ki jo je pokopal in daroval ob udeležbi vsega učiteljstva m učenk sv. mašo za njo. Prav posebno hvalo smo dolžni učiteljskemu zboru iz Vidma, ki ie korporativno prihitel spremljat svojo dolgoletnd tovarišico. Končno gre naša zahvala vsem onim, ki so obsuli njeno krsto z venci m šopki prekrasnih cvetlic; vsem, ki so jo spremljali na poslednji poti in vsem, ki so v teh dneh z nami sočustvovali. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 20. septembra ob 8. uri v stolnici. Rodbina Frelihova. J. H.: 2b Jezero ljubezni Roman Milan Črne je pohvalil Ellenin sklep, ko mu je pri večerji v hotelu razložila svoje nadaljnje načrte za letošnjo jesen in zimo. Hotela se je vpisati na beograjski univerzi kot izredna slušateljica in se nastaniti s Sybilo v kaki ne predragi petiziii. zakaj življeme po hotelih ji je bilo do grla presedlo. Mirne tega je pa stalo denarja, »da je bilo kar grdo«! Ko je to rekla, Milan Črne ni mogel zatajiti dobrodušnega posmeha. »Ali si mar tudi že odkrila svoj dar za varčevanje, Ellen? Tebi pa res ne bi bilo treba!« Tedaj ie Ellen prvikrat opisala stricu življenje Krištofa Vilharja i/i silno bedo revnih dijakov. Rekla je. da je zdaj, ko je spoznala te razmere, tudi njen lastni pogled na življenje popolnoma iz-pre-menjen. »Pazi, Ellen,« jo je posvaril Milan Črne, »da ne zatavaš v človekoljubno zanešenjaštvo. Pri tekih stvareh lahko človek razmeče več denarja, nego ga boš podedovala po očetu.« Ellen je zmajala z glavo;,ne. njenj čuvstvo je bilo preveč zdravo za take prenapetosti. Zadovoljevala se je s tem, da je pomagala v svoji neposredni okolici. Milan Črne je z otožno ganjenostjo opazoval nečakinjo. Mislil je na meno mater in na svok) ljubezen do nje. Ellen je bila v vsakem pogledu njena hči. Toda Milan Črne se je čutil zanjo odgovornega in je ni smel kar tako prepustiti sami sebi. Videti je bilo, da se svo- jega pravega razmerja do Krištofa Vilharja prav nič ne zaveda in niti ne sluti, da je hvaležnost seme, iz katere rada požene ljubezen. »Ali bi ti bilo nevšečno, če bi si tega slavnega Krištofa Vilharja pri priliki bliže ogledal?« je drugi dan vprašal nečakinjo sredi .-az-govora, kakor da mu je po naključju prišlo na misel. A Ellen je uganila njegov namen. »Prav nič nevšečno mi ne bi bilo,« se je nasmehnila. »Zakaj neki?« »Tedaj ga lahko te dni povabiva semkaj,« je menil Milan Črne. »Ne vem, ali bi sprejel vabilo, striček Milan. Zelo čuden ie v teh rečeh. Ako zahtevaš od njega karkoli takega, da spada v okvir njegovega dogovora z nama, ti bo vsak trenutek na voljo, čeprav ob dveh po polnoči. Ali, mar meniš, da sem ga že kdaj pripravila, da bi se šel z nama zabavat? Nekoč sem mu ponudila, pa se je kar ujezil. Rekel je, da ni pravi človek za to. Da ni plesalec in gizdalin. _ f jg V sijaju njenih oči je videl Milan Črne potrdilo svoje s'utnje. Kaj bi neki rekel bratranec John, je pomislil sam pri sebi, če bi mu hči privedla siromašnega, neznanega in neznatnega dijaka medicine za zeta? Osebno so mu bili stanovski predsodki tuji, in slika, ki mu jo je bila podala nečakinja o značaju mladega človeka, ga .ie kazala v ugodni luči. Konec koncev je bil pa bratrancu vendarle odgovoren zanjo. Sklenil je, da si Vilharja najprej bliže ogleda, ne da bi Elleni kaj omenil o tem. * Nihče izmed Crnetovih ni vedel, da se je bil med tem Benedetti pripeljal v Beograd. Gaetano Muccich ga je spre.el v majhni penzui, k'er so stanovali sami tujci. Pozdravila se nista baš prisrčno. Naloga, ki mu jo je bil dal Benedetti, ga ni zelo mikala. Vsa reč se mu je zdela dokaj brezupna. Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— tet enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm L—. Po Din L— za besedo st zaračunaio nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Lokali« »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Zivalnt, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potnikirm!fO kot »nuis-artikel«. Naslov pr: podružnici Jutra v Celju. 36196-5 Potniku k; obiskuje gostilne, bi izroči! dobre predmete za podajo. — Ponudbe z na-vt-dbo dosedanjega delovanja pod značko »11« na osrasni oddelek »Jutra«. 36203-5 Pouk tteseda 1 Din; za dajanj« naslova ali na iifro 6 Din. Dijaki, ki i^6ejo iostnikcije, pla-6ajo vsako bošed« 50 [»Tj xa šifro ali dajanj« naslova 3 Din. (4) Profesorica daje instrukcije iz matematike in vseh predmetov gimnazije. Naj-vestnejši pouk. Ponudbe pod: -»Profesorica« na ogl. odd. »Jutra«. 36028-4 Pouk v klavirju prvovrsten, dajem po zmer-ni ceni. Grem tudi na d«m _ Pče-ljnikov, Gosposka ulic« i. 35815-4 Klavirski pouk daje g »pa po zmerni ce tli. Več v trgovini v Fiig nerjevi ulici štev. 86. 854314 Gosli poučuje tvvli učitelj šonsMVatort j». Študent« veka ai. 91 »5777-4 Iščem učitelja r.i pouk v italijanščini. — nn-j.ibs z navedbo ho-nv rar:-a na ogl«.sni oddelek »Jutra« pod »Italijanščina« 36145-4 Francoščina (tudi pomožni učejra značaja vsa ka besed* 50 par; u dajanj« nasl<*va ali M ii im p, 3 Din. (6) Iščem gospodično k osemletnemu dekletcu, ki poučuje v srbohrvaščini. — Zmožna igranja na klavir ima prednost. — Led-erer, Deslder, Sombor. 30133-1 Naatakarico sprejmem takoj. Nasl-ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36148-1 Prodajalko pošteno iti zanesljivo sprejmem. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod šifro »1000«. 36143-1 Izurjeno pletiljo sprejmem. — Naslov pove oo-lasni oddelek »Jutra«. 36178-1 Pek. vajenca z vso oskrbo sprejme Pavlin. pek, Blejska Dobrava, Gorenjsko. Prednost fantje z dežele. 30132 44 Vajenca za krznarsko obrt takoj sprejme I. Wanek. Sv. Petra cesta 9. 36154-44 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za d« janje Dostava ali ta šifro 5 Din. — Ogla« w*alnega snafoja pa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova al' za šifro pa 8 Din. (8) Naprošam dobrosrčno osebo, ki bi mogla podariti remi deklici za 1. meščanski razred potrebne knjige, za kar bi bila zelo hvaležna. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36159-8 »Ljubljanski Zvon« tri nevezane letnike 1923, 1929 in 1930. prodam za 150 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36193-8 »Die Frau als Hausarztin« knjigo od dr. med. Anmv Fischer Duckelmann, poceni prodam. Naslov v ogla." oddelku »Jutra«. 36192-8 (j Th Rr*man: Nove prigode gospoda Kozamurnika Za sliko je bil jarek, in v ta jarek se je pogreznilo motorno kolo gospoda Koza. murnika. Samo majhen košček ga je bilo še videti... Vozača sta zletela čez jarek v travo. Klobuk gospoda Kozamurnika je padel svinji, ki je rila tamkaj, na glavo; njegov tovariš je pa tako korenito čofnil v korito, da so brizgnile pomije na vse strani. Zaboji v velikosti 87 X 82 X 50 cm, 82 X 54 X 58 cm in 97 X 50 X 57 cm naprodaj. Vprašati v Mariboru. M in ska ulica 23. 36198-6 Avto, moto Brezposelna trg. uradnica išče kakršnokoli zaposlenje Gre tudi ko-t opora v gospodinjstvu, ali samostojna gospodinja. — Ponudbe ua o-gas. oddelek »Jutra« pnd značko »36.149«. 36149-2 5000 Din kavcije , oloži mesar in šofer z večletno prakso — najraje tako, da bi de'al oboje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »5000«. 36186-2 Vsaka beaeda 1 Din; z« dajanje naslova aii sa iifro pa 5 Din. (10) Tovor, avtomobile Steyer, dVs—ito-Mke, e polnjenimi pnematika.mi. dobro ohranjene proda garaža Pla-ninšek, Zagreb. Samo-boreka 4. 10199-10 Kolesa ia besedo. Ogtesl »3-eijalnega raaŽaja po 50 pa-r beseda Za dajan}« naslova aii na šifro I Din, oeevoma 3 Din. (Ud) 2 rabljeni kolesi crrci'ke!.j io škarje u pločevino do 6 mm. poceni proda Peter Škafar, Ljub Ijana, Borštnikov trg. 35631-11 Službe išče Vsaka beseda SO par; za dajeoje naslova aK za šifro pa S Din. (Z) Bivši trgovec Išče kakršnekoli zaposlitve potnika, skladiščnika ali sluge ali trg. delavca ali kaj sličnega proti majhni mesečni odškodnini. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno mesto v Ljublianl«. 35933-2 Službo hišnika iščem. Sta.r sem 36 let. ya jen vrtnarstva in nefcoliko tudi mizarstva. Grem tudi ko-t oskVbnik manjšega posestva. Sem samski, govorim tudi nemško in hrvatsko. Nastop in plača po doenvo-ru. Dopise na ngl-oddelek »Jutra« pod šifro WPride-n in poš-ten«. 36160-2 Prodajalka t večletno -prakso, želi premeni« mesto v galanterijo ali sliično. Položi tudi kavcijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prva moč«. 36136-2 Kuharica pridna in poštena, vajena hišnih del, želi premeniti mjila najku4ant neje ori- Poslovni zsvoo 1 1. Zaer<-b PrjSke ol St. 6>n »dgoror pri -ožiti »na m ko u S Din Propaganda higijene, da bo uspešna, mora nuditi nekaj stvarnega. Ni dovolj reči publiki: »Uporabljajte zobno milo in pasto GIBBS«. Treba je tudi poudariti, zakaj je milo potrebno, v čem je njegova prednost pred drugimi sredstvi za nego zob: vodami in običajnimi zobnimi pastami. Treba ji reči: milo je neobhodno potrebno, ker samo ono je v stanu, da razkroji mastne zastanke hrane na zobeh. A Gibb-sovi preparati za zobe vsebujejo milo. In ti so že preko 200 let odlični. Mesečno sobo lepo in solnčno, v sredini mesta oddam. Naslo-v pove oglasni oddelek »Jutra«. 36174-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom, elektriko in eve.nt. tudi s hrano takoj oddam. Naslorv pove oglasni oddelek »Jutra«. 36175-23 Majhno sobico najraje z oskrbo oddam v centru mesta. Nasiov pove ogasni oddelek »Jutra«. 30181-23 Opremljeno sobo solnčno, s posebnim vhodom in elektriko, opremljeno z novim pohištvom za 2 osebi, takoj r-IK:eni f-d-dam pri velesejmu. Naslov v -oglasnem oddelku Jutra. 36184-23 Sobo za 2 osebi oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 36191-23 Opremljeno sobo s centralno kurjavo in souporabo kopalnice oddam le boljšemu stalnemu gospodu na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36207 23 Majhno sobo separirano, oddam 1 gospodu. — Naslov pove oslasni oddelek »Jutra«. 361S9-;3 Stanovanja V»a.ka beseda 50 par; za dajanj« naslova aH za iifro 3 Din. (21-a) Stanovanje 2 »ob, kuhinje, velika rodovitna njiva ter- vrt in veliko klet iščem v najem v ali v bližini Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za dalje časa«. 35797-Sla Stanovanje 2—3 so-b, s pritikmam! in uporabo vrta. v bližnji okolici — blizu železnice ali tramvaja, išče za oktober par brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Pralnica«. 36158 21/a Mirna gospodična snažna, ves dan odsotna, išče stanovanje ene sobe, kuhinje, in pritiklin za 1. uovember. — Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod zuačko »Uradnica«. 36130-31,'a r/j* Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (iJ3-a) Dva dijaka iščeta v centru mesta sobo v ceni 200—250 D'n. Ponudbe na ogla.sni oddeiek »Jutra« pod šifro »Dijak«. m i Vsaka beseda 2 Din; za dajanj« naslova ali šifre pa 5 Din. (34) Manufakturist star i5 let, želi dopisovati z dobro situirano gospodično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šif.-u »Liubav«. 30172-24 Glasbila Vdova 39 let stara, želi pobiti vdovca z otroci. Ponudbe na og asni oddelek »Jutra« Mri šifro »Ljubim otrv:gn;te pismo. »Velesejm« Galjevica 212. 36147-25 Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova a1" za šifro na 5 Din. C29 Pisalni stroj dob-o -ohranjen, kupm v Celju ali Savinjski do'.:n . Ponudbe z navedbo zimm-ke, kedaj kupljen in Ctoo na oglas-ni oddelek »Jutra* pod šifro »Takojšnje plačilo«. 36134-29 Šivalni stroj za 4Ju' n*. 36179 23 Tekstilna zastopstva za mesto Zagreb iščemo_z jamstvom vpeljemo nove industrije. Najboljše ' reference Prosimo cenjene naslove poslati na Jugomosse, Jelačičev trg 5, pod »Energija«. 10184 Vsem, ki so z nami sočustvovali, spremili našo nad vse ljubljeno ženo, mamico in taščo na njeni zadnji poti ter ji poklonili toliko lepega cvetja, se tem potom najsrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Korencanu za njegov trud ter požrtvovalnost za časa dolgotrajne bolezni pokojnice. Maribor, dne 18. septembra 1933. 10255 Rodbina čerče. Lnejuje Davorin tiavljen. Izdaja aa Konzorcij »Jutra«