Božične počitnice.
Božične počitnice sicer niso tako dolge kakor velike počitnice ob koncu šolskega leta; vendar so ravno tako pfijetne. Nekateri celo pravijo, da so še prijetniše, zato ker so sedaj tako lepi prazniki in ker se dobi toliko krasnih darov. In kako prijetno se je igrati pri gorki peči!
Dorček in Anica, jako vpridna otroka imovitih starišev, sta že tako mislila. Že dolgo sta se naprej veselila božičnih praznikov in, ko so res prišli, sta bila vsa srečna. Jezušček jima je prinesel veliko pre-lepih daril: mnogokaj slastnega za mlada usta, pa tudi mikavnih igrač. Anica je dobila kar celo kuhinjo z vso potrebno posodo in opravo. Dorčku pa je prinesel bistrega konjička, glasno trobentico, krasno knjigo z zalimi podobicami in pa zbirko raznih barvic, katerih si je bil že tako zelo zaželel.
8
Takoj sta se zjedinila v tem, da se bosta igrala skupno, jeden dan z Dorčkovimi igračami, drugi dan pa z Aničino kuhinjo.
Na dan nedolžnih otročičev je bila kuhinja na vrsti. Vsa sta zaverovana v preimenitno delo. Posla je čez glavo. Povabljena je mala ,,punčika;, ki že obhaja petič svoj god; treba ji je napraviti gostijo, speči potičico in dobro pogačico. . . Dorček je pri teht-nici ter prodaja onih dobrih rečij, ki so ob takih ve-selih prilikah za poboljšek: rozin, rožičcv, mandeljnov, orchovih jedrc. sladkorja itd. Anica pa mora ukreniti vse potrcbno, da bode povabljenka zadovoljna in da njena kuhinja že takoj v začetku ne pride ob dobro ime.
Vsa v delo zamaknjeha nista opazila, ko je prišla v sobo ubožna deklica, slabo oblečcna in vsa prepa-dena. Dorček se je skoro ustraši in vsklikne: ,,Kaj pa ti iščeš tukaj?" — ,,Ljuba otroka!" začne prositi ubo-. žica, ^dovolita, da se smem tukaj nekoliko pogrcti, vsa se tresem mraza. In tako zelo sem lačna!" — Anica se ji začudi: ,,Si-li že vse pojedla, kar ti je bil prinesel Jczužček?" — ,.Oh, meni ni ničesar prinesel", odgovori žalostno.
Sedaj se začne uboga trpinka smiliti dobrima otrokoma. Hitro pozabita imenitnc ,.povabljenkeu in napravita ..gostijo" lačni ubožici. Natreseta ji v pred-pasnik rozin, mandeljnov, bonbončkov in šc drugih sladkih drobnjav: poleg tega pa se že posvetujeta, kako bi ubožici poskrbela še za gorko obleko. Kar stopi mati v izbo. Blaga otroka hitita pripovedovati drug pred drugim. kaj sta nameravala, pa kako se jima je nagloma razdrl prvotni načrt, ko je prišla ona-le uboga in tako zelo lačna deklica. Mati ju pohvali, češ, da sta sicer dobro mislila, a nerodno izvedla, zakaj lačen želodcek se ne nasiti s takimi drobnimi sladka-rijami, ki so le bolj za igračo. Zato reče ubožni de-klici, naj gre ž njo v kuhinjo. Tu ji natoči posodico sladkega mleka in odreže precejšen kos domačega kruha. Hvaležno poljubi dcklica roko dobrotni gospej in s solznimi očmi povžije ponujenivdar. Gospa 30 izpra-šuje,   kaj  je   vzrok   toliki   bedi. Še večje in gostejše
9
solze ji prihitijo v oči in jokaje pripoveduje revica, da ima bolno mater, da oče ne morejo ničesar zaslužiti, in kako zclo so revni.
Takoj sklene plemenita  gospa  izdatno  podpirati tako zapuščeno družino. Anica in Dorček ji pa že kar
precej pni dan vrlo pomagata. Le čudno se jima zdi, da jima jc sedaj tako veselo srcc, še skoro bolj sta sedaj vesela, ko darujeta, kakor poprej, ko sta preje-mala darila. Prav kuhinja-igrača jima je bila prva šola, kako ljubi  Bog z najlepšim veseljem poplačuje dari.
10
katere darujemo ubožcem. A modra mati jima je pa še pristavila, da pravo veselje nas čaka za dobra dela še le po smrti. Upamo, da bode Anica tako plemeni-tega srca tudi potlej, ko bode gospodinja pravega ognjišča, in da bode Dorček tudi takrat rad dajal, ko bo res zapisaval v trgovsko knjigo velike račune, in ne bo nosil peresa samo za ušesom kakor — za parado sedaj!