j&NA 1200 din- Leto XLI - št. 89 Kranj, torek, 22. novembra 1988 JMlMcJMSIIGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO' Ce se hoče, je vse mogoče Posegi v prostor so tisto področje, kjer imajo občine največ škarje in platno v svojih rokah, a hkrati tudi področje, kjer je največ nereda. Ne le v kranjski občini, kjer občan na primeru Kertove kmetije v Čirčah preverja ustavnost srednjeročnega družbenega plana, zakonitost ravnanja občinskega upravnega organa, odločnost inšpekcijskih služb in strokovnost Oomplana, temveč tudi v drugih. V radovljiški, denimo, se kar vrstijo delegatska vprašanja o tem, kaj je zakonito in po predpisih in kaj ni (nadstrešnice v Cankarjevem naselju, kiosk za Prodajo sadja in zelenjave na Bledu, taborniški dom ob Bohinjskem jezeru...). • l Tudi pri posegih v prostor kot še na številnih drugih področjih namreč velja znano balkansko načelo »pri nas se vse da«. Znani so Primeri, ko se je pod krinko splošnega družbenega interesa pozidavalo najboljša kmetijska zemljišča; primeri, ko je posredovala politi-^W*m)MGUl& ^ato Kavčič, podpredsednik Ljubljanske banke v Kranju Crni predal praktično že imamo aj, 15. novembra - Tokrat smo se pogovarjali z Zlatom Kavčičem, podpredsednikom poslovodnega , °ra Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske v Kranju. Zanimalo nas je predvsem kreditira- tekočega poslovanja podjetij, saj so popravki zakona o plačah omogočili večja izplačila, vsepovsod Jj^anje denarja nimajo. m ^ Pr»tv k n kreditiranje rjtil osebnih dohodkov povelje?« I *Za začetek bi rad rekel, da je 'edit, ki ga organizacija naja- i6 ob izplačilu osebnih dohod-°v le eden izmed mnogih, v j^ki ga pojmujemo kot krediti-^je tekočega poslovanja. Res je, daseob izplačilnem dnevu ^feba po kreditiranju tekoče-^Poslovanja poveča, da nes, 15. 'embra, je odobrenih za 38 p, Jjard dinarjev kreditov za izbila osebnih dohodkov, oce-i^jem, da vsi v celoti ne bodo P°riščeni, običajno je tako. V k, nJih treh, štirih mesecih je V° izkoriščenih od 15 do 20 mi-Jard dinarjev teh kreditov.« d "Potrebe P° tovrstnem kreditu torej rastejo?« . "Rastejo z inflacijo, ta mesec Jjjza 20 do 30 odstotkov. Seveda JJ^rno kriterije za odobravanje jI kreditov, eden od njih je tu-ida kreditiramo največ polovi-„ lzplačila osebnih dohodkov, Pe celote.« I "Kakšna so merila kreditira-* tekočega poslovanja?« "Kriterij je načrt likvidnosti, ,'^or mi temu pravimo, v kate-_ mora organizacija pokazati, ib ako potreba po kreditu nastaja Trte kakšnih virov bo kredit oddala. Kredit za izplačilo oseb-dohodkov mora vrniti naj-|*sneje do konca meseca, ker I nirno, da v naslednji mesec z l'm ne sme iti, torej gre resni- II za kratkoročno kreditiranje. Cer pa 15. v mesecu ni več tisti gični datum. izplačila oseb-j. dohodkov so se razpotegnila j? 10. do 18., v tem času pa na-. iajo tudi potrebe po kreditira-$ drugih izdatkov, kot so pla-.a računov, prispevki za sise, ^čilo kreditov, obresti, itd. To ^darjam, ker na politični sce-' v finančno manj strokovnih t °gih, ko slišijo, da je kdo najel ,Jdit za izplačilo plač, ljudje ta-'e rečejo: ja, saj so čisto na l^cu! Če kdo najame kredit za ^?e> seveda še ni rečeno, da je ■ koncu, lahko je, lahko ni, me-5 so drugačna.« »Vendar, nekateri so preža-dolženi, v Kranju je po tem najbolj znana Telematika, nov problem postaja Tekstilindus?« »Lahko rečem, da vse organizacije, do zadnje, te kredite vračajo, kajti če ga ne vrne, je pri nas interno blokirana, ne odobrimo ji novih kreditov, tega pa si nihče noče privoščiti. Odnos med banko in organizacijo vendar mora biti reguliran, pri nas je trgovina zelo hitro zaprta, če kdo ne poravnava svojih obveznosti.« »Se to kdaj zgodi?« »Vse mogoče se dogaja, toda stvari obvladujemo. Pol leta, lahko rečem kar v zadnjem letu, je vse več telovadbe pri zapiranju likvidnosti, toda to je odraz splošnih razmer v družbi. Likvidnost se zaostruje, ker inflacija vpliva na vse te dogodke in jasno je, da imamo s tem vse več dela. Ne morem reči, da smo povsod in v celoti uspešni, ponekod se likvidnost zaostruje, nasploh se likvidnostna kriza zaostruje.« »Rekli ste, da inflacija povečuje potrebe po kreditiranju tekočega poslovanja, kaj to pomeni, kako to komentirate?« »Rekdokje danes uspejo ustvariti realno akumulacijo, organizacija, ki uspeva vzdrževati približno enako raven virov sredstev za poslovanje in se pomembneje ne zadolžuje, je že lahko zadovoljna. Razkoraka, ki ga je povzročila lanska zamrznitev cen, vsem letos ni uspelo nadoknaditi in ujeti inflacije, jasno pa je, da tudi revalorizacijske obresti delajo svoje. Toda v povprečju se gorenjsko gospodarstvo dodatno ne zadolžuje, krediti pa seveda v svojih nominalnih številkah izjemno rastejo. Takšno je seveda povprečje, vmes pa so seveda izjeme, takšne, ki se preveč in takšne, ki se ne zadolžujejo, v najtežji situaciji pa so seveda tisti, ki so se zadolževali že v preteklosti.« »Kje so problemi največji?« »Največje težave z likvidnostjo imajo organizacije z izgubo, znane so, to je Telematika, Železarna, Veriga, dodatno pa se problemi pojavljajo v tekstilni industriji, predvsem v BPT in Tekstilindusu.« »V BPT pričakujejo bančno pomoč?« »Lahko rečem, da omenjenih pet organizacij že nekaj mesecev zelo aktivno spremljamo, kar pomeni, da mesečno zbiramo informacije o gibanju vseh poslovnih kategorij, posebej pazimo na zadolžitev, za Telemati-ko pa teče poseben program spremljanja. Vsi bodo morali izdelati program sanacije svoje li- kvidnosti, ki smo jih pri nekaterih že razširili v program sanacije, obravnavali jih bomo na decembrski seji našega izvršilnega odbora, ne morem še reči, kakšne bodo rešitve. »Nekatere računajo tudi na odpisovanje kreditov?« »Pričakovanja v tej smeri so, toda tega ne bo.« »Torej prolongiranje?« »To je realnejši pristop. Vendar, rešitve iščemo v smeri razbremenitve dohodka teh organizacij, gre torej za vprašanje obresti. Nikakor pa torej ne gre za odpisovanje kreditov, takšne vloge v hiši imamo, vendar smo jih tudi uradno že zavrnili. Mislimo, da morajo napraviti konkretnejše sanacijske cilje in programe, dokler jih ne bo, težko pričakujejo pomembnejšo reakcijo banke.« »Je to ostrejši odnos banke?« »Ne ostrejši, temveč aktivnejši, v tem smislu, da veliko bolj premislimo, preden podpišemo predlog za neki kredit. Sicer pa je kreditna boniteta v bančnem svetu nekaj običajnega, v tujini seveda, po kvaliteti poslovanja so organizacije razvrščene v predalčke, ko prideš v črnega, si dvakrat pregledan.« »Z gospodarsko reformo naj bi to običajno postalo tudi pri nas, občutek imam, da se pri vas že pripravljate, da odprete tudi črni predalček?« »Praktično ga že imamo, čeprav ta metoda dela v bistvu še ni legalna. Nimamo sicer kategorij in lestvice, toda vsakomur pogledamo v drobovje, kolikor se le da. »Kaj ni to normalno bančno ravnanje?« »Informacije o poslovanju so danes zelo problematične, sama bilanca stanja je zanemarjena, bilanca uspeha je dostikrat vprašljiva, primerljivost podatkov majhna, ker se sistem tako hitro spreminja. Sploh se stvari tako hitro spreminjajo, da je tro-mesečni podatek* danes za nas že zgodovina.« »Kako ste temu kos?« »Vsak dan delamo. Seveda je potrebna strokovnost, ne nazadnje smo dosti velika ekipa, strokovna usposobljena, informacijski sistem imamo kolikor toliko dober.« »Uporabljate računalnike?« »V dobršnem delu, vendar modele bonitete šele razvijamo. Tudi v bančnem svetu se stvari zdaj zelo hitro spreminjajo. Minili so časi, ko ni bilo rizika pri naložbi, ko si pri 8 odstotni obrestni meri in 50 odstotni inflaciji plasiral kredit, kar je bilo tako poceni, da ga je čas ujel. Zdaj ni več tako, ko danes denar plasiraš, se moraš zaveda- ti, da boš moral pobrati tudi obresti.« »Finance torej postajajo pomemben posel?« »To postaja zelo dinamičen in izjemno pomemben posel, časa za razmislek je običajno zelo malo, odločitve so konkretne, odgovornost je merljiva. Še vedno pa je krog ljudi, ki razmišljajo o financah, premajhen.« »Ker je finančnikov malo?« »Seveda in drugič, ker je to poklic, ki v preteklosti ni bil cenjen, bil je stranski kadrovski tir. Danes, ko se uveljavlja, pa se odpira vprašanje, koliko poslušalcev imajo finančniki. Mnogi se umaknejo, ker stvari ne obvladajo in so indiferentni do stvari, financar pa ostane sam. Vprašanje planiranja likvidnosti je povezano z nabavami, s podajo in s proizvodnimi toHovi, če niso zbrani v krog, financar ne more nič, potem ne more biti tisti, ki mu vsako jutro rečejo, toliko in toliko denarja potrebujemo. Teorija je to že rešila, toda pri nas zelo, zelo počasi prehaja v vsakodnevna dejanja, dejstvo je, da se danes direktorji že veliko več ukvarjajo z denarjem, kot so se včasih, ker se pač morajo.« »Ker je tako tudi učinek njihovega dela večji?« «Seveda, če danes v tovarni stroj stoji, to jutri in pojutrišnjem še ni katastrofa, šele kasneje se to pokaže, če pa ima blokiran račun pri sdk-ju, potem je konec, niti dnevnic ne morejo izplačati.« »So slabi časi opazni tudi pri upadanju naložb?« »Na srečo na Gorenjskem še imamo dobre programe, zdaj gre v realizacijo nekaj manjših, v LIP-u Bled, dva v žirovskem Kladivarju, pa v Inštitutu Zoran Rant v Skofji Loki, v delu pa imamo velike programe, v Savi, v Telematiki, uporaba investicijskega denarja se zaenkrat na Gorenjskem še ni bistveno zmanjšala, še vedno ga je premalo. Na tem področju plan nekako uresničujemo, je pa res, da je v organizacijah pod presijo dnevnih dogodkov dolgoročna priprava naložb malo zastala.« »Telematika in njena naložba sta zdaj v zatišju, pri vas verjetno ne?« »Ni, nasprotno*, zelo intenzivno delajo na reorganizaciji, mi imamo na mizi dva programa, ki ju strokovno obdelujemo, eden se nanaša na Sie mens, drugi na terminale, sovla-ganje Siemensa je zelo aktualno, z razvojnim dinarjem naj bi sodelovala tudi Slovenija.« »Kakšne zahteve postavlja Siemens?« »Čisto firmo, to pa je največji problem, Telematika ima zdaj 44 milijard dinarjev izgube, pojem čiste firme pa je firma brez izgube. To ni le gorenjski, to je slovenski problem, očiščenje te firme bo težka naloga, tudi bankirji se bomo namučili.« M. Volčjak Ratitovcu obutve ne ponujajo, ampak poslušajo kupce Skakalni čevelj tudi v Kanado Hj e2niki, 19. novembra - V petdesetih letih je kolektiv nekdanje če-J?rske zadruge doživel številne padce in vzpone, trmasto kljubo-. Političnim pritiskom, ki so terjali ukinitev majhnih podjetij, in pragu devetdesetih let znašel kot najuspešnejši v svoji panogi lj.'°veniji po dohodku na delavca in izkoristku delovnega časa. Ra-Je e<^en redkih v svetu obdržal tehnologijo šivanih čevljev, llj sti primerno za zahtevnejšo obutev za posebne namene: za pla-lJ!cCi gozdarje, miličnike, delavce v naftni verigi in druge "terenih • Prav v zadnjem času pa zbujajo zanimanje s čevlji za smučar-e skakalce in škornji za motokrosiste. i^Jihova prednost pred čevljarskimi velikankami je, da so majhni (75) lo*ato okretnejši v menjavi programov, da imajo malo režije (sedem), da glavni (po podatkih Gospodarske zbornice 82 do 85-odstotni izkori- ^. delovnega časa), predvsem pa, da delajo po naročilu; obutve ne pojejo, ampak prisluhnejo potrebam trga. fj\av iz teh nagibov so tudi sprejeli ponudbo planiškega komiteja, naj Hl »jejo skakalni čevelj, ki ga bojda izdelujeta le dve firmi na svetu. Spo-so izdelali prototip. Po petsto opravljenih skokih so ocene za čevelj |( Ugodne, skakalci hvalijo zlasti udobnost. Zatorej je skakalni čevelj tjedni proizvodnji; za našo selekcijo jih bodo izdelali 600, pred dne- C republike pa bodo poslali prvih 60 parov v Kanado, kjer so iztržili l*rat višjo ceno kot doma. ^rug čevelj oziroma škorenj, za katerega jih bodoči odjemalec v Za-k Nemčiji dobesedno nagovarja, naj se ga lotijo, je namenjen moto-i(j s,stom. Prvo pošiljko nameravajo poslati prihodnje leto, ko že načrtu- 'Zvoz kar tretjine vse proizvodnje. Dobro jim namreč kaže tudi pro-* gozdarskih čevljev v Italijo in planinskih v Avstrijo. tM.ffekalni čevelj je torej prva lastovka, gotovo ne tudi zadnja. V,tujini i^ne prodajalne. Njihove oči so uprte še v tehnološko posodobitev in j> specializirane programe obutve. j^°lektiv Ratitovca, ki ga drugo leto vodi direktor Matjaž Tičar, bo 0(o proslavljal 50. obletnico. H. Jelovčan Košarica vse bolj prazna Tričlanska slovenska družina je za pokritje povprečnih mesečnih življenjskih stroškov septembra potrebovala nekaj več kot 2 milijona sto štiridest tisoč dinarjev, štiričlanska družina pa več kot dva milijona šesto tisoč dinarjev. To so izračunali na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, kjer upoštevajo tako imenovano košarico življenjskih stroškov. Kljub temu da je ta vse bolj prazna, so ugotovili, da mnoge družine zaslužijo mnogo manj, kot bi morale, da bi lahko živele tako kot pred petimi leti. K sreči poznamo sivo ekonomijo, marsikdo pa ima tudi košček zemlje ali sorodnike na kmetijah, tako da nekako še vedno lahko preživi. Izračunali so namreč tudi, da so najvišji nujni stroški stroški za prehrano, takoj za njimi pa prevozi, higiena in zdravstvena nega. V. S. Zavračanje malo drugače • onijž9Ui V vsesplošnem premlevanju, kakšne razsežnosti in posledice ima bojkot slovenskih izdelkov na jugu, se človek sprašuje, kako težko bo v tej deželi uveljaviti trg. Zgodovina pozna različne bojkote blaga, tako rekoč za vse je značilno, da je politika skušala imeti oblast nad gospodarstvom, namen pa je bil seveda bolj ali manj upravičen. Tudi za aktualno zavračanje slovenskega blaga v Beogradu, kar že nekaj časa polni , časopisne stolpce, boljše oznake kot vzpostavljanje oblasti politike nad gospodarstvom res ni moč najti, dodamo lahko le, da je namen nesramen, da ne uporabimo hujšega izraza. Kajti, če je kupec kralj, ki nenehno izbira, vsakič znova, potem prišepetovanje na uho, naj nekega blaga ne kupi samo zato, ker je slovensko, resnično nesramno, propaganda najslabše vrste, še slabša kot tista, ki hvali slabo blago. Za dobrim blagom, ki je običajno seveda dražje, takšno pa je praviloma slovensko blago v Beogradu (drugih krajev ne omenjamo, ker slovenski izdelovalci startajo predvsem na naše glavno mesto, v drugih mestih po Srbiji so manj prisotni) se namreč skriva dobro delo in ustvarjalnost, slovenskega obteže tudi večje dajatve. Torej bi bilo, če bi na svet gledali z ekonomskimi očmi, najbolj pošteno, da ga puste vsaj pri miru, če ga že hvalijo ne, skratka, da naj se dobro blago hvali samo. Ekonomske oči vendar lažje zamiže pred propagando za slabo blago kot pred antipropagando za dobro blago. Pri nas je torej res veliko stvari postavljenih na glavo, še sreča, da ob vročični politiki ljudje ohranjajo hladno glavo, saj je v anketi Nina 92 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bojkot ni dober način, 44 odstotkov je proti takšnim stvarem, 44 pa jih sodi, da bo to še poslabšalo medrepubliške odnose. Ob vsesplošnem premlevanju, kakšne razsežnosti in posledice bo imelo vse to, pa se človek vpraša, le kako bomo pri nas uvajati trg in tržne zakonitosti, če celo tržno abecedo tako radi postavljamo na glavo. Ob tem, da smo naravnost geniji pri malce drugačnem zavračanju, ki ga lahko imenujemo politično-ekonomsko. V mislih imam seveda naše ljube monopole, ki so se po naši deželi razrasli v neslutene razsežnosti. Ko sem se pred kratkim pogovarjala z našim znanstvenikom, ki že vrsto let dela v tujini, dopust pa je preživel ob Jadranu, in ga vprašala, kaj mu je najbolj ostalo v spominu, je odvrnil, da neverjetni monopoli. Ko sem v hotelu na Hvaru želel naročiti Fructalov sok, ker mi je pač všeč, so mi odvrnili, da ga nimajo, da imajo le Pipi. Njihov Pipi torej, ki ga je pred leti reklamiral plavalec Rogošič, je vedel, le kdo bi jim-verjel, da sem prvi vprašal za Fructalov sok. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Na Češkoslovaško le še na izlete Zadnje čase se je na Češkoslovaškem razcvetel tako imenovani nakupovalni turizem, turisti pa prihajajo predvsem iz socialističnih držav. Na Češkoslovaškem trgu je začelo zmanjkovati blaga za široko potrošnjo (celo prehrambenih artiklov) in domačini so se vse pogosteje pritoževali, da jim turisti praznijo prodajalne. Zato so prejšnji teden prepovedali tujim turistom iz države odnašati orehrambene in številne druge izdelke za široko potrošnjo, za ne-k tere druge vrste blaga pa je izvoz mogoč v omejenih količinah s posebnim dovoljenjem. Kot pričakuje vlada, bodo domačini z ukrepi zadovoljni, vprašanje pa je, kako bodo te omejitve vplivale na turistični razvoj države, saj so mnogi tuji turisti (tudi Slovenci nismo bili izjema) odhajali na Češkoslovaško predvsem zaradi ugodnih nakupov. V DELOVNI HALJI V vodi in blatu do kolen Kako neki bo prišel tamle doli do jezu, se sprašujem, ko gledam delavca v modri delovni obleki, ki se spušča po strmem bregu proti vodi. Mirno je stopil s škornji v vodo, ki mu je segala skoraj do roba in se spretno spustil do desk, ki so jih že nabili za obnovo jezu na Begunjščici, hitrem potoku, ki teče skozi Begunje. Delavci Vodnogospodarskega podjetja Kranj, ki urejajo struge, nimajo dosti izbire. Do kolen v blato, v vodo morajo, če je treba. Ta teden je skupina, ki jo vodi delovodja Franjo Pintar, popravljala tristopenjski jez v zgornjem delu Begunj. Spodnjega, pod Predlnom, so že popravili. V skupini so štirje delavci iz vseh koncev Jugoslavije, vendar se dobro razumejo. Zvonko Bandžen je iz Biograda na moru. Pred sedemnajstimi leti je prišel v Slovenijo, si tu ustvaril družino in zdaj že petnjast let brodi po gorenjskih vodah. Potreb je ve: liko, vsaka večja voda spodje bregove in treba jih je ponovno utrditi, obnoviti jezove, da ni še večje škode, čistiti vodne kanale. Tudi po sto kilogramov težke skale valijo, tudi po tri metre dolge železne tračnice zabijajo v tla, da drže vso težo skal, hlodov in vode v jezu. Težaško delo! Ko bi bila vsaj plača dobra, pa jim pride tam okrog 60 starih milijonov. Nimajo tople hrane, največkrat tudi ne prostora, kjer bi se posušili, ogreli in preoblekli. Kadar imajo v enem kraju predvideno večje delo, postavijo kontejner, takrat je v redu, sicer si pomagajo s kakšnim skednjem, ki jim ga sem in tja odstopi kak prijazen gospodar. Takrat obleke in škornjev ni kje posušiti. Mrzlo v čevljih, mrzlo v želodcu. Za tristo jurjev, ki jih dobe za malico, dobiš ravno četrt kruha in nekaj dekagramov salame, klobasa z zeljem je že skoraj milijon in pol... Osnovne plače imajo premalo, pravijo fantje, če gredo na bolniško, ne dobijo niti za hrano. Bolniških pa je vefiko, kajti težave s hrbtenico in revma so njihova poklicna bolezen. Saj je hudo tudi v tovarni na traku, kjer je živčna napetost, toda ti delavci so na toplem, suhem, čaka jih topla malica, oni pa imajo le dober, svež zrak in morda bodo kakšen dan pozimi doma, ko bo toliko snega, da ne bodo mogli ven s kombijem. Zato pa ne vedo ne za svetek ne za petek poleti, ko po bregovih in strugah divjajo hudourniki... Res, malo več denarja bi morala zanje dajati Območna vodna skupnost. Pretanek kruh jim reže. D.Dolenc @@[g®Ryig^caAs 4. STRAN NOVINARSKI VEČER V GORENJI VASI Torek, 22. novembra 1988 To Novinarski večer Bilo je popoldne, ki se je ob koncu prireditve že prevesilo v večer, čeprav je bila nedelja, vse do začetka letošnjega drugega Novinarskega večera, ki smo ga tokrat imeli v osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, nismo bili najbolj prepričani glede obiska. Povedali so nam namreč, da so redke prireditve, ki so tod dobro obiskane. Pa smo bili potem vsi skupaj presenečeni. Dvorana je bila napolnjena tako rekoč do zadnjega kotička. Tako kot ničkolikokrat v minulem letu, in tudi letos, pri uresničevanju različnih skupnih dogovorov, želja, ciljev, potreb... ste se krajani tega dela Poljanske doline v škofjeloški občini še enkrat izkazali. Bila je to prireditev, ki smo ji dali naslov Gorenjski glas - več kot časopis, na kateri smo vam zares zadovoljni pred polno dvorano lahko čestitali k uspehom, za katere smo v uredništvu ocenili, da zaslužite priznanje. Prepričani smo, da ste jih vsi skupaj, in še posebej tudi vaša vodstva v krajevnih skupnostih Gorenja vas, Javorje in Poljane, zaslužili. Naj bodo spodbuda za naprej, za uresničevanje novih načrtov, ciljev in želja. S prireditvijo, ko smo se novinarji pogovarjali »v živo«, smo želeli predstaviti nekaj utrinkov iz vašega vsakdanjika, hkrati pa prikazati, kako nastaja naš oziroma vaš časopis Gorenjski glas. Hvala vsem za prijetno srečanje. A. 2alar Za veselo razpoloženje med prireditvijo je skrbel ansambel Zimzelen. Ko smo pripravljali nedeljsko prireditev v Gorenji vasi, so nam domačini povedali, da je najmanj tako dobro znan in popularen kot Lepa Brena... DO Šport in rekreacija Na Starem vrhu nova vlečnica in poligon Gorenja vas, 20. novembra - DO Šport in rekreacija sicer nima svojega sedeža v kateri od treh krajevnih skupnosti Gorenja vas, Poljane ali Javorje, vendar je tesno povezana z vsemi tremi. Je namreč najbljižje urejeno smučišče, saj spada na področje krajevne skupnosti Javorje, pa tudi iz Gorenje vasi in Poljan ni daleč. Do Šport in rekreacija pa skrbi tudi za smučišče Soriška planina, kamor se zlasti radi odpeljemo takrat, ko v dolini primanjkuje snega. Čeprav našim žičničarjem primanjkuje denarja celo za redno vzdr-ževnje, so letos sklenili, da Stari vrh dobi malce drugačno podobo.»Te dni zaključujemo dela na novi vlečnici in računamo, da bo nekje v sredini decembra že lahko začela obratovati. Ta vlečnica in poligon pa sta največja novost letošnje ponudbe na Starem vrhu,« je povedal Niko Kant, direktor DO Šport in rekreacija. Smučarje pa seveda zanimajo tudi cene smučarskih kart, za katere je znano, da so za naše žepe drage, žičničarji pa z njimi še daleč ne pokrijejo stroškov obratovanja. Cene so izračunane na podlagi stroškov, vendar pa jih delno pokrijejo tudi s pomočjo ZTKO. Za smučišči Stari vrh in Soriška planina je značilno, da imajo občani škofjeloške občine pri nakupu tako letne kot dnevnih kart precejšen popust. V. Stanovnik Poleg razstave Iveta Šubica, Petra Jovanoviča, lovcev in fotokluba so zares zanimivo razstavo pripravile tudi članice aktiva kmečkih žena Gorenja vas, Javorje, in Poljane... Prek 300 obiskovalcev v dvorani osnovne šole je navdušila tudi Folklorna skupina Javorje... Poltretjo uro smo se šli časopis v živo Podelili smo priznanja trem krajevnim skupnostim Gorenja vas, 20. novembra - Priznamo, da odločitev, komu oziroma kateri krajevni skupnosti naj na drugem novinarskem večeru Gorenjskega glasa podelimo priznanja za uresničene programe, za prizadevanja in uspehe... ni bila lahka. V prenekaterem kraju, krajevni skupnosti, na Gorenjskem so lani veliko naredili in marsikje prav tako zaslužijo, da podelimo naša priznanja. Zato prireditev v nedeljo popoldne v Gorenji vasi tudi ni bila zadnja. Ko smo se v nedeljo popoldne v šoli Ivana Tavčarja na začetku naše prireditve pred polno dvorano najprej pogovarjali o delu in načrtih s predsedniki krajevnih skupnosti Gorenja vas, Javorje in Poljane, smo vsi skupaj še enkrat ugotovili, da pridobitev s skupnimi močmi in prispevki in s pomočjo občinske skupnosti na cestah, mostovih, vodovodih, telefoniji in drugih področjih v minulem letu res ni bilo malo. Tudi letos ni bilo prav nič drugače in kot so napovedali sogovorniki, naj bi bilo tako tudi prihodnje leto. Pavle Kazložnik, predsednik sveta krajevne skupnosti Gorenja vas: »Čemu bomo dali prednost, se bomo še odločili. Nalog in želja ni malo; pa naj bodo to ceste oziroma cesta skozi center, kanalizacija, pokopališče...« Frenk Dolenc, predsednik sveta krajevne skupnosti Javorje: »Čaka nas vodovod Četena ra- Poltretjo uro dolg program je povezovala Milena Kejžar... van, cesta Polenškovo brdo-Ja-vorje, širitev in utrditev ceste proti Blegošu, pa mostovi in še kaj...« Pokrovitelj prireditve je bila Ljubljanska banka- Temeljna banka Gorenjske. Naše geslo je »Gorenje in banka- formula prihranka,« je rekel Feri Horvat Priznanja Gorenjskega glasa krajevnim skupnostim za uspehe in dosežke v letu 1987 sta predsednikom krajevnih skupnosti Gorenja vas, Javorje in Poljane podelila direktor in glavni urednik Štefan Zargi in urednik strani Gorenjski kraji in ljudje Andrej Zalar... Brane Selak: Ljudem ni več treba odhajati iz doline Pogovor z Branetom Selakom je bil živahen, kakor je poslovno živahen Marmor, ki ga uspešno vodi že več let. Če smo Dušana Penso spraševali, kako se počuti v Gorenji vasi, je bilo pri Branetu Selaku vprašanje obratno, kako se počuti pri Sv. Duhu. Tja se je namreč preselil pred šestnajstimi leti, kakor je sam povedal, tam ima hišo in družino. V odgovoru pa je dodal, da danes ni treba nikomur odhajati iz doline kakor nekdaj, saj doma lahko dobi delo, kar je seveda najlepši dosežek razvoja Poljanske doline. Marmor letos praznuje 40-letnico, minevajo torej štiri desetletja, odkar so začeli s petimi delavci. Danes je to uspešen, poslovno živahen kolektiv, ki je v zadnjih letos poskrbel za sodobno proizvodno opremo. Braneta Selaka smo povprašali, kakšen bo Marmor po gospodarski reformi, bo morda kmalu delniška družba? Odgovoril je seveda previdno in stvarno, kakor običajno odgovarjajo direktorji, dejal je, da bo delniška družba, če bo ljudje imeli kaj vlagati. Odgovor je torej prežemal tudi strah, kajti, le kdo ve, kako bo, saj kakor je šaljivo dejal Brane Selak, samo še bog ve, kako bo. Izžrebali smo tudi 15 nagrad; Dušan Pensa:* •* Miran Naglic, predsed* skupščine krajevne skupne Poljane: »Čaka nas kanalizacij To bo velika akcija. Tudi s fonijo, ki smo jo že letos zač bomo nadaljevali prihodnje to. In tako kot povsod, imamo' veliko dela tudi na cestah...« $ Naj bodo naša priznanja, $ \r] smo jih podelili na nedeljski pC. ^ reditvi, še ena od spodbud V; * uresničevanju skupnih potreb >' jJ* želja. K čestitkam pa naj tokr* dodamo še zahvalo vsem, ki * 1 tako ali drugače sodelovali, ^ smo skupaj s pokrovitelje1^ Ljubljansko banko-Temelj«1^ banko Gorenjske Kranj, prip1*^ vili vesel in družaben Novink C ski večer. .Iij A. * J t er, ta __^Jgr Brane Selak M. Volčjak Za 15 odstotkov znižati stroške Našemu povabilu so se prijazno odzvali tudi predstavniki Kudni. urana Zirovski vrh, več vodilnih mož iz rudnika smo opazili v dv rani, pogovarjali pa smo se z direktorjem Dušanom Penso Za začetek smo Dušana Penso vprašali, kako se počuti v Goj nji vasi, kamor že vrsto let prihaja vsak dan, saj stanuje v Škofji [ ki. Njegov odgovor seveda ni bil tako kratek, toda lahko ga strne v: moji občutki so mešani. Neprijetno je bilo tudi naslednje vpra: nje, če se je rudnik že povsem »odkupil« kraju oziroma če je izpol vse obljube, kajti občinstvo v dvorani je seveda poznalo odgovor, k je bilo moč zaznati po njihovi reakciji. Skratka, ni jih, rudnik pa < veda tako kot druga podjetja v kraju izloča 2 odstotka iz kosmat^v osebnih dohodkov za potrebe kraja. Rudnik je pred kratkim dobil novega kontrolorja, slovenska skupščina je ustanovila posebno delegatsko komisijo, ki bo preverila in spremljala vplive rudnika na okolje. Dušan Pensa je spregovoril tudi o njenem delu in potrdil misel, da rezultatov dela te komisije ni moč pričakovati še tako kmalu. Kaj za rudnik urana pomeni uvajanje tržnih zakonitosti, kakšni so načrti rudnika, je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili ob koncu. Načrti so seveda povezani z elektroenergetskimi, le-ti pa energetskimi, ki prav zdaj v Sloveniji doživljajo spremembe, pri vsem Dušan Pensa tem pa je seveda treba upoštevati sprejeti moratorij za gradnjo jedrskih elektrarn pri nas. Uvajanje tržnih ^ konitosti pa za rudnik po besedah Dušana Pensa pomeni predvselj zmanjšanje stroškov, dejal je, da j jih bodo morali zmanjšati za * odstotkov. M. Volčj Za življenje v podblegoških vaseh ureja ANDREJ ŽALAR Alojz Štremfelj, Lovričk iz Volake se je izučil za kovača. Doma so imeli kovačijo, vendar je vse življenje posvetil kamnu. Zakaj? »Ko sem se izučil, nisem dobil obrtnega dovoljenja, ker tedaj privatniki nismo bili zaželjeni,. V Marmorju pa so potrebovali kovača.« »Prav kmalu ste postali direktor?« »Marmor je zašel v težave pa so prišli ljudje z okraja, odstavili direktorja in iskali novega. Pa so delavci rekli: kar kovač naj bo in tako sem postal direktor.« »Koliko časa je bil potem kovač direktor?« »Več kot dvajset let. Kot direktor sem se tudi upokojil.« »Začeli ste v dveh barakah, ob odhodu pa ste predali veliko, moderno tovarno, s sodobno proizvodnjo in šolanimi ljudmi.« »Marmor je neprecenljivega pomena za ljudi iz podblegoških vasi, saj imajo zaslužek v bližini, s tem pa tudi možnost, da poleg službe obdelujejo zemljo in ostanejo doma.« »Vendar ne zadostuje le zaslužek. Znano je, da ste vedno in še vedno veliko delate za napredek krajev — 13 vasi je nekako vezanih na nekdanji krajevni skupnosti lA»skovica in Hotavlje. lahko le na-štejete glavne akcije?« »Najprej smo po vojni v vse vasi poteenili elektriko, potem smo jo cez brih deset obnovili, smo prvi, smo začeli lefonijo, 22. lefonskih vilk smo razdelili v 13 vasi, potem smo zgradili vrsto vodovodov, zgradili več cest, druge posodobili in v zadnjem času jih tudi asfaltiramo, gradili smo prot'fr žarne bazene, itd. Tako je tudi življenje v hribih postalo znosil in mladi ne bežijo več v dolino.« j »Vse nikdar ni podelano. Prav nad vašo elektrarno, ki ste jo JJj stavili na Volaščici, na gradišču je nekoč imela gradeč Sveta H« p (Emu). Vsaj legenda tako pravi. Ker so danes Moderne MarU*^ Stranj ali Medjugorja, ne bi škodilo, že bi še vi naredili božjo p° si nabrali denarja?« a* »S tem pa naj se ukvarjajo mlajši, če verjamejo, da jim la čudež pomaga. « ft. Leopoldina Boga Torek, 22. novembra 1988 NOVINARSKI VEČER V GORENJI VASI 5. STRAN «šmSS. GLAS Šola je del krajevne kulture Ali je šola lahko središče kulturnega dogajanja v nekem kraju? Mislim, da ne more biti ravno središče, saj kultura ne more biti v enem samem središču, živi v vsem kraju, šola pa je le njen del. Šola ima med drugim tudi nalogo, da s kulturnimi de-Pttostmi budi pri osnovnošolcu njegovo rty&rjalnost. Poleg redne dejavnosti sodi še kaj drugega, morda imenitne liko-w! razstave, ki jih prirejate na vaši šoli? , Kultura spada v vzgojo, sama vzgoja je kulture. Tako kot vsaka šola, ima tudi nekaj posebnosti, naši smotri so na Primer zajeti v tako imenovanih kulturnih P Subic urah. Pri nas v Poljanah zelo poudarjamo likovno vzgojo, končno so iz tega kraja ali vsaj zelo blizu doma znani slovenski slikarji, tudi Ažbe, katerega slikarska razstava je prav zdaj v ljubljanski Narodni galeriji. Cilj kulturne vzgoje v šoli je pač ta, da otrok spozna kulturo svojega kraja, tako tradicionalno kot sedanjo, ob tem doživljanju kulture pa naj bi bil sposoben tudi sam ustvarjati. Poleg šole verjetno k tej vzgoji lahko prispeva tudi drugo okolje? Prav gotovo. Kulturna dediščina je tu okoli nas, samo bojim se, da to kar smo podedovali od prednikov, ne znamo, ne moremo ohranjati tako, da bi ta dediščina počakala tudi naslednje generacije. Če bi v vsakem kraju vsaj delno poskrbeli za to svojo dediščino tako, kot skrbe recimo za ceste, razsvetljavo, kanalizacijo, telefone, bi lažje in bolje skrbeli tudi za vse tisto, kar nam dobesedno propada pred očmi in izginja. Šola med drugim skrbi tudi za učenje jezika, ki je eden od temeljev kulturnega potrjevanja. Goreče govorimo o svoji kulturi, pri tem pa imajo naši šolarji najnižje število ur pouka materinščine v Evropi. Samo število ur ni ravno toliko pomembno, pomembnejši je naš odnos do jezika. Pozabljamo, da se ne rodimo že z znanjem slovenščine, ne podedujemo je, pač pa se je učimo, jo plemenitimo vse življenje. Morda smo nekaj krivi tudi pedagogi, ker nimamo ravno dosti vpliva na učni načrt. Prav gotovo se do učenja jezika mačehovsko obnašamo, celo vrsto ideoloških preprek še imamo. Glejte, imamo kulturne dobrine, ki jih ne znamo izkoristiti. Če bi imeli drugačen odnos do ohranjanja svoje kulturne podobe, to pa občutijo tudi otroci, ki se morajo zavedati svoje kulturne zgodovine, tradicije, bi prav gotovo drugače govorili tudi o svoji suverenosti. Lea Mencinger fenez Poljanšek: dve novi skakalnici Janez Poljanšek iz Žirov je bil šest let poklicni trener mladinske l^ivne reprezentance v smučarskih skokih, zadnje leto pa je pre-Pal domov in prevzel dolžnost poklicnega trenerja pionirskih se-ipij pri Smučarskem skakalnem klubu Alpina in sekciji v Polja-i* in Gorenji vasi. »Letos smo garali. Zgradili smo 22 metrsko skakalnico na Volči in 15 metrsko v Žireh. Delo smo zmogli, ker smo bili uporni in ker smo imeli dobre sodelavce. Za obe skakalnici smo naredili okrog 3500 prostovoljnih delovnih ur, našim željam pa so prisluhnile tudi delovne organizacije v dolini. Skakalnica na Volči je vredna sto milijonov dinarjev, žirov-ska pa 40 milijonov dinarjev. Trošili smo denar za redno dejavnost, posamezniki in delovne organizacije so nam pomagali z materialom in tako smo zmogli opraviti veliko dela. Cilj, ki sem si ga zastavil po vrnitvi v Žiri, sem uresničil. Klubu, skakalcem in sebi sem ^'varil pogoje za delo z najmlajšimi, ki lahko sedaj vadijo doma. l'roK 50 pionirjev vseh kategorij sedaj redno trenira in upam, da se 1 kdo od njih prebil v jugoslovanski vrh. Kaj to sezono pričakujem 2 n&ših skakalcev. Vsaj take uspehe kot zadnjo sezono. Starejšim '"itii alcem bodo enakovredni tudi mlajši (Kopača, Zupan, Janez raf";belak) in ne bodo dovolili, da bi bili v senci starejših. Poznam jih, *1 sem jih tudi treniral.«. J. Košnjek Organizacija Rdečega križa Gorenja vas Ivan Petrovčič: igrišča naj bodo izkoriščena Ivan Petrovčič je podpredsednik TVD Partizan Gorenja vas in je na novinarskem večeru v imenu obolelega predsednika Toneta Frasa predstavil dejavnost gorenjevaškega Partizana. »Partizanova dejavnost je organizirana v košarkarski sekciji, smučarski, balinarski, teniški in nogometni, prek zime pa organiziramo za krajane rekreativno vadbo. Na papirju ima Partizan okrog 200 članov, aktivnih pa nas je okrog 30. Pogoje za delo imamo. Gradili smo jih s pomočjo krajevne skupnosti, te-lesnokulturne skupnosti škofjeloške občine in delovnih organizacij, predvsem Marmorja in Rudnika urana. Košarka je najbolje organizirana in tudi najbolj strokovno vodena, smučarji imajo v Logu manjše smučišče, zanimanje za balinanje je preseglo pričakovanja, tenisači imajo dve novi igrišči pod šolo, na katerih je stalno živahno, mali nogomet pa trenutno stagnira, čeprav je zanj še vedno zanimanje. Iščemo človeka, ki bi prijel vajeti sekcije trdneje v roke. Zanimanje za šport v naši dolini je. Človek bi pričakoval obratno, saj je kmečki živelj v večini. Kljub temu bi radi, da bi vsem objektom, ki jih imamo, dali več življenja, da bi bili še bolje izkoriščeni.« J. Košnjek Stari niso prezrti Pred štirimi leti so jo, novopečeno upoko-'^v°' Pregovorili, da oživi usnulo dejavnost Nečega križa. Anka Osredkar je resno zabila in ob pomoči drugih članov kraje-g organizacije dosegla, da krajani s spo-tnjem govore o svojem Rdečem križu. Glavna skrb so ostareli. V sedmih vaseh, kolikor jih "pokriva" gorenjeva-ška organizacija, je 74 ljudi starejših od 75 let. Vsako leto je prva nedelja v oktobru namenjena za njihovo srečanje. Ra- rej Klinec, predsednik gasilskega društva Poljane di prihajajo, le da, žal. nikdar niso vsi. Člani Rdečega križa jim tudi sicer dajejo vedeti, da niso prezrti. Tako jih za novo leto razveselijo z voščili, šesterico, kolikor jih trenutno prebiva v domu oskrbovancev v Škofji Loki, še posebej obiščejo pa tudi ženam čestitajo ob njihovem dnevu. Med Go-renjevaščani jih je kar nekaj prav častitljive starosti. Zastavo vsekakor nosi stoletna Erženova, po domače Tinčkova, mama. Krajevna organizacija sodeluje tudi pri krvodajalskih akcijah. Julija letos je prišlo v šolo darovat kri kar tristo krajanov. Med zelo odzivne sodijo tudi akcije zbiranja ra- bljenih oblačil. Vsako leto jih naberejo več, kar je očiten dokaz, da Gorenjevaščani vendarle niso vsako leto revnejši kot trdi gospodarska statistika. Samo z nečim v krajevni organizaciji Rdečega križa niso uspeli. To je postaja Rdečega križa, ki jo vodi medicinska sestra Marija Mezek v prostorih knjižnice vsako prvo nedeljo v mesecu med osmo in deseto uro, ko meri pritisk, svetuje obisk zdravnika, prijazno poklepeta in tolaži. H. Jelovčan ad predsednik na čelu mladega društva Poljane, 20. novembra - Andrej Klinec iz Poljan je z osemindvajsetimi -leti eden najmlajših predsednikov gasilske-j^arustva v škofjeloški občini. L,11? le to: društvo, ki bo pri-QnJe leto praznovalo 95-letni- co, je tudi sicer zelo mlado, saj je povprečna starost članov nekje okrog trideset let. Med 365 člani je kar enajst pionirskih desetin, tri mladinske (ena ženska, in dve moški), ena ženska... Na območju krajevne skupnosti je razporejenih enajst gasilskih trojk, ki so usposobljene za gašenje požarov in za pomoč ob drugih nesrečah. V Poljanah je tudi sedež sektorja za Poljansko dolino. V društvu pa se že nekaj časa dogovarjajo, da bi V osnovni šoli ustanovili pionirsko društvo Mladi gasilec. Kot je povedal Andrej Kli- nec, je društvo razmeroma dobro opremljeno in usposobljeno za gašenje požarov. Na voljo ima vozilo TAM, komandno in kombinirano vozilo za gašenje s peno, prahom in vodo, vodne črpalke, cevi... Pred nekaj leti so h gasilskemu domu prizidali oro-dišče, zdaj pa si predvsem želijo, da bi dobili novo orodno vozilo. Sedanje je namreč že precej izrabljeno in ima za hribovske razmere premalo močan pogonski motor. Da na območju društva zadnja leta ni bilo veliko požarov, pripisujejo predvsem dobro raz- viti preventivni dejavnosti ^samo letos so prodali šestdeset ročnih gasilskih aparatov) in samozaščitnemu ravnanju krajanov. Zadni požar je bil letos poleti, ko je zagorelo gospodarsko poslopje v Podobenu. »To je bil eden največjih požarov v zadnjih letih v Poljanski dolini.« pravi Andrej Klinec. »Gasilci smo prihiteli na kraj požara okrog šestih zvečer, domov pa smo se vračali naslednji dan ob enajstih. Sicer pa se je tudi tokrat pokazala velika solidarnost sosedov, krajanov in številnih drugih.« C. Zaplotnik atevž Debeljak k kmečki turizem morajo biti pravi ljudji t0?y?jset let je že skoraj tega, kar so škof-Kh občinski možje ljudi na večjih kme-' v poljanskih hribih začeli navduševati l^di?eČki turizem< Jim ponujali ugodne ^Ue za ureditev sob, prigovarjal jim je H£> Ahačič iz Gozdnega gospodarstva. Le ti^pa so pristali, kajti nezaupanje do teh Običnih novotarij je bilo veliko. Ko pa so h\ ločili na pomoč z nasveti še od Kmetij-^ zadruge, organizirali kuharske tečaje ^ gospodinje, Alpetour jim je zagotavljal, IjBostje bodo, je bilo korajže že dosti več. ^?et kmetij se je takrat v začetku odločilo Vt^zem' danes pa jih vztraja s to dejav-■Kr *e ^e Pet' se v družini kaj spre-D°lezen> smrt, je lahko usodno za to Umnost. Če ni pravih ljudi, ne gre. Eden V^arejših in najuspešnejših kmečkih tu->*.0v je brez dvoma pri Podmlačanu na brdu. »Z malim, z dvema sobama smo začeli,« je na novinarskem večeru pripovedoval gospodar Matevž Debeljak. »Danes pa je že vsa hiša namenjena gostom; še nekaj preurejamo, potem pa bo na voljo kar deset sob z okrog 30 ležišči. Že zdaj jih je, kadar je vse polno, tud' po 27 gostov v Matevž Debeljak hiši. Od vsepovsod prihajajo, največ pa jih je iz Ljubljane in iz obmorskih krajev. Celo iz Makedonije. Neka Makedonka ima rekord, že trinajst poletij je preživela pri nas, sicer pa imamo goste, ki prihajajo že po šest, osem let. Pozimi se seveda le smučajo, poleti pa delajo izlete vsenaokrog. So pa tudi taki, ki takrat, ko gre dež, gledajo, kako bi šli ven, ko je pa sonce, pa le v senci leže...« »Kako zmorete vse to, saj imate poleg polne hiše gostov še poln hlev živine?« »Tastara dva še nista čisto odpovedala, tamlada dva sta pa dobro zagrabila, pa gre. Če so domači vsi za to in delajo eden z drugim, gre. S tujimi ljudmi se pa kmecH turizem ne pelje. Tudi če prava tamlada ne pride k hiši, je lahko vsega konec« »Kaj mislite, da bi bilo treba storiti, da bi kmečki turizem še kje zaživel?« »Če bi industrija šla toliko na roko, da bi ljudi s turističnih kmetij tista dva poletna meseca pustila doma, pozimi jih pa spet vzela na delo, bi še kdo morda šel v to. Pa pota bi bilo treba urediti do kmetij. Kmetje sami ne zmorejo vsega, kreditov pa si danes tudi ne bi upali najeti.« rj> Dolenc Da niso bili pogovori preveč »utrujajoči« je prvem delu poskrbel No- net Blegoš... Turistično društvo Javorje Prireditve, ki združujejo Zares izviren pa je bil tudi nastop domačih godcev iz Poljan... Gorenja vas, 20. novembra - Turistično društvo Javorje je eno najaktivnejših turističnih društev na področju Poljanske doline, ki je staro skupaj trideset let. Pri delu in aktivnosti v društvi je vse od začetka sodeloval Franc Franko, ki je zadnja štiri leta tudi predsednik: »Turistično društvo je bilo ustanovljeno leta 1971 in takoj nato smo začeli pripravljati kmečko ohcet. To je bila sicer zanimiva in zelo obiskana prireditev, na kateri smo prikazovali stare poročne običaje, vendar pa je bila za društvo organizacijsko pretežka. Zato smo se ji morali odpovedati. Ko pa smo se kasneje pogovarjali, katera naj bi bila naša osrednja letna prireditev, smo sklenili, da poskusimo s srečanjem z odseljenci. To je prireditev, na kateri se zberemo Javorci, medse pa povabimo tudi vse, ki so kdaj živeli v Javorjih, kasneje pa so se ob iskanju zaslužka odselili drugam. Ta prireditev je požela že veliko pohval, zato z njo mislimo še nadaljevati in jo tudi obogatiti.« Z delom turističnega društva pa je povezano tudi delo folklorne skupine Javorje, kater vodja je prav tako Franc Franko: »Včasih se je pri mnogih hišah v Javorjih veliko plesalo in ta običaj sedaj ohranja naša folklorna skupina. Razveseljivo je, da se mladi radi vključujejo v skupino in radi plešejo. Zato tudi veliko vadimo in nastopamo na mnogih prireditvah.« V.Stanovnik Franc Franko Nagrade obiskovalcem so prispevali Petnajst nagrad smo izžrebali med obiskovalce v dvorani. Prispevali so jih Ljubljanskja banka-Temeljna banka Gorenjske Kranj; Alpina Žiri-obrat v Gorenji vasi; Termika Škofja Loka; Aktiv žena zadružnic Gorenja vas, Javorje, Poljane; Turistično društvo Stari vrh; Gostilna Blegoš Javorje-Ljubica Urh; Delovna organizacija Šport in rekreacija Stari vrh; LTH Matej Demšar iz Zaprevala - napreden kmet, delaven v krajevni skupnosti in v društvih Na pevskih vajah najprej o politiki in gospodarstvu Gorenja vas, 20. novembra - Mateju Demšarju iz Zaprevala ne more biti dolgčas. Dela ima dovolj in včasih še čez glavo. Kmetija, ki leži neposredno na smučišču Starega vrha, je velika in obsega 50 hektarov zemljišč, predvsem gozda. V hlevu stoji 25 glav živine, na leto poseka okrog 150 kubičnih metrov lesa, ubada se tudi s kmečkim turizmom. Oddaja osem sob in en apartma. »Letošnje poletje smo bili kar dobro zasedeni; kako pa bo pozimi, bo odvisno predvsem od snežnih razmer na Starem vrhu,« je dejal Matej, ki je sicer delaven tudi v turističnem društvu Stari vrh. Kot član upravnega odbora je zdaj zadolžen predvsem za izgradnjo teniškega igrišča. Vsem ljubiteljem tenisa lahko sporočimo, da se igrišče že ureja in da bo spomladi nared. Čeprav zahteva delo na kmetiji celega človeka, najde Matej čas tudi za delo v krajevni skupnosti. Osem let je bil član sveta krajevne skupnosti Javorje, štiri leta tudi predsednik. Vsi priznavajo, da se je v tistem času veliko naredilo. Uredili so središče Javorij in pot na pokopališče, skupaj z gasilci so obnovili gasilski dom in pridobili prostore za delo krajevne samouprave, posodobili več cest, razširili telefonsko omrežje - in še bi lahko naštevali. »Če je interes, akcije ni težko izpeljati. Ljudje so pripravljeni pomagati z delom in denarjem,« pravi Matej Demšar, ki ob vsej obremenjenosti že petnajst let prepeva v nonetu Zadružniki. Njihove vaje - imajo jih na Bukovici - so nekaj posebnega, vsaj včasih. »Najprej se pogovorimo o gospodarstvu in politiki, kaj pokritiziramo, čeprav zato ni nič bolje, potem pa prisluhnemo pevovodji in zapojemo.« C. Zaplotnik Matej Demšar ureja ANDREJ ŽALAH (M8@S8cJ|^I(GLAS6. STRAN PODLISTEK, ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI Torek. 22. novembra 0 Domači zdravmK SUHE SLIVE SO BLAGO ODVAJALO Zdi se, da znajo zdravilno vrednost suhih sliv ceniti samo na Portugalskem in Nizozemskem, kajti le v teh dveh deželah so jih v posušeni obliki zapisali v lekarniške knjige. Sliva vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate, maščobo, škrob, trstni sladkor, znatne množine rudninskih snovi in vrsto sadnih kislin. Slive so dragocena dietna jed pri ledvičnih boleznih, pro-tinu, revmatizmu, jetrnih boleznih, poleg tega pa pomenijo, najsi jih uživajo sveže ali kuhane, zaželeno spremembo v sicer enolični prehrani teh bolnikov. Slive so blago odvajalo, pospešujejo prebavo in spodbujajo tek. Posebej zadnjo lastnost velja poudariti, ker kuhane slive najhitreje pomagajo celo pri odporu do jedi. Pektinske snovi, ki lahko zelo nabreknejo, mehčajo blato in zelo olajšujejo iztrebljanje. »Slive jemlji v nadležni trhli starosti, ker zmehčajo trdo napeti trebuh,« je zapisal v starem Rimu pesnik Marcial. Zvečer namočite 5 do 10 suhih sliv v vodi in jih zau-žijte zjutraj z vodo vred na tešče. Pri zelo nerednem iztrebljanju in zelo trdem blatu lahko povečamo odvajalni učinek sliv, če pripravimo gosto slivovo kašo, ki je vzamemo vsako jutro na tešče po 1 do 2 jedilni žlici. Pred tem pa zamešamo v to količino 1 noževo konico zmletega krhlikovega lubja ali praška sladke koreninice. POSKUSIMO ŠE ME SOK IZ KORENJA IN JABOLK Po Gorenjski gre ta čas iz rok v roke recept za sok iz korenja in jabolk, dober gost sok, nekakšen domači "frutek", pa smo si rekli, da bi ne bilo napak, če bi ga objavili tudi na naši strani v Gorenjskem glasu za vse tiste, ki ga še nimajo. Kuhamo ga lahko vso zimo, vsaj dokler nam ne poidejo zaloge korenja in jabolk. 2,5 kg jabolk olupimo, očistimo pečka, razrežemo na krhlje in skuhamo v 1 litru vode. 1,5 kg korenja prav tako natančno očistimo, narežemo na koleščke in skuhamo v 1/2 litra vode. Kuhana jabolka in korenje ohladimo in zmeljemo v mešalniku, multipraktiku. Zavremo 7 litrov vode z 1,5 kg sladkorja, dodamo 2 vanilija in 8 dag citronove kisline. Gospodinje uporabljajo citronsko kislino "li-montus", v malih papirnih vrečkah HP Kolinska. Tri vrečke po 2o g zadostujejo. Sicer pa si pripravimo sok po okusu: tisti, ki bi radi bolj kislega, naj dajo več kisline, drugi manj, nikakor pa je naj ne dajo več kot 8 dag. Vodi z dodatki primešamo zmleta jabolka in korenje , premešamo in vroče polnimo v steklenice, pri 80 stopinjah C, podobno kot jabolčni sok. Vroče steklenice zapremo z gumijastimi zamaški in sok bo držal več mesecev. BIKOVA JAJCA PO TRŽAŠKO To redko specialiteto v naših kuhinjah smo za vas okušali v gostišču Draga pri Begunjah. Zato, ker nam jo pri mesarjih tako redkokdaj uspe dobiti, pa tudi zato, ker ima marsikatera gospodinja predsodek pred pripravo takšnih in podobnih jedi. Pa le predsodke proč, bikova jajca so ena najboljših mesnih jedi, kar jih poznamo. Gostilničarka v Dragi, Magda Pivk nam je zaupala, kako jih pripravi. Čisto preprosto. Bikova jajca operemo, olupimo obe kožici, narežemo na 1 centimeter debele rezine. Jajca lahko tudi obarimo, lažje se bodo sicer lupila, vendar pa bodo pri tem tudi malce zakrknila in potem v ponvi ne bodo tako sočna, zato je bolje, da lupimo sveže. Rezine začinimo s soljo in poprom ter s "fito" dišavničnimi začimbami (te začimbe dobite v vseh samopostrežnih trgovinah), če pa jih ravno nimate pri roki, pa jih začinite z dišavnicami, ki jih imate pač radi. Najprej jih popecite po eni, nato po drugi strani, vsega 5 do 10 minut, na koncu pa dodajte nasekljanega peteršilja in česna. Pope-čene rezine bikovih jajc serviramo na krožniku in jih še malce prelijemo z oljem, na katerem so se pekle. Doma nam bodo najbolje teknile ali same z belim kruhom ali pa s pire krompirjem in solato. Specialiteta, da si boste o bližali vse prste! Letošnja zimska moda je izrazito nežna in ženstvena. Tudi barve so nežne in tople. Plašč, ki vam ga predstavljamo na sliki, ima moden velik, širok ovratnik, je udobno širok, se dvoredno zapenja z gumbi iz biserne matice, ki so tudi novost letošnje zime. TA MESEC NA VRTU Pred hujšim mrazom pospravimo v klet še zadnje glave kitajskega ohrovta. Kitajski ohrovt se drži v kleti bolje kot na prostem. V kleti vzimljena endivija rada gnije in jo redno pregledujemo. Večji škodi se izognemo, če sproti odstranjujemo vse nagnite liste, ker bi se gniloba hitro razširila tudi na sosednje rastline. Zemljo, v kateri je vložena endivija, večkrat navlažimo, da glave ne uvenejo. Pri zalivanju pazimo, da ne ovlažimo tudi listja. Ohrovt je izjema in ga lahko pustimo še vedno na prostem, vse druge kapusnice pa spravimo pod streho. Oktobra sajena zimska solata mora dobiti zdaj varovalno odejo. Mraz v brezsnežnih zimah močno poškoduje zimsko solato, zato je vedno priporočljivo zavarovati gredo z odejo iz smrekovih vej, ki preprečujejo sončnim žarkom pristop do rastlin; s tem je tudi v zimah brez snega transpiracija močno zmanjšana in solata bolje prezimi. Mangold (blitvo), ki smo ga oktobra obsipali, mora novembra dobiti še dodatno varovalo. Tudi zanj so najbolj primerne smrekove veje. Proti koncu novembra si pripravimo v kleti še eno zalogo pora. V kleti vlagamo por v zaboje. Pri izkopanih rastlinah pora nekoliko skrajšamo korenine, odstranimo del listov in jih na gosto vložimo v zabojček z vlažnim peskom. V kleti vedno skrbimo, da je pesek zmerno vlažen. Ko pritisne mraz, povečajmo debelino plasti zemlje pri zasip-nicah. Najprej zunanje stene za-sjpnice ojačamo z zemljo, ko pa mraz vse bolj pritiska, obložimo zasipnice še s snopi slame ali koruznice. Ob nastopajočem toplejšem vremenu spomladi zlahka najprej odstranimo slamnato oblogo. Kadar morajo eni poslušati ukaze drugih, tedaj ni govora o enakosti. VVilliam s. Gilbert Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima Dva jelena se bojujeta za trop košut, tretji priskaklja in gleda bojujoča dva. Utrne se zamisel njemu krasna; h košutam prihiti in z njimi preko travnikov zbeži. Lavra Špik, 6. b r. OŠ heroja Bračiča Tržič Koncert Janija Kovačiča ■ Že dan prej smo se zbrali v avli. Razočarani smo bili, ko nam je tovariš povedal, da koncert Janija Kovačiča odpade. Drugi dan pa smo zvedeli, da je Jani Kovačič prišel. Z mnogo hrupa smo se zbrali v avli. Začel je s šalami. Smejali smo se tako glasno, da so se stene tresle. Na-stop-je dobro pripravil, saj je v svoje točke vključil tudi naše učence. Najbolj nam je bila všeč "glasbena" točka Tišina. Zelo smo bili navdušeni nad pesmijo Delam, delam kot zamore. Pri tej smo pomagali tudi mi. Ura je hitro minila. Nejevoljni smo odšli h krožku. Irena Dolenc in Mateja Ra-zložnik, 6. c r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Sestavljali smo zgodbo z isto začetno črko Slikar slika slike. Slike so slabe. Sosed Samo se samo smeje. Slikar spozna slabe strani svojih slik. Slike strga. - ^Katarina Zupančič Sobarica sesa sobo. Smeti sesa s sesalcem. Smeti sesa s stola. Sobarica sama sedi. Spet sesa. Sede, se spočije, spi. - Mateja Šmid Stric Samo suši slamo. Slamo sne srna Sivka. Sladka slama Sivki slabo stori. Sivka sladkosneda se spravi spat. Sonček se smehlja Sivki. - Marcela Oman Saša spremlja Silvo s sestrico Suzano. Srečajo sestrično San-dro. Silva, Sandra skačeta, se smejeta. Srečata se s Sabino. - Nives Draksler Zajec zoba zeleno zelje. Zobotrebec zatika za zobe. Zajec z zobotrebcem zlomi zob. ZZZZ-zobo-zdravnik zvrta zdrobljeni zob. Z zlatom zob zalije. Zajec z zdravim zobom zopet zoba zeleno zelje. - Marcela Oman Učenke 5. d r. OŠ Lucijana Seljaka Kranj Anekdoti Bilo je v prvem razredu. S table smo prepisovali besede. Naenkrat se zasliši jok. Tovarišica stopi k Alešu in ga vpraša, zakaj joče. »Svinčnik sem pozabil doma,« pove med jokom. »Ne joči, posodila ti bom svojega,« reče tovarišica. »Toda jaz znam pisati samo s svojim svinčnikom,« odgovori žalostno Aleš. Marko Karničar Janez teče po cesti. Ko ga Marko zagleda, ga vpraša: »Zakaj pa gledaš nazaj, kadar tečeš?« »Zato, da bi videl, kdo me preganja.« Jure Volčjak, oba 6. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor MORDA NISTE VEDELI Kdaj so našli prvi glasbeni instrument?' Najstarejši glasbeni instrument, kar so jih našli arheologi, so piščalke iz posušenih živalskih kosti. Njihovo starost cenijo na 24 do 27 tisoč let. Našli so jih na Madžarskem in v Sovjetski zvezi. S čim najbolj ujeziš starše? Če jih ne ubogam (Martina, Breda, Alenka, Tina), če nagajam (Alel Gašper), s trobento (Rok), če sem zadnji na tekmi (Janez), s potep8 njem (Mitja), če dobim podpis (Primož), če ne napišem naloge (AleI! ka), če skačem (Aleš), če jih tepem (Andrej), če ne pospravim (Tifl* če vpijem (Jerca), če se tepem (Peter, Sabina), če jih brcam (Štll če kaj razbijem (Petra). Anketo opravila Jana Zupan, 6. a r. OŠ bratov Žvan Gorje Čaša tvoja je življenje tvoje S svojimi rosnimi trinajstimi leti, tako rekoč na pragu življenja, re Dane^ jM4b£qNC|o V Domu Kokrškega bataljona v Naklem predavanje Staneta Tavčarja o lepotah slovenske zemlje, z diapozitivi in glasbo. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo na literarnem večeru Angelca Pogelšek-Pivk predstavila svojo novo knjigo Naročje sanj. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik bodo v petek, 25. novembra, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del članov Dolika. Na otvoritvi bo koncert okteta DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice. V Kosovi graščini sta na ogled dve razstavi: Slovenski gledališki portret in razstava ilustracij akad. slikarke Marjance Jemec Božič. Do konca tedna je v delavskem domu na Javorniku odprta razstava del slikarja Marjana Židaneka. RADOVLJICA — V četrtek, 24. novembra, ob 19.30 bo v knjigarni DZS na Cankarjevi cesti literarni večer z Matejem Borom ob njegovi pesniški zbirki med tišino in viharjem. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo fotografije pionirji člani fotokrožka OS A. T. Linhart. V galeriji Kamen razstavlja akad. slikarka Alenka Kham-Pi-čman. SKOFJA LOKA — Danes, v torek, ob 18. uri odpirajo v Groharjevi galeriji razstavo slik Janeza Hafnerja. V galeriji ZKO — Knjižnica razstavlja Lojze Tarfila. V galeriji Loškega gradu razstavlja kipar Ignac Ribič. Danes, v torek, ob 17. uri vodi uro pravljic v knjižnici I. Tavčarja Ana Florjančič. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo Andrej Strmecki ob diapozitivih govoril o Mehiki. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja slikarka Jana Dolenc. DOMŽALE — V Likovnem razstavišču Domžale razstavlja akad. slikarka Štefka Košir — Petrič. MEDVODE— V Domu Svobode je do konca tega meseca odprta razstava Kraji nekdanje občine Medvode na starih razglednicah. Odprto med 17. in 19. uro. LOJZE TARFILA V GALERIJI ZKO - KNJIŽNICA Tema slikanja Lojzeta Tarfile zajema stvarne predmete, katere srečuje na svoji poti sredi samote in tišine. To je pokrajina in predvsem razni krajinski izseki.v katerih išče svoj motiv bolj zaprtega prostora, kakršen je na primer potok, ki teče skozi gozd, morda jez čez katerega pada voda in je ves obdan z gozdom, to je torej motiv, ki ustreza v intimo zagledanega slikarja. V zadnjem času se je Tarfila odločil in poleg akrilnih podob naslikal tudi nekaj akvarelov, kjer je za razliko od prejšnjih dosežkov tokrat bolj predmeten, čeravno še vedno svojsko enak in svojemu slikarskemu načinu zvest. Motivni svet našega slikarja se omejuje na pokrajino domačega konca, tako da motivov izven Selške doline skorajda ni. Ta domača in znana pokrajina premore stalnost oblik in spremenljivosti, ki jih prinašajo posamezni letni časi in vreme. Vse to vpliva na barvno dojemljivost slikarja in na razpoloženje, ki ga dihajo posamezne slike. Lojze Tarfila se pri izbiri motiva odloča za takšne, ki s svojimi diagonalami ustvarjajo perspektivično poglabljanje v globino in v sredino slikarske ploskve. S takim načinom izbiranja motiva slikar zadovoljuje svoj realističen odnos do slikarstva, vendar pa, kljub obstajanju na realističnih pozicijah, ni eden izmed tistih slikarjev, ki hočejo naravo prepisovati do vseh tistih podrobnosti, ki jih ob dani predmetnosti vidijo. Tarfila marsikatero podrobnost opusti na račun jasnejše kompozicijske zgradbe slike in svojemu slikarskemu hotenju podreja tako motivni kakor tudi barvni svet. Lojze Tarfila se je odločil za samostojne razstave v letu 1988 po daljšem časovnem presledku. Premislek, ki si ga je slikar vzel, je pokazal svojo dobro stran predvsem zato, ker lahko ugotovimo, da je skoraj dozorel v slikarja z lastnim slikarskim rokopisom. Ta se kaže v odločnejših potezah čopiča. Opustil je poprejšnje drob-njakarsko slikanje z neodločnimi potezami, ki so zdaj postale odločne, čopič pušča za seboj široko sled, s katero uglašuje celotno sliko na tonsko vrednost barve. Običajno je vrednost ubrana na eno samo barvo, ki obvladuje celotno poslikano površino do tiste mere, ko lahko ob Tarfilovih slikah govorimo: to je tista v zelenem, ali ona v modrem, ali one v rjavem tonu. Andrej Pavlovep Bernarda Oman - igralka leta PRVI OBRAZ SLOVENSKEGA FILMA Na nedavno zaključenem Tednu domačega filma v Celju so ob ostalem podelili tudi nagrade za najboljši slovenski film, najboljšega igralca in najboljšo igralko. Ob šprajcevem Odpadniku in Ivu Banu je nagrada pripadla tudi Kranjčanki Bernardi Oman. Bernardo seveda ni potrebno posebej predstavljati, kajti ni poznana samo obiskovalcem kranjskega Prešernovega gledališča, kjer je redno zaposlena, pač pa tudi številnim ljubiteljem 35 milimetrskega filmskega traku. »V Celju sem imela tri filme, dva slovenska, P. S. in Remingtona ter Glembaje-ve. Nisem Vedela, ali bodo šli Glembajevi v konkurenco ali ne, predvidevala pa sem, da je nekaj možno samo v tem primeru. Ko sem prejela telegram, da sem izbrana za igralko leta, sem bila prepričana, da so v ozadju Glembajevi. Po nagrado nisem mogla iti, ker sem tisti dan nastopala v Novi Gorici, tako sem šele naslednji dan v časopisu prebrala, da je bila nagrada podeljena za vlogo v filmu P. S. Seveda je človek nagrade vesel, vsaj nekaj dni se o tem govori tudi v filmskih, gledaliških krogih, ampak nagrada ravno za P. S..... ne vem. Menim namreč, da je skorajda vse, kar sem doslej naredila, boljše kot P. S., kjer gre v bistvu samo za skupaj postavljene tri kratke filme. Verjetno bo res držalo, da letos v slovenskem filmu ni bilo izrazitih ženskih vlog. Naknadno sem tudi izvedela, da je bila nagrada podeljena tudi malo za Glembajeve, pa malo za nazaj (Galeta, Dediščino, Trubarja...) Seveda je igralcu vsaka nagrada dobrodošla, ni pa rečeno, da pride vedno ravno v pravem času in za pravo stvar. Skorajda popolnoma sem prepričana, da pri nas takšna nagrada, kljub vsem dolžnem spoštovanju do nje, igralcu, razen moralnega zadovoljstva, ne pomeni veliko, skorajda nič. To se napri-mer ne pozna, kot mnogi mislijo, pri večji ponudbi za nove vloge in podobno,« pravi Bernarda Oman, ki te dni ravno zaključuje pred-premiersko delo pri otroški igrici Andersenovega Svinjskega pastirja, v načrtu pa ima tudi sodelovanje v dveh nadaljnjih projektih domačega Prešernovega gledališča. V. B. / ureja LEA MENCINGER (MS@SSJJ©IS^CaLAS 8. STRAN / PRAZNIČNE ČESTITKE Torek, 22. novembra PETROL PETROL - DO TRGOVINA LJUBLJANA TOE KRANJ ČESTITAMO OB PRAZNIKU REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU BRALCEM GORENJSKEGA GLASA PRIPOROČAMO SE ZA OBISK NA NAŠIH 33 BENCINSKIH SERVISIH, TRGOVINI Z AVTOMATERIALOM NA LABORAH IN V MEDVODAH IN V SKLADIŠČU V MEDVODAH. POLEG NAFTNIH DERIVATOV VAM NUDIMO TUDI: - AVTODELE, AVTOKOZMETIKO - BLAGO ZA OSEBNO UPORABO IN - DRUGO BLAGO NAMENJENO VAŠEMU VOZILU - PRIPOROČAMO VAM NAKUP SEZONSKEGA BLAGA ZA ZIMO ALPETOUR OB DNEVU REPUBLIKE ISKRENO ČESTITAMO! TEKSTILINDUS IM&AMJ Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za dan republike — 29. november. OB NADALJNJEM DELU VELIKO zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj ČESTITAMO OBČANOM, ZAVAROVANCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER Triglav konfekcija Kranj Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu republike in priporočamo naše izdelke 4 STANOVANJSKA ZADRUGA KRANJ Mladinska 2 Čestita svojim članom in sodelavcem ter vsem prebivalcem Gorenjske za praznik republike - 29. november J Škofja Loka VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER MNOGO SMO USTVARILI V PRETEKLIH TRIDESETIH LETIH • VELIKE SO OBVEZE ZA NAPREJ »Verjamemo v zmago razuma, življenja, napredka in demokracije.« scLua Uraro OČESNA OPTIKA MARIBOR OPTIČNI SERVIS KRANJ Cesta JLA 18 V prostorih Optike v KRANJU, na Cesti JLA 18, opravljamo preglede za oči v ponedeljek, torek in sredo od 14. do 15. ure. Na zdravniški recept, ki ga dobite na pregledu, so očala precej cenejša in jih lahko dobite takoj. Nudimo vam foto, bifo, plastične leče in stanjšane leče vse po zelo ugodnih cenah... Delovni čas optike: ponedeljek in torek od 8. do 17. ure, ostale dni do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure. Tel.: 22-196 Delovnim ljudem in občanom čestitamo za dan republike Delavci Save Kranj ob dnevu republike 1988 Trgovska in gostinska DO Kranj Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november domplan Kranj, Cesta JLA 14 TOZD INŽENIRING TOZD STANOVANJSKA DEJAVNOST TOZD URBANIZEM DSSS Delovnim ljudem in občanom občine Kranj čestitamo za praznik republike 29. novembra delavci delovne organizacije DOMPLAN Kranj NUDIMO VAM STORITVE S PODROČJA URBANIZMA, UREJANJA STAVBNIH ZEMUIŠČ, INŽENIRINGA IN STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA. GRADITE HITRO. GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI Trgovina z gradbenim materialom — Kranj — Primskovo — Cement, apno, maltit, salonit, betonski izdelki vseh vrst — najsodobnejša strešna kritina iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE — strešniki vseh vrst — izolacijske materiale - lendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol, bitumen, ibitol in drugi — zaščitni premazi vseh vrst — keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev, sanitarno keramiko — fasade razne - opaž in furnirane stenske in stropne obloge — ladijski pod - parketi in talne obloge — stavbno pohištvo - gradbene opazne plošče • okenske marmorne police in ploščice — betonski mešalci, samokolnice in drugo zidasko orodje — reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa in plošč) Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 OBČANOM GORENJSKE ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. NOVEMBER (^KM»IE1IGLAS 10. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE BLIŽA SE TOKOS TRŽIČ PRIPRAVITE SE NANJO _so varo w__ čestitamo vam za dan republike GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Škof ja Loka, Tržič in Preddvor, TOZD gozdno gradbeništvi, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj čestita delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november. agrotehnika gruda PE GORENJSKA. Kranj, Dražgoška 2 vam nudi na prodajnih mestih: Kranj, Dražgoška 2, tel.: 26-681 Škofja Loka, Novi svet 21, tel.: 622-166 Skladišče mehanizacije, Naklo, tel.: 47-171 • traktorje TORPEDO, IMT, ZETOR, TOMO VINKOVIĆ • vse priključke za traktorje, ki se izdelujejo v Jugoslaviji in tudi iz uvoza • drobno kmetijsko mehanizacijo in orodje za vrtičkarje • rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo • rezervne dele za osebne avtomobile ZASTAVA • vse vrste gum, klinasta jermena,ležaje, akumulatorje, avtolake, servisno orodje Ugodna prodaja - Informacije na prodajnih mestih. čestitamo občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike - 29. november. KEMIČNA TOVARNA PODNART — p. o. PODNART SOZD KEMIJA Nudimo vam — preparate za kemično in galvansko nanašanje neplemenitih in plemenitih kovin na kovine in plastiko v tehnične in dekorativne namene — preparate za obdelavo tiskanih vezij — preparate za fosfatiranje kovin — preparate za kemično in elektrolitsko barvanje kovin — razne laboratorijske kemikalije — pomožno galvansko opremo — servisne usluge Svetujemo vam izbiro najustreznejših tehnoloških postopkov! ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE! pojiks žiri Podjetje obutvene, lesne in kovinske stroke, n. sub. o. Strojarska ulica 12, Žiri TOZD KOVINARSTVO, o. sub. o. Jezerska ulica 7, Žiri, tel.: 69-320 TOZD LAHKA OBUTEV, o. sub. o. Strojarska ulica 12, Žiri, tel.: 69-332 DSSS, Strojarska ulica 12, Žiri, tel.: 69-661 VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJA TELJEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE 29 NOVEMBER Mercator SOZD Mercator n. sub. o. kmetijsko gozdarska zadruga MERCATOR — SORA p. o. 64226 ŽIRI Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom in kooperantom čestitamo za dan republike — 29. november je v Jugoslaviji največje industrijsko podjetje, specializirano za izdelovanje prešite posteljnine. S svojim pestrim izborom in odlično kvaliteto sodi v sam vrh ponudnikov tovrstnih proizvodov. — PREŠITE ODEJE — OKRASNA PREGRINJALA — NADVLOŽKI — VZGLAVNIKI — SPALNE VREČE — OTROŠKI PROGRAM so izdelani iz najraznovrstnejših tkanin modernih barv in vzorcev ter polnjeni s finimi, rahlo kodranimi sintetičnimi ali volnenimi vlakni. Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike — 29. november. ODEJA ?r ■ 1 1 _ Delovnim ljudem Iztiri in poslovnim i loške prijateljem tovarne čestitamo za dan hladilnikov republike, 29. Škofja Loka november KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. - TOZD KOMUNALA, KRANJ - o. sub. o. - TOZD OBRT, KRANJ - o. sub. o. - TOZD GRADNJE, KRANJ - o. sub. o. - TOZD VODOVOD — KANALIZACIJA, KRANJ — o. sub. o. in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB delovni kolektiv čestita občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike - 29. november t kuUL 11^^..... "—3 JndubMija SomSaimk izdelkov \ Klanj, i specializirana delovna organizacija za izdelavo žakardskiH tkanin za notranjo opremo stanovanj čestita občanom Gorenjske za dan republike - 29. november _ ___y Industrijski kombinat Kranj vam čestita za dan republike Mercator MERCATORJEVA PRAZNIČNA PRODAJA PREHRAMBENEGA BLAGA PO NIŽJIH CENAH od 21.11. do 31.12.1988 v vseh prodajalnah Mercatorja TOZD Preskrba v Tržiču in Kranju! IZKORISTITE UGODNOST! Čestitamo vam ob dnevu republike in vam želimo prijetno praznovanje! KEMIČNA TOVARNA exoterm kranj j ugoslavija Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Dispanzer za medicino dela Železarna Jesenice, Zdravstveni dom Jesenice, Zdravstveni dom Kranj, Zdravstveni dom Radovljica, Zdravstveni dom Tržič, Zdravstveni dom Škofja Loka, Zobna poliklinika Kranj, Zavod za socialno medicino in higieno dela Kran], DS skupne službe, Splošna bolnica Jesenice, psihiatrična bolnica Begunje, bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Gorenjske lekarne Kranj ČESTITAMO OBČANOM ZA PRAZNIK REPUBLIKE -29. NOVEMBER! SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazorjeva I Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Gradbinec Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike alples industrija pohištva Železniki telefon: 064/67-121 66-155 POHIŠTVO DOM OREH Slovenske železarne VERIGA LESCE ■ n. sol. o. JUGOSLAVIJA Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko - hidravličnih naprav, JS industrijske opreme in meril ISKRENE ČESTITKE ZA DAN REPUBLIKE -29. NOVEMBER Delovna organizacija želi občanom in poslovnim partnerjem v prihodnje veliko poslovnih uspehov. Obrtno podjetje Tržič, p.o. Telefon 50-774, 50-765, 50-760 Mizarstvo, zidarstvo, tesarstvo, steklarstvo, slikarstvo, pleskarstvo, črkoslikarstvo, polaganje vseh vrst podov, izdelovanje lesne galanterije čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike. TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE p.o. TRŽIČ Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za dan republike. — sestavljivo pohišvo DOM OREH in TRIGLAV — predsobe in spalnice AL — klubske in jedilne mize — karnise in cvetličnjaki V prodajnem salonu v Železnikih lahko kupite naše pohištvo s 25 % popustom pri plačilu z gotovino ali na obročno plačevanje. Ob dnevu republike - iskreno čestitamo. IIKIBanSHl GLAS 12. STRAN Taborniki v Križah pri Tržiči Torek, 22. novembra Po začrtani poti v tretje desetletje Križe, 15. novembra - Taborniški odred Kriške gore, ki povezuje okrog 70 članov, je letos zaokrožil dve desetletji dela. Članstvu ne manjka volje do dela, pogreša pa osnovno opremo in ustrezen prostor za hranjenje šotorov ter sestajanje. Kot zatrjuje načelnica odreda Mojca Teran, bodo kljub težavam vztrajali na začrtani poti in v prihodnosti skušali utrditi položaj taborniške organizacije v svojem kraju. Nekdaj so se vsi taborniki v tržiški občini združevali v Odredu severne meje v Tržiču. Pred dvema desetletjema so taborniki iz Kri-žev, ki se jih je nabralo že za nekaj enot, ustanovili svoj odred in ga poimenovali po bližnji Kriški gori. Dvajsetletnico delovanja so njihovi nasledniki označili letošnjo pomlad z več prireditvami v Tržiču in domačem kraju, sicer pa jubilejno leto ni nič manj delovno od drugih. Ob rednem izobraževalnem delu v taborniških vodih - v odredu sta dva voda medvedkov in čebelic, taborniki in tabornice sestavljajo tri vode, v enem vodu pa so povezani klu-bovci - so letos izvedli več stalnih nalog. Po tridnevnem zimovanju na Zelenici so se kmalu lotili priprav na taborniška tekmovanja. Uspeh ni izostal, saj so najmlajše tabornice, čebelice, na gorenjskem mnogoboju za malo zgrešile prvo mesto. Dobro so organizirali tudi 8-dnevno letovanje v Ribnem, kjer je taborilo 25 mladih. Mednje so sprejeli celo nečlane, ki pa so po letovanju ostali zvesti taborništvu in klicu narave. Morda je največja značilnost v delu kriških tabornikov prav tesen stik z naravo, saj lepo vreme vedno izkoriščajo za učenje taborniških veščin v njej. K temu jih silijo tudi razmere, kot naglasa načelnica odreda Mojca Teran, ker je njihov taborniški prostor premajhen in prehladen. Zaradi vlage pa v njem propada tudi zložena oprema, med katero so v glavnem že tako ali tako dotrajani šotori. Ker dotacija telesnokul-turne skupnosti in denarne pomoči tržiških delovnih organizacij zadoščajo komaj za organizacijo taborjenj in drugo nujno dejavnost, si nove opreme nikakor ne morejo kupiti. Na srečo njihovo stisko dobro razumejo v občinski civilni zaščiti in teritorialni obrambi ter jim vsakič izposojajo opremo za letovanja, v kriški šoli pa jim nudijo prostor za sestajanje in teoretično delo. V prihodnosti bo vodstvo odreda skušalo navezati osebne stike v delovnih organizacijah, da bi ob njihovi pomoči kupilo vsaj nekaj najnujnejše opreme. Še naprej bo sodelovalo z mladinsko organizacijo v kraju, ker pogrešajo prav člane iz teh vrst. Posebej pa si bo prizadevalo za utrjevanje taborništva v domačem kraju, saj je med odraslimi zanj premalo pripadnosti in navdušenja. S.Saje Kriški taborniki so 20-letnico odreda označili tudi z razstavo in proslavo v tržiškem paviljonu NOB, kjer je načelnica Terano-va predstavila dosedanje delo tabornikov in načrte za prihodnost.- Foto: S. Saje Dvakrat igrača leta Brankov tobogan 1 (V1IM domišljije Škofja Loka, 18. novembra - Kar dvakrat so mu strokovnjaki, ki se spoznajo na otroško dušo in njene potrebe, prilepili laskavo oceno; v Sloveniji je tobogan domišljije postal "dobra igrača", v Beogradu "igrača leta". Njegov avtor je Škofjeločan Branko Benedi-čič, sicer učitelj telesne vzgoje, od maja pa nosilec obrti izdclov -nja drobnih lesenih predmetov. Branko Benedičič je mlad človek, poln idej. Pravi, da se je zamisel za obrt porodila bolj slučajno kot ne. Lesnoobdelovalni avtomat Janeza Arnola, tudi Škofjeločana in televizijskega novatorja leta, namenjenega prvenstveno za izdelovanje parketa, so priredili za oblikovanje različno velikih kock in kvadrov (in ploščic), ki so osnova tobogana domišljije. Igračo je najbolje opisala komisija za oceno igrač pri skupnosti otroškega varstva Slovenije, ki jo je proglasila za dobro igračo. Takole pravi: igrača za sestavljanje in ustvarjalno igro, primerna za starejše predšolske otroke in šolarje. Na videz preprosto sestavljanje lesenih elementov zahteva od otroka natančno opazovanje, primerjanje, prostorsko predstavljanje, razmišljanje in iskanje različnih kombinacij - vse zato, da sestavi elemente v kombinacijo, pri kateri ima kroglica (frnikula) prosto pot od začetka do cilja. Otrok po svojih sposobnostih sestavlja različno zahtevne konstrukcije in jih lahko tudi bolj domišljijsko obarva (cesta, ovinek, predor, most...) Doslej je iz delavnice Branka Benedičiča prišlo približno dva tisoč toboganov domišljije; približno 1200 jih je prevzela Cicibanova trgovska mreža, kakšnih 800 so jih pokupili vrtci. Igrača, izdelana iz lipovega ali javorjevega lesa, stane v trgovini okroglo 66 tisočakov. Na videz veliko, vendar pa, pravi Branko Benedičič, gre dobrih 60 odstotkov za trgovski rabat in davek. Izkupiček je torej boij pičel kot ne. Pri prodaji je tudi zelo pomembno, ali je igrača v "gibanju" ali pa zapakirana v škatli "mrtva" stoji na polici v trgovini. Branko Benedičič zdaj razmišlja o izpeljankah tobogana. Ponudil bo manjšo skupino elementov za sestavljanje, ki bodo dostopnejši zaradi cene in prilagojeni nižji starosti otrok. V delu pa ima tudi že novo leseno igračo, to pot domine, ki jih bodo otroci sestavljali kot zgodbo v smiselno celoto. H. Jelovčan Participacija vse bolj vznemirja ljudi ore Zdravje je treba predrago plačati Mnenja o participaciji, se pravi doplačilu zdravstvenih storitev, uvedenem leta 1970, so bila že spočetka deljena. Njeni pristaši so zavzeto prisegali na vzgojni učinek doplačevanja v zdravstvu, češ da opravljanje tovrstnih storitev nikjer v svetu ni zastonj, in da je treba ljudi prO' svetliti k odgovorni in varčni uporabi zdravstva. Se tako bogata družba namreč ne more zagotoviti toliko denarja za zdravstvo, kolikor bi fl* ljudje radi. Z denarnim prispevkom pa naj bi ljudi spametovali tudi k večji skrbi za lastno zdravje, ki se ne začenja šele v zdravstveni ordjj naciji. Nasprotniki participacije pa so vztrajali pri trditvi, da ljudje ne iščejo zdravstvenih uslug zaradi muhavosti, temveč zaradi vse bolj nezdravega načina življenja, za katerega pa niso nujno sami krivi, pa tudi večja zdravstvena prosvetljenost, da jih vodi v ambulante. Vzgoji k smotrnejši uporabi zdravstvenih storitev je sicer modra, vendar se niso strinjali, da je moč vzgajati z omejevanjem in kaznovanjem.' participacijo se zbere tudi mnogo manj denarja, kot je z njo administrativnih opravkov in tudi stroškov, kar bremeni zdravstvene delavd in jim oži strokovni manevrski prostor. O pomislekih te ali one plati so se donedavna kresala kopja zlasti v strokovnih krogih, bolniki pa s< z večjo ali manjšo nejevoljo odštevali simbolične novce, ki so jim jih odredili pri zdravniku, v lekarni, v bolnišnici. Odkar pa so julija z znS' nimi ukrepi slovenske zdravstvene skupnosti, ki naj bi uskladili zdravstveno porabo z gmotnimi zmožnostmi družbe, participacije d rasti' čno povečali in okrnili krog tistih, ki so je bili dotlej oproščeni, se je dvom v njeno utemeljenost oglasil tudi med ljudmi. Kra Potic Mre. Si Vo •ton in«* uredništvo tel. 21860 Ukrepi so jih doleteli ravno v času, ko so pas zategnili do zadnje luknje in niso bili več pripravljeni gledati, kako jim še ena roka vnovič sega v žep. Mariborski delavci, ki jih je socialna stiska letošnje poletje množično gnala na ulice, so glasno terjali odpravo zdravstvenih doplačil. Sindikat se je z zdravstveno skupnostjo, ki je ostre ukrepe sprejela kot začasne do konca leta, pogajal bolj kompromisar-sko, a ni dosegel svojega, zato so se v Mariboru na svojo pest odločili ukiniti participacijo. Namesto tega vira napajanja žejnega zdravstvenega proračuna so ponudili več drugih možnosti, od katerih še najverjetneje zveni misel o nekaj višji prispevni stopnji. Izračunali so namreč, da bi bilo slednjo treba povečati komaj za 0,3 odstotka, da bi zbrali toliko denarja, kot ga zdaj dajejo doplačila. Ekonomski, nič več vzgojni nameni Čeprav nikjer niso glasno pritegnili brezkompromisnim mariborskim zahtevam po ukinitvi participacij, pa je ogorčenje ljudi vse glasnejše, češ na bolnikova pleča ne gre prelagati bremen obubožanega zdravstva. Vse resnejša pa so tudi opozorila iz zdravstvenih krogov, da takšno varčevanje že dela škodo Dušan Vogrič, predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti v Kranju: »Predlog, naj bi namesto participacije delavci nekaj več prispevali iz osebnih dohodkov, smo na pobudo slovenske zdravstvene skupnosti dali na znanje tudi kranjskim delegatom. Od njih na to pobudo še ni bilo odmeva. Ce bi hoteli, da delavci solidarno prispevajo več iz OD, bi morali razpisati referendum, saj gre za odločitev mimo zakona. Sodim, da bi se kranjski delavci, katerih dohodki so že tako prekomerno obremenjeni, težko odločili ta tak podvig. Prispevne stopnje sicer ne bi bilo treba veliko dvigniti. Natančnih podatkov nimam, menda pa ne gre niti za odstotek. Na participacijo pa gledam tudi kot uporabnik. Iz tega zornega kota mi doplačila seveda niso po volji, zlasti ne tako visoka. Vem pa, da zdravstvenim skupnostim manjka denarja, brez tega vira bi jim ga še bolj, če ga manjka njim, ga tudi zdravstvenim domovom in bolnišnicam, kar se utegne slednjič poznati tudi bolniku. Zato naj bi doplačila ostala, vendar naj bi vsak doplačeval po svojih gmotnih možnostih in le tisti, ki resnično ne zmore, bi bil lahko oproščen.« Dr. Marjan Česen, Zobna poliklinika Kranj: »Razvite zahodne države težijo k prenosu zdravstva v zasebne roke, pa tudi sicer se država zlagoma umika s socialnih področij. V naši prerazdelitvi družbenega bogastva (ali bolje revšči-ne)pa še ve dno dajemo prednost sociali, čeprav zadnje čase razglašamo razbremenitev gospodarstva in ekonomska načela. Svet je že pred desetletjem doumel, da je treba socialne izdatke uskladiti z družbenim proizvodom, kar velja tudi za zdravstvo. Toda pridobljenih pravic ni mogoče na hitro odvzeti. Povečana participacija je prišla v najbolj neprimernem trenutku. Ko bi pred 10 leti del financiranja zdravstva prenesli v zasebne roke, bi bilo nedvomno manj boleče, saj je vladalo še blagostanje. Tudi razviti zahodni sistemi poznajo participacijo, ta je za del javnega zdravstva tako rekoč simbolična, kot recimo striženje las. Toda javno zdravstvo v nasprotju z našim, ki obvladuje vse zdravstvene storitve, tam zajema le najnujnejše (neodložljivo zdravstveno pomoč, bolnišnice in podobno), ostalo je v zasebnih rokah. Dejansko je 20 odstotkov sredstev za zdravstvo zasebnih. Ljudje imajo tamkaj različne možnosti sofinancirati zdravstvo, zato tudi bolj razumno in varčno obračajo svoj denar. Zdaj se tudi pri nas načeloma odpira možnost zasebni ponudbi.« Urška Majnik: »Na srečo nisem pogosta obiskovalka ambulant, imam pač srečo z zdravjem. K zobozdravniku pa vendarle hodim in ravno tu je treba najgloblje seči v žep. Zdravje zob mi veliko pomeni, zanj sem pripravljena tudi plačati, vendar so zdajšnje participacije vendarle pretirane, vsaj ob dohodkih, kakršne nam izplačujejo zdaj.« narodovemu zdravju. Zdravniki pravijo, da bolniki prihajajo šele, ko so resno bolni, saj jim je zgolj za prehlad škoda odšteti denar, zobozdravniki opažajo, da jim pacienti puščajo naročene zobne proteze, saj si jih mnogi ne morejo več privoščiti, lekarnarjem je padlo v oči, kako obotavljaje ljudje jemljejo zdravila na recept. Ker pa ni uradnih analiz, kako je visoka participacija ogrozila raven zdravstvenih storitev, v zdravstveni skupnosti še kar pozivajo k potrpljenju. Medtem se je razblinila iluzija o participaciji iz vzgojnih razlogov. Vsa letošnja dogajanja dokazujejo, da obstaja kot eden izmed virov zdravstvenega proračuna. Prvi izračuni, kako si bo ta opomogel spričo drastičnih julijskih ukrepov, so že na dlani. Le- tos bo s participacijo zbranfl okoli 30 milijard (to ne bo pokn lo niti polovico pričakovane! primanjkljaja, ki do konca le*] grozi zdravstvenim skupni stim), to je 3,7 odstotkov vredig sti zdravstvenega programa. 9| lani se je ta delež sukal okt* dveh odstotkov, prej manj. no ekonomsko opravičilo viši1 participacija že ima, o one" drugem pa bi se dalo razpravlja ti. Ljudje so pripravljeni dati zdravje Toda enak denar bi se najM dalo dobiti tudi manj boleft Kdove ali je za kanec višja p' spevna stopnja pravšnja reši saj namesto iz levega delav« Sm Bojan Engelman: »Obisk pri zobozdravniku, kjer mi bodo spravili zobe v red, me bo stal predvidoma 350 tisočakov. To je veliko spričo dejstva, da zobje niso za okras, temveč začetek prebavnega trakta in zato osnova zdravju. Kdor se odloča za tako drago storitev, kot je, denimo, zobna protetika, ki človeka pripravi tudi ob milijon, najbrž težko plača. Marsikdo toliko ne zasluži niti v četrt leta. Pa zobozdravstvo samo najbrž ne more nič za to, v razmerah, ko je že tolikšna draginja, da zaslužimo komajda za kruh. Slišal sem za pobudo iz Maribora, naj bi participacije popolnoma ukinili, vendar se za to skrajnost ne ogrevam. Ob brezplačnem zdravstvu bi najbrž precej nekritično prihajali v ambulante. Sem za to, da, kdor koristi več zdravstva, naj tudi več plača, toda ob tem sem tudi za pravo mero. Naj bodo doplačila usklajena z dohodki, ki jih prejemamo, da bomo izdatke za zdravje laže zmogli. Tragično se mi zdi, da se ob zdajšnjih pogojih ljudje odrekajo zobnim protezam, ker si jih ne morejo privoščiti.« pobira iz desnega žepa. Ko I pristaši participacije pozna" pravo mero, se ljudje ne bi taki ogorčeno spotikali ob doplačil* Vrednostno nižje participacij se najbrž ne bi branili, saj | slednjič tako kot vse drugo tu( zdravstvo treba plačati. Teira pritrjuje tudi anketa slovenski! zdravstvenih skupnosti, ki doM zuje, da se ljudje ne branijo se« v žep, kadar gre za zdravje, J tako globoko kot zdaj ne. W zumna denarna udeležba ohranila prvotni vzgojni namefl pa tudi nekaj denarja bi prin<| sla, ko zadnje leto že tako ■ skaško sega po vsakem novc|J Toda ob zdajšnjih neselektivni oprostitvah, ki zajemajo dve P^ tini prebivalstva (toliko je doC^ la oproščenih plačevanja zdra^ stva, vsaj petina pa deloma) *_ ob popolnem pomanjkanju r8' zumnih meril, je to nemogoč' Manjši zneski, pa širši krog H veznikov bi bržkone zadosti' tako volku kot kozi, toda meril za oprostitev bi bilo lahko ekonomsko-socialno. Zdaj pa o* staja obsežen spisek onih, ki H pri zdravniku ni treba seči v d* narnico, od poslednjih dveh 0* silcev Obilićevega venca napre' i Po novem letu torej prenel?' začasnost šokantnih julijski" ukrepov. Participacija bo & sporno ostala, protesti so men zalegli le toliko, da bo ta nelj^ davek na zdravje nekoliko ^ lejši in da bo spet prizanesel katerim kategorijam prebiv^ stva, kaj podrobnejšega o tem?? zdaj še ne ve. Ob vseh dogodi in pretresih, ki so se zadnje sece vrstili na temo particip8 ., je, se je enemu izmed goref' skih zdravstvenih delavcev P' rodil pomislek, da so julij?!, ukrepi s povečano participa^« le »slepilni manever«, ki je twB kovito odvrnil pozornost lju^1^ ostalih resnih zdravstvenih žav in od načrtov, kako bi m"'..: li organizirati to dejavnost, da bolj učinkovito kot doslej sluz ljudem. atj D. Z. Žie t>'< Vi, S 'H s Olj \ v. 1 Iorek, 22. novembra 1988 RAZVEDRILO. 13. STRAN ^Iltfmi^TCTGLAS 3EP03lAŽA NAŠA NAGRADNA IGRA Kaj je pisal Gorenjec 1908 Izbran cvet kranjskih srednješolk J^an), 17. novembra - Medtem ko se je v Londonu kopica svetovnih le-rj'lc potegovala za naslov najlepše, so tudi v Klubu Rosa na Kokrici jedili izbor miss. Za laskav naslov se je potegovalo 17 mikavnih piskih srednješolk. Stroga žirija, ki ji je predsedovala tehtna Šerbi od 9ropopa, je presodila, da je najlepša Milva Zupan , dijakinja srednje *°nomske šole iz Kranja, sicer doma z Brega ob Savi. Razen časti si je *Jlepša prislužila še nekaj praktičnih daril in 4 dnevno potovanje v itali-■"•M San Remo. Olepša v družbi obeh spremljevalk Dagovalkin častni krog pred očmi stroge žirije Jj^tjaž Sedej, motor in srce prireje ter ustvarjalec glasbenega y*,** i Kdaj si se začel ukvarjati z atletiko? »Začel sem tekmovati na krosih in opazil me je Zdravko Petemelj, s katerim sva se dogovorila za resnejše delo. Postal sem član Zelezničarskega atletskega kluba iz Ljubljane, treniram pod Peterneljevim vodstvom in sadovi resnega dela se že kažejo.« Ukvarjaš se tudi s tekom na smučeh. »V zadnji sezoni sem bil državni prvak med starejšimi pionirji, osvojil pa sem tudi poka4 Žita. Zmagoval sem tudi na raznih drugih prvenstvih. Za smuški tek me je navdušila učiteljica telesne vzgoje Ingrid Wauhan, sedaj pa me pri Tekaškem smučarskem klubu Kranjska gora trenira Andrej Robič. Konec meseca grem na priprave na Ro-glo v okviru planiške šole. Če bo sneg, bomo vadili na smučeh, sicer pa na rolkah.« Katerih tekmovanj se boš udeležil v tej sezoni. »V prvi vrsti bo to slovenska turneja, pa republiška in državna prvenstva in tekmovanja na tujem. Udeležil se bom Topolinovega pokala. Pred dvema letoma sem ga osvojil, lani pa se tega tekmovanja nisem udeležil.« Verjetno se boš moral odločiti: ali tek na smučeh ali atletika. »Vsekakor bom moral ta korak narediti že letos.« L. Kerštan Podvig Toneta Svoljška in Klemena Kobala S padali s Triglava do Bohinja Kranj, 18. novembra - Jadranje s padali se pri nas vedno bolj uveljavlja. Naši letalci se tudi na tujem, kjer je ta panoga, tudi zaradi višjega standarda, bolj uveljavljena, že lahko ponašajo z uspehi. Bili so na evropskem prvenstvu v Franciji, kjer so se kar trije člani škofjeloškega društva I.*t uvrstili v finale. Tone Svolj-šak, Domen Slana in in Andrej Bertoncelj so bili med stotimi tekmovalci uvrščeni med 28. in 33. mestom. Naši so bili na primer boljši od Italijanov, ki v jadranju s padali veliko več pomenijo kot naši. Naša znana zmajarja Tone Svoljšak iz Škofje Loke in Klemen Kobal iz Kranja sta se, opremljena s sodobnimi švicarskimi padali Genair 510, odločila za tvegan poskus: polet z jadralnim padalom z vrha Triglava do Stare Fužine v Bohinju. Poskus, prvi tovrstni pri nas, se je posrečil. Ker je bila nad Bohinjem megla, sta jadralca pristala na planini Voje. Jadranje je trajalo 18 minut, jadralca pa sta preletela 11 kilometrov in premagala 2200 metrov višinske razlike. Jadralca sta poskrbela za varnost. Medsebojno sta bila povezana z radijsko zvezo, zveza pa je bila vzpostavljena tudi s startnim mestom. Društvo Let iz Škofje Loke ima organizirano tudi šolo letenja z zmaji in jadralnimi padali. Kdor se zanima za letenje, naj pokliče na številko 620 - 442 (Svoljšak) vsak večer po 20. uri. ^ J. Košnjek Ob zaključku prvega dela v II. slov. nogometni ligi Naklo najbolje uvrščena gorenjska ekipa Naklo, 18. novembra-Končan je jesenski del tekmovanja v II. slovenski nogometni ligi—območni ligi zahod. Jesenski prvak je ekipa Jadran Lama iz Dekanov pri Kopru, ki se je še spomladi v prejšnjem prvenstvu borila za obstanek, tokrat pa je z resnejšim pristopom in širokim izborom igralcev zasluženo na prvem mestu. Z izjemo Save so se zelo dobro uvrstile preostale tri gorenjske ekipe. Na odličnem drugem mestu je Naklo, ki je le dvakrat izgubilo (Dekani, Jesenice), v gosteh pa je premagalo Triglav kot Savo. V moštvo so se odločni vključili vratar Vodan, Perhavec in Lotrič, tudi udeležba na treningih je bila zelo dobra, tako da pod vodstvom marljivega trenerja Zupana tudi rezultati niso izostali. Lep uspeh je ekipa dosegla tudi v tekmovanju za pokal NZS, kjer je v gorenjski skupini osvojila prvo mesto in se bo spomladi pomerila z Ljubljano, vozili in Izolo. Spomladanski del je že po tradiciji za Naklo uspešnejši del in če se bo ekipa dobro pripravila za nadaljevanje prvenstva, je Naklo eden od resnih kandidatov za vrh lestvice. Triglav je po izpadu iz prve slovenske lige in letošnjih začetnih težav ter slabših igrah na začetku prvenstva uredil svoje vrste. V zadnjih šestih kolih je kar petkrat zmagal, na lestvici pa je v družbi s Slavijo in Elanom na četrtem mestu — tri točke za vodilno ekipo. Preobrat v prvenstvu je bila zmaga v Črnomlju, z zmago v zadnjem kolu v Stražišču pa so ujeli stik z vrhom in si tako povečali možnosti za takojšnjo vrnitev v slov. ligo. Ekipo je vodil trener Veselinovič, »motor« ekipe pa je še vedno veteran Radosavljevič. Jesenice so po lanskoletni borbi za obstanek tokrat po jesenskem delu na 6. mestu, ob še boljšo uvrstitev pa so zaradi poraza v predzadnjem kolu doma proti Elanu. Ekipa je pod vodstvom trenerja Kovačiča zelo uspešno startala, premagala celo Jadran Lamo, na svojem igrišču pa je ugnala tudi vse tri preostale gorenjske ekipe. V primerjavi s prejšnjimi sezonami je opazen napredek v igri, steber ekipe pa je še vedno Ibrahimovič. Z osvojeno bero točk Jeseničani lahko mirno pričakujejo nadaljevanje prvenstva. Sava se je letos po dolgoletni odsotnosti ponovno vrnila v območno ligo. Igrala je v zelo spremenjeni formi. Tako so po začetnih treh porazih v štirih kolih osvojili kar šest točk, porazi v zadnjih štirih kolih pa so vzrok uvrstitve na predzadnje 11. mesto. Slabša forma nekaterih ključih igralcev, nekaj smole predvsem pa neučinkovitost so vzrok take uvrstitve. Spomladi ima Sava tekmo več doma, dokaj dober razpored, vse pa bo verjetno odvisno že od starta, ko v prvih štirih kolih kar trikrat igramo doma. Od ostalih ekip imata glede na razpored lepe možnosti za vrh lestvice tudi Slavija in Elan. Bela krajina je po odličnem startu osvojila polovično bero točk, vendar ji je disciplinska komisija dve odvzela, ker na tekmah niso bili vodeni po prijavljenem trenerju. V spodnjem delu lestvice sta primorska novinca Bilje in Primex Adria, razočaranje prvenstva pa sta vsekakor Postojna in Primorje. Ker iz lige zanesljivo izpadeta dve ekipi, se spomladi poleg borbe za vrh obeta tudi zanimiv razplet v boju za obisk. Z zmernim optimizmom do uspehom Ljubljana, 15. novembra - Sreda, 15. novembra, predstavlja pomemben mejnik za vse jugoslovanske smučarske reprezentance. V delo^ organizaciji Smelt v Ljubljani sta generalni direktor Smeha Milan Šterban in predsednik SZ Slovenije Janez Zaje podpisala listino, dar Smelt za štiriletno predolimpijsko sezono generalni pokrovitelj vseh jugoslovanskih smučarskih reprezentanc. Podpisu pogodbe so pn8?' stvovali še generalni sekretar SZ Slovenije Janez Bukovnik, direktor alpskih reprezentanc Tone Vogrinec, oba trenerja Jože Šparovec <" Jože Drobnič, opremljevalci naših alpskih smučarjev in reprezentantje ženske in moške A reprezentance. ureja JOŽE KOŠNJEK Pred prvimi tekmami za svetovni pokal v alpskem smučanju, ki se začne že konec tedna v francoskem smučarskem središču Les Menures in Val Thorensu, je ugibanje tvegano. Tekmovalna sezona se običajno ne razplete tako, kot se začne, še zlasti, če je tako pomembna, kot bo prihajajoča, ki bo dosegla vrhunec na svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah v Va KOVINSKO PODJETJE KRANJ KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27 Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike - 29. november PRIHAJA ČAS PRAZNIKOV Delovni uspehi so ? Kaj pa ostalo, dobrote na mizi...? NAŠ PREDLOG tfžič ČESTITAMO ZADAN REPUBLIKE omara za prekajevanje mesa AGR0C00P - AIK NOVI SAD z enotami: TOZD NEOPLANTA TOZD FARMACOOP TOZD AROMA - FUTOG čestitamo občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike - 29. november V skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, (tel.: 064/25-268) in 25-267 nudimo: sveže meso, mesne izdelke, mesne konzerve, sveža jajca in perutnino, čips in vse vrste začimb, sveže sadje in zelenjavo. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka. Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave. Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno. Servisira izdelke priznanih firm: ISKRA, Ei, Riz, Elind, Čajevec, Grundig in Sever. • SERVISIRA • INSTALIRA • PRODAJA • PROIZVAJA • PROJEKTIRA Izberite si darilo ali voščilo pravočasno KNIGE ZA OTROKE VSEH STAROSTI IGRAČE VOŠČILNICE NOVOLETNI PROGRAM unicef V Mladinski knjigi na Maistrovem trgu v Kranju Obdarimo in voščimo skupaj ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ n. sub. o. Kranj, Jezerska cesta 20, tel.: 064/26-861 TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST TOZD GRADNJE DSSS DO Upravljamo, vzdržujemo, rekonstruiramo in gradimo ceste. Poleg tega opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj ter nudimo gramozne in kamenite materiale. Čestitamo za praznik republike - 29. november MERCATOR -KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 S SVOJIMI TEMELJNIMI ORANIZACIJAMI TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOK RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD TOVARNA OLJA BRITOF TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA TOZD KLAVNICA JESENICE in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB čestita občanom in poslovnim prijateljem Gorenjske za praznik republike — 29. november TERMIKA TOZD PROIZVODNJA 64220 ŠKOFJA LOKA Objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge SAMOSTOJNI ANALITIK ZA FINANČNO PODROČJE Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju financiranja ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj s področja financiranja. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: TERMIKA TOZD Proizvodnja Škofja Loka, Trata 32. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od izteka roka za prijavo. Dodatne informacije lahko kandidati dobijo osebno ali telefo-nično v kadrovski službi. krq) Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november YAMAHA LUXMAN KENVVOOD SHARP NAKAMICHI JVC HI-FI STEREO CENTER J AGER Borovlje, Loiblstr. 12. Hauptplatz 17 PROSLAVLJAMO Z VAMI DRUGI ROJSTNI DAN! od 18. do 27. novembra 1988 SHARP video 100 OB, netto 599 DM — samo 50 kom HITACHI video 530, tri glave, netto 999 DM - samo 20 kom HITACHI video kamera WM 40 komplet z priborom netto 2390 DM - samo 10 kom S0NY PIONEER TOSCHIBA FISHER BLAUPUNKT PHILIPS HITACHI C7 MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal Se priporoča Cenjenim strankam in drugim občanom Gorenjske čestitamo za 29. november - praznik republike. Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK Kranj, Jezerska c. 108 c tel.: 064/35-770 • vhodna in garažna vrata • balkonske ograje • opazne deske za oblaganje sten in stropov, ladijski pod • kotne, zaključne in okrasne letve Vse iz masivnega lesa. čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za praznik republike - 29. november. SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME DELOVNA ORGANIZACIJA p. o. LJUBLJANA n.sub.o. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ Izdelujemo stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo. 64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike 29. november W8imEgflCTGLAS 18. STRAN /nRVrCTn.A nn.ACI ^ Torek, 22. novembra POHIŠTVO KRANJ - PRIMSKOVO Zaupajte Lesnini in zadovoljni boste! Tel.: Kranj, Prlmskovo: Titov trg: 21-485, Jesenice: 81-179 24-554, Kranj, Lesnina - pohištvo Kranj, Prlmskovo, Salon kuhinjske opreme, Kranj, Titov trg 5 In Salon pohištva, Jesenice, Skladiščna 5, čestita vsem občanom občin Kamnika, Kranja, Jesenic, Tržiča in Radovljice, posebno pa svojim zvestim kupcem za praznik republike in se zahvaljuje za dosedanje zaupanje OČANOM GORENJSKE ČESTITAMO ZA" PRAZNIK REPUBLIKE -29. NOVEMBER BLUE ANGEL. Oljni gorilnik 01K 11-40 kVV Plinski gorilnik Pl 11-40 kVV H LIBELA Industrija tehtnic in tinomehanike, p.o. 6300 CELJE, Opekarniška 2 Tel. 063/32624, Telex: 33530, Telefax. 063/33830 oljni in plinski gorilniki LIBELA Bliža se poldan. Dan je turoben in vse bolj me preveva nečimernost. Z mislimi sem že doma, kjer me čaka žena z bolno hčerko. Zdravnik ji je predpisal zdravila in ležanje v toplem prostoru. Doma Imamo sicer urejeno centralno ogrevanje prostorov, vendar je žena toliko zaposlena s hišnimi opravili, da ne utegne pripraviti in zakuriti v peči. S hčerko se grejeta ob električni pečici. Moja nečimernost pa se povečuje ob misli, da bom moral še pred prihodom domov nakupiti potrebne stvari, doma pa očistiti peč, pripraviti drva in še precej časa bo minilo, da bodo prostori primerno ogreti. In dan bo šel v nič. Iz misli me prežene razgovor sodelavcev, ki razpravljajo o prednostih centralnega ogrevanja s pomočjo olja ali plina. Posebej me zainteresira Marko, ki pravi, da je pred kratkim prešel na takšno ogrevanje in da je v sestavo opreme ugradil Li-belin oljni gorilnik. Zelo je zadovoljen z njim, saj mu ni potrebno storiti drugega kot pritisniti na gumb in prostori so čez nekaj minut topli. Zadovoljen pa je bil s strokovnjaki Libele, ki so mu hitro izdobavili in vgradili gorilnik. V tem trenutku sem uvidel rešitev. Še je čas! Poklical sem Libelo in skupina prijaznih ljudi mi je priskočila na pomoč. Miran, Slavica, Rajko... inše drugi, so ljudje, ki jih boste našli ob klicu telefonske številke 063/32624. Pa tudi trgovske organizacije s tehničnim blagom v vaši bližini vam bodo pomagale rešiti problem, saj je DO Libela v tesni povezavi z njimi. In zaupajte jim, saj vam bodo ponudili rešitev z vrhunsko kvaliteto In z najnižjimi cenami. .ZA TOPLOTO VAŠEGA DOMA ZA TOPEL IN PRIJETEN DOM topli SINTELON prve kvalitete s 30 % tovarniškim popustom in omejena količina v tretji kvaliteti po ZELO UGODNI CENI V JJsTRnl Blagovnica Izkoristite ugodnost ' Kranj obročnega odplačevanja! VIDEOTEKA LIKOZARJEVA27 TEL. 36-770 POLEG NAJNOVEJŠIH FILMOV VAM NUDIMO TUDI PRESNEMAVANJE IZ SUPER 8 FILMOV NA VIDE0TRAK TER SNEMANJE S KAMERO PO NAROČILU ZA VSE PRILOŽNOSTI VSAK DAN OD 17. -IN V SOBOTO OD 10. - 13. 20. GOZDARSKO HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KRANJ n.sol.o., C. Staneta Žagarja 27/a, KRANJ RAZPISUJE KREDITE ZA RAZVOJ ZASEBNEGA KMETIJSTVA V LETU 1989 Kredite bomo odobravali za naslednje namene: — novogradnje ali preureditve hlevov s pripadajočimi napravami za krave, konje in ovce — nakup plemenske živine — nakup kmetijskih strojev — kmečki turizem Kreditni pogoji bodo glede na namene kreditiranja različni. Določil jih bo Izvršilni odbor na podlagi SS o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva, ribištva in živilske industrije za obdobje 1986-1990. Predpogoji za pridobitev kredita so: — status kmeta — trajno gospodarsko sodelovanje za GG Kranj — vsaj enoletni status varčevalca GHKS Kranj — kreditna sposobnost. Prošnje za kredite bodo do 31. januarja 1989 sprejemali blagajniki GHKS v poslovnih enotah v Škofji Loki, Tržiču in Preddvoru, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Obveščamo, da lahko vse vloge in dvige denarja in tudi vse kreditne zadeve opravite na naših poslovnih enotah v Škofji Loki, Tržiču, Preddvoru in Kranju, vsak delavnik od 7. do 12. ure. Vsi varčevalci GHKS, ki imajo vloge nad 50.000 din, so tudi kolektivno nezgodno zavarovani. Poštna ulica 1 64000 KRANJ Ste kreativni, iznajdljivi, imate smisel za delo z ljudmi in končano srednjo šolo za trgovinsko dejavnost - smer prodajalec. Si želite vse to združiti in opravljati delovne naloge NADOMEŠČANJE VODJE ODDELKA v eni najlepših novih blagovnic na Gorenjskem, v Kranjski gori. Pričakujemo vas delavci KOKRE, trgovske delovne organizacije, Kranj, TOZD Maloprodaja Kranj. Čim prej, najkasneje pa v 8 dneh, napišite svojo prijavo, lahko pa se tudi oglasite v splošno kadrovski službi KOKRA, trgovska DO Kranj, Poštna ulica 1. OBRTNO PODJETJE ZA POPRAVILO IN IZDELAVO TEHTNIC POPRAVILA KAVNIH MLINČKOV IN MESOREZNIC ( TEHTNICA Benedikova 1, 64000 KRANJ Komisija za delovna razmerja TEHTNICE Kranj objavlja prosta dela in naloge: POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE TEHTNIC - 2 delavca Pogoji: KV delavec kovinarske stroke dve leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: TEHTNICA Kranj, Benedikova 1. TOZD BOLNICA JESENICE, b.o. 64270 JESENICE Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Splošna bolnica Jesenice razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge PREDSTOJNIKA INTERNEGA ODDELKA za 4-letno mandatno dobo Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — dokončana medicinska fakulteta — specialistični izpit za interne medicine — 5 let delovnih izkušenj kot zdravnik specialist iz interne medicine. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od dneva objave na naslov: TOZD Splošna bolnica Jesenice, Titova 112, 64270 Jesenice, v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri. O B IŠČITE NOVI tU- RGOVSKO+OSTINSKli+ENTER TRGOVSKO GOSTINSKI CENTER V KRANJSKI GORI BO ODPRL VRATA ZA VSE KUPCE V SOBOTO, 26. NOVEMBRA, OB 15. URI IN BO ODPRT TUDI MED PRAZNIKI MED 9. IN 13. URO V KRANJSKI GORI BLAGOVNICA Trgovska DO Kranj, Poštna 1 V BLAGOVNICI BO BOGATA IZBIRA ŠPORTNE OPREME, OBLAČIL ZA PROSTI ČAS, OBUTVE, KONFEKCIJE, PLETENIN, USNJENE GALANTERIJE, KOZMETIKE, KRISTALA, ZLATNINE IN SPOMINKOV T°rek, 22. novembra 1988 OBVESTILA, OGLASI 19. STRAN rć^taSHHJSEHIGIJIS M - KŽK Gorenjske fgfiS TOZD AGROMEHANIKA Kranj - Hrastje 52/a nudi brezobrestni kredit-ali popust za traktorje TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar TV-420 in TV-523 ter program lastne proizvodnje (škropilno tehniko) Pri nakupu malega traktorja TOMO VINKOVIĆ prihranite 300 starih milijonov. Količine so omejene. Telefoni: Centrala (064) 36-461,36-751. 36-764, 34-033, 34-034,34-032, PSC Hrastje (064) 34-035. Lfc I borni bombažna predilnica in tkalnica i tržit •42M TRŽIČ CESTA JLA 14 TELEFON (064) 60-671. TELEX 34607 VUTRBPT objavlja prosta dela in naloge 1. POMOČ PRI VODENJU ADJUSTIRNEGA ODDELKA 2. BARVANJE NA JIGGRU 3. VLAGANJE TKANIN Pogoji: Pod 1.: — strokovna izobrazba III., SSI kemijske smeri —- poznavanje tehnologije in postopkov adjustiranja tkanin jjrr 1 leto in 6 mesecev delovnih izkušenj —- poskusno delo 45 dni Pod 2.: h strokovna izobrazba III., SSI kemijske smeri — tečaj iz barvanja — preizkus znanja iz ravnanja z nevarnimi snovmi ob koncu poskusnega dela — 1 leto in 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 45 dni pod 3.: — dokončana osemletka (II. st. SSI) — 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 30 dni Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek 8 dni po objavi.Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odločitvi. Svet delovne skupnosti Medobčinska zdravstvena skupnost KRANJ - strokovna služba Stara cesta 11 64000 KRANJ razpisuje prosta dela in naloge v ERC 1. SISTEMSKO PROGRAMIRANJE 2. SISTEMSKA ANALIZA 3. APLIKATIVNO PROGRAMIRANJE Pogoji: Pod tč 1, 2) visokošolska oz. višješolska izobrazba računalniške smeri 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju sistemskega programiranja oz. analize pasivno znanje angleškega jezika. Pod tč 3) srednješolska izobrazba računalniške smeri 1 leto delovnih izkušenj na področju programiranja pasivno znanje angleškega jezika znanje računalniškega jezika PL/1 Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati v roku 8 dni po objavi na naslov Medobčinska zdravstvena skupnost Kranj - strokovna služba, Stara cesta 11, Kranj z oznako »za razpis prostih del in nalog«. ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ n.sub.o. Jezerska cesta 20, KRANJ Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo cesta R-314 na odseku STUDENO pri ŽELEZNIKI v SELŠKI DOLINI zaprta za ves promet od 23.11.1988 do 23.12.1988 od 7.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ure, razen ob nedeljah in praznikih. Avtobusni promet bo potekal s prestopanjem. Obvoz za osebni in tovorni promet pa je določen na relaciji ŽELEZNIKI -DRAZGOŠE - PODBLICA - BESNICA - KRANJ - ŠKOFJA LOKA - STUDENO in obratno. Ta obvoz za priklopna vozila in vlačilce ni primeren. Občasna popolna zapora ceste je potrebna zaradi izvajanja gradbenih del pri rekonstrukciji ceste. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po cestno-prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedena dela iz tehničnih in varnostnih razlogov ni možno izvajati med prometom. KOVINSKA BLED Bled, Seliška c 4/b Objavlja prosta dela in naloge: 1. KV KLJUČAVNIČAR 2. KV KLJUČAVNIČAR SPECIALIST za varjenje po TIG in MIG postopku 3. STROJNI INŽENIR na področju razvoja, projektiranje in tehnologije Poleg splošnih pogojev za sprejem se zahteva še: Pod L: poklicna šola ustrezne smeri, 4 leta delovnih izkušenj Pod 2.: poklicna šola ustrezne smeri, opravljeni tečaj varjenja po TIG in MIG postopku, 4 leta delovnih izkušenj Pod 3.: višja ali visoka strokovna izobrazba, najmanj 5 let delovnih izkušenj na zahtevanih delih. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov KOVINSKA BLED, Seliška c. 4/b, Bled. ADRIA AIRWAYS ZA DAN REPUBLIKE in NOVO LETO IZRAEL — odhod 28. nov., vrnitev 5. dec, ogled Jeruzalema, Betlehema, Mrtvega morja, Jerlhe, doline reke Jordan, Tiberie, Galilejskega jezera, Nazareta, Kafarnauma, Haife, Tel Aviva in Jaffe. CIPER, EGIPT — odhod 29. dec, vrnitev 5. Jan., bivanje in silvestrovanje v hotelu Kanika Beach v Limassolu, plačani Izleti v Nikozijo, Paphos, Curlum. Možnost fakultativnega izleta z luksuzno ladjo Princesa Maris-sa v Egipt (2. — 4. jan.) ogled Kaira, piramid in sfinge v Gizi. Posebne ugodnosti za otroke do 12 let! INFORMACIJE IN PRODAJA ARANŽMAJEV: Adria Airways, Kuzmičeva 7. tel. 061/315-727 in vse pooblaščene turistične agencije v Sloveniji. t** NE MEČITE DENARJA SKOZI OKNO IZOLIRAJTE S TERVOLOM Ena poteza — dvojni prihranek! Na zalogi imamo večje, vendar omejene količine izvoznih vrst Tervola za talno, fasadno, stropno in strešno izolacijo. Pri nakupu vam nudimo 15 % popusta. Pa vendar to ni vse! Izolacija s Tervolom zmanjša izgubo toplote tudi do 35 %. Kasnejši prihranek pri kurjavi bo torej vaš čisti dobiček. Prodajno mesto: Termika Industrijska prodajalna Škofja Loka Industrijska cona Trata, tel. (064) 631 151, (064) 631 908 (tov. Siavica Laznik) vsak delavnik od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. Nudimo tudi možnost prevoza s kamionom. J2£ lervol Termika starši razveselite svoje malčke s praktičnim darilom v Murkini poslovalnici ELGO vam nudimo otroška kolesa od 80.OOO.- *2io.oao.- zastarost2-6 Kupite lahko na 4 mesečno brezobrestno potrošniško posojilo. Vabi vas ELGO Lesce. p mmmm msmmsssssiOLAB 20. stran OBVESTILA, OGLASI Torek, 22. novembra 1988 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE TRŽlC Samoupravna stanovanjska skupnost občine Tržič objavlja na podlagi 11. člena Pravilnika o družbeni pomoči v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Tržič, ter sklepa odbora za družbeno pomoč z dne 15. 11. 1988 RAZPIS ZA ZBIRANJE VLOG ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ NAD KATERIMI IMA RAZPOLAGALNO PRAVICO SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE TRŽIČ b) invalidnost ali telesna okvara: I. kategorija (70 —100 %) II. kategorija (30—70 %) III. kategorija (do 30 %) c) duševno obolenje, v primeru, če je član družine in da je v domači oskrbi d) družine, ki živijo ločeno, ker nimajo pogojev za skupno življenje, najmanj 6 mesecev pred objavljenim razpisom e) edina hranilka, hranilec (za edinega hranilca se šteje delavec, ki s svojimi sredstvi sam preživlja otroka, do katerega ima preživninske obveznosti in ki je izkoristil vse pravne možnosti za uveljavitev preživnine) f) mlada družina 30 20 10 20 10 10 10 I. UPRAVIČENCI DO DODELITVE STANOVANJA 1. delavni ljudje in občani ter družine z nižjimi dohodki 2. upokojenci, invalidi in borci NOV in za delo nesposobni ljudje II. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI 1. da prosilec oziroma kdo od članov družine ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastnik primernega stanovanja 2. da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Tržič 3. da prosilec oziroma njegova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja 4. da prosilec oziroma član družine ni neupravičeno nezaposlen 5. da prosilec ne more rešiti svojega stan. vprašanja s pomočjo svojih bljižnjih sorodnikov (zakonec, starši oz. otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj 6. da socialne razmere prosilca in njegove družine ustrezajo merilom, ki veljajo za uveljavitev socialno varstvenih pravic 7. da prosilec ali član gospodinjstva ni vseljen v prostorih, nad katerimi nima nihče izmed članov gospodinjstva stanovanjske pravice (nezakonito zaseda te prostore) 8. da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v obdobju januar—junij 88 ne presega pri mladih družinah in samskih občanih 70 % (335.979.— din) in pri družinah z dva in več člani 60 % (287.983) povprečni mesečni dohodek v SR Sloveniji v istem obdobju kateri znaša 479.971.— din. oziroma mnenje strokovne službe socialnega skrbstva o izvenzakonski skupnosti. IV. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE Pri ugotavljanju upravičenosti za pridobitev stanovanja se poleg splošnih pogojev uporabljajo osnove in merila za sestavo prednostne liste. Seštevek vrednosti meril služi za razporeditev upravičencev v okviru posamezne kategorije na prednostni listi. Osnove in merila za vse kategorije so naslednja: I. STANOVANJSKE RAZMERE število točk 1.1. Stanovanjska površina, ki odpade na enega stanovalca do 5 m2 do 9 m2 do 12 m2 do 15 m2 (Upošteva se celotna neto površina stan. prost., ki se deli s št. vseh uporabnikov) 20 15 10 5 1.2. Prosilec ima glede na gradbeno-sanitarne pogoje neustrezno stanovanje: a) vodovod: — izven stanovanja 10 — izven stavbe 15 — brez tekoče vode 20 b) sanitarije — souporaba 5 — izven stanovanja (če jih prosilec up. sam) 7 — izven stanovanja (če jih prosilec up. skupaj z drugimi strankami) 10 — izven zgradbe 15 III. ČAS BIVANJA IN ZAPOSLITVE 3.1. Čas stalnega bivanja v občini Tržič (upoštevajo se vsa dopolnjena leta, ko je imel prosilec stalno prebivališče na območju občine Tržič, do dneva objave razpisa za vsako dopolnjeno leto nad 5 let 4 točke vendar največ "3.2. Čas bivanja v sedanjih stanovanjskih razmerah — do 1 leto — nad 1 leto do 5 let — 6 let in več 3.3. Čas skupne delovne dobe (upošteva se vsa dopolnjena cela leta do dneva objave razpisa) — za vsako dopolnjeno leto nad 5 let 2 točki vendar največ IV. 4.1 SKUPNI DOHODEK DRUŽINE Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v obdobju januar—junij 88 glede na povprečni mesečni dohodek v SRS za isto obdobje — za mlade družine in samskega občana od 60 do 70 % — do 60% — za družine z 2 ali več člani od 50—60 % — do 50% V. UDELEŽBA V NOV 5.1. Aktivno sodelovanje in organizirano delo v NOV (upošteva se doba, ki se prizna tudi pri izračunu del. dobe) - od leta 1941 do 15. 5. 1945 - od leta 1942 do 15. 5. 1945 - od oz. pred 9. 9. 1943 do 15. 5. 1945 - po 9. 9. 1943 do 15. 5.1945 - od leta 1944 do 15. 5. 1945 70 5 10 15 25 10 20 10 20 15 12 10 7 5 III. DOKUMENTI S KATERIMI SE DOKAZUJE PRAVICA DO STANOVANJA Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje mora poleg obrazca SPN-1 predložiti še: 1. Potrdilo o številu članov družine, oz. članov gospodinjstva in potrdilo o stalnem bivanju v občini Tržič (potrdilo izda oddelek za notranje zadeve skupščine občine Tržič) 2. potrdilo o premoženjskem stanju oz. dohodku iz tega premoženja ter izjavo, da prosilec ne poseduje večjega premoženja 3. potrdilo o skupni delovni dobi 4. podatke o dosedanjih stanovanjskih razmerah 5. potrdilo o dohodkih in prejemkih vseh članov družine v obdobju januar—avgust V dohodek posamezne družine se šteje: — dohodki iz delovnega razmerja, pogodbenega oz. drugega dela, vse oblike nadomestil, dohodke iz opravljene kmetijske ali samostojne dejavnosti, prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodki iz premoženja, kadrovske štipendije, preživnine in socialno varstvene pomoči. Med dohodke iz prejšnjega odstavka ne štejemo: a) dohodkov za pomoč in postrežbo občana b) enkratnih pomoči ob elementarnih nesrečah in drugih enkratnih pomoči c) jubilejnih nagrad in odpravnin; 6. Mnenje OZD ali KS, društva upokojencev oz. društva invalidov, za člane ZZB NOV pa mnenje občinskega odbora ZZB NOV 7. udeleženci NOV predložijo tudi potrdilo o udeležbi NOV 8. invalidi predložijo odločbo o stopnji invalidnosti 9. mlade družine predložijo kopijo poročnega lista c) neustrezno stanovanje v kleti — če je vsaj 1.5 m pod nivojem zemljišča 15 d) neustrezno podstrešno stanovanje — vsaj 30 % površine mansardni stropi 15 e) brez kopalnice 10 — souporaba kopalnice 5 f) vlažnost stanovanja — popolna 15 — delna 10 g) kuhinja — ni posebnega prostora za kuhanje (kuhanje in spanje v istem prostoru — ne velja za prosilce, ki živijo skupaj v skupnem gospo- dinjstvu z ožjimi člani družine) 10 — souporaba kuhinje 5 h) število generacij v stan. enoti, v kateri stanuje prosilec: — tri generacije 10 — štiri generacije in več 20 i) vzdrževanje stanovanj — se primerno vzdržuje in je čisto 10 — se slabo vzdržuje in je zanemarjeno 0 II. DRUŽINSKO STANJE 2.1. Število družinskih članov je: (upošteva se število nepreskrbljenih otrok, ki so jih starši dolžni vzdrževati) — do 2 otroka 10 — 3 otroci in več 20 2.2. Splošne zdravstvene in socialne razmere a) težje ozdravljive bolezni, trajna ali ponavljajoča se obolenja — 1 družinski član 15 — 2 ali več družinskih članov 30 VI. POSEBNE OKOLIŠČINE Opisna ocena komisije na podlagi dokumentacijskih mnenj strokovne službe socialnega skrbstva, zdravstvenih, socialnovarstvenih in socialnoskrbstve-nih organov. Za posebne okoliščine se smatrajo samo okoliščine, ki niso zajete v prehodnih merilih. 10 V. ROK IN NAČIN ZBIRANJA VLOG Prosilci morajo vložiti pravilno izpolnjen obrazec SPN 1 skupaj z zahtevano dokumentacijo v roku 17 dni od dneva objave, to je od 22. 11.1988 do vključno 9. 12. 1988 in sicer osebno ali preko pošte (kot pravočasno prispela se šteje vloga, odda priporočeno z žigom z dne 9.12.1988) in sicer na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE TRŽIČ, Cankarjeva 1, Tržič. Vloge, ki bodo oddane po tem datumu se ne bodo upoštevale! Prosilci, ki imajo že oddano prošnjo za stanovanje na SSS Tržič morajo prav tako v tem roku predložiti vso zahtevano dokumentacijo, po tem razpisu, sicer njihove vloge ne bomo obravnavali. Vse potrebne obrazce po tem razpisu ter vse informacije daje strokovna služba SSS občine Tržič, Cankarjeva 1, Tržič, soba št. 4. Uradne ure za vlaganje prošenj in informacije so: PONEDELJEK: od 8. do 10. ure SREDA: od 8. do 10. ure in od 13. do 16. ure PETEK: od 8. do 10. ure. Potrjena prednostna lista velja do dokončno oblikovane nove prednostne liste in se v času njene veljavnosti ne more spreminjati, razen v primerih, ko se pogoji, ki so bili pomembni za uvrstitev na prednostno listo bistveno spremenijo v času do vselitve. PREDSEDNIK ODBORA ZA DRUŽBENO POMOČ: BRANKO VESELINOVIČ, 1. r. OBVESTILA, OGLASI 21. stran mmrnssssaotAB Združena lesna industrija Tržič p.o. O je znak pozornosti SALON POHIŠTVA DETELJICA tel (064) 50795 V Meblu ostajamo odprti za presenečenja, zato vas želimo za novo leto obdariti Če ste se v novembru ali decembru odločili kupiti katerikoli izdelek iz proizvodnega programa MEBLO, pošljite račun in svoj naslov najkasneje do 31. decembra 1988 na: MEBLO, Industrijska 5, 65000 Nova Gorica. Darila bomo pričeli pošiljati po 15. decembru. V pričakovanju je začetek novega ^ MEBLO industrija pohištva In opreme 65001 nova gorica Jugoslavija tel : 065/22-611 telex: 34316 MEBLO YU telefaks: 065/21-313 Predstavljamo vam trgovino MLAKAR & CO Prag 21. stoletja je zelo blizu Prav gotovo ste že slišali za računalnike in računalniško opremo. Ste že tudi razmišljali o njih? Malo manj znani so vam morda tako imenovani hišni računalniki... Kaj pa sprejemniki in antene za satelitski program? Zapleteno in nedosegljivo, boste rekli. Pa ni res... Radi bi imeli psa; pa ne le kot prijatelja, ampak tudi kot čuvaja. Verjamemo, nimate pravega prostora zanj. Sicer pa ga za čuvanje premoženja niti ne potrebujete, saj so danes za to hišne (in avtomobilske) alarmne naprave... Rekli boste, da je tole naštevanje kar preveč strokovno in da še najbolj spominja na 21. stoletje. Morda na prvi pogled res. Vendar pa to 21. stoletje predvsem ni tako daleč, kot morda mislite. Pravzaprav je to že kar realnost tega trenutka in časa. Morda do včeraj še malce manj znana in tudi težje dosegljiva. Od nedavnega pa je prag tovrstnega 21. stoletja pravzaprav zelo blizu... Ste že slišali za firmo oziroma trgovino MLAKAR & CO? Nekako znano vam zveni, mar ne? Naj vam pomagamo. Če se zapeljete čez mejni prehod Ljubelj na avstrijsko stran, potem je natančno 12 kilometrov od mejnega prehoda na avstrijski strani v vasi Podgora (Unterbergen) - nasproti drugega odcepa za Borovlje - ob cesti trgovina z napisom o barvah in lakih. Še do včeraj je bil to edini napis, zdaj pa se mu je na pročelju stavbe, pri vhodu v trgovi-nop pridružil precej velik krožnik oziroma antena za sprejemanje satelitskih televizijski programov. Tu je torej trgovina MLAKAR & CO. Ta uvozno-izvozna trgovina oziroma firma za barve in lake je bila ustanovljena pred šestimi leti in je kmalu postala znana ne le v Sloveniji, marveč tudi širom Jugoslavije. Vendar je vodstvo trgovine oziroma firme kmalu začelo iskati nove prijeme in usmeritve. Ocenili so, da je ena takšnih smeri prav gotovo elektronika. Kmalu, potem ko so se pojavili tako imenovani osebni računalniki, so se v firmi MLAKAR & CO odločili, da jih uvrstijo in ponudijo v svojem poslovnem programu. Trg v tujini je danes zelo dobro založen z najrazličnejšo računalniško opremo, dosegljivo že kar slehernemu posamezniku. Cene tem napravam nenehno padajo in so največkrat prava presenečenja za kupce. Vendar pa se za nizkimi cenami ne skriva vedno tudi prava kakovost. Ta pa je pravzaprav odločilna pri tovrstnih napravah. Kaj vam koristi poceni računalnik, če boste že naslednji dan ugotovili, da ne dela tako, kot obljubljajo navodila, še bolj pa se začne zapletati, ko napake na računalniku skušate popraviti oziroma odpraviti. V trgovini MLAKAR & CO so zato med številnimi računalniki oziroma proizvajalci le-teh izbrali in vključili v svoj poslovni program tiste, ki so resnično zanesljivi, ki je zanje tudi v Jugoslaviji organiziran dober servis. Vendar pa je zaradi kakovosti teh računalnikov servis le dopolnilo in potrdilo dobre organiziranosti. Osnovna je zares dobra kakovost celotne opreme. V trgovini MLAKAR & CO v Podgori pa imajo poleg računalnikov in računalniške opreme še dve vrsti naprav, ki morda prvi hip prav tako kažejo na 21. stoletje, vendar so v svetu že dobro znana realnost. To so naprave za sprejem satelitskih televizijskih programov. Še do včeraj so bile v svetu tovrstne antene in naprave predvsem modna želja po informiranosti in zabavi. Marsikje so to še zdaj. Vendar, takšni pač smo. Radi bi gledali čimveč televizijskih programov in videli, kaj se dogaja v svetu, ki nanrsicer ni dosegljiv. Vse tovrstne naprave, pri čemer jamčijo brezhiben sprejem 18 programov prek 4 satelitov, dobite že zelo poceni v trgovini MLAKAR & CO. Montaža in servis sta v Ljubljani. Če smo vas presenetili s to trditvijo in ponudbo, se lahko sami prepričate. Oglasite se v trgovini v Podgori in vam bodo vse podrobno razloži- Poleg računalnikov in opreme za sprejem satelitskih televizijskih programov pa imajo v trgovini MLAKAR & CO tudi najrazličnejše hišne in avtomobilske elektronske alarmne naprave. Za izbor so se posvetovali s priznanimi jugoslovanskimi strokovnjaki. Značilnost vseh tovrstnih naprav, ki jih dobite v tej trgovini, pa je kvaliteta, nezahtevna montaža in predvsem dosegljiva cena. Zakaj se ne bi tudi vi odločili za tovrstno napravo in odšli brez skrbi z doma ali pa na dopust...? Naj vas ne skrbi, da bo med vašo odsotnostjo »plašila« in jezila sosede, medtem ko jo je vlomilec popihal. Ne! Če se že ne bo prestrašil, bo že čez nekaj trenutkov pristal tam, kamor tudi sodi... Tako smo vam predstavili tri glavne današnje poslovne usmeritve in dejavnosti firme MLAKAR & CO onkraj meje v Podgori. Že dobro leto so vse naštete naprave njihova glavna ponudba. Zdaj se vam torej ni treba več odpravljati v Muenchen, da bi se seznanili s tovrstno tehnologijo in dosežki. Tudi po tej plati je torej prag 21. stoletja precej bližje. Pa ne le to. O vsem, kar vas zanima, se boste lahko pogovorili in vam bodo tudi razumljivo razložili slovensko. Za nasvete lahko trgovino pokličete tudi po telefonu 9943/4227-2333. Sicer pa je trgovina MLAKAR & CO z velikim parkirnim prostorom odprta vsak dan od 8. do 12. in od 13. do 17. ure; ob petkih (sobota zaprto) pa od 8. do 13. ure. Če vas bo torej pot zanesla onkraj meje, se čisto neobvezno (še preden morda z določenim namenom nadaljujete pot v Muenchen) ustavite v Podgori v trgovini MLAKAR & CO. GLAS 22. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 22. novembra TOVARNA OBUTVE PEKO Ste Mane aux Mineš 5 64290 TR2IC Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb Tovarne obutve Peko Tržič razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODENJE SEKTORJA KONTROLE KAKOVOSTI 2. VODENJE RAČUNOVODSTVA DELOVNE ORGANIZACIJE 3. VODENJE POSEBNE FINANČNE SLUŽBE 4. VODENJE ODDELKA ZA PRIPRAVO INVESTICIJ 5. VODENJE KADROVSKEGA ODDELKA Zahtevani pogoji za sprejem: Pod L: dipl. ing. usnjarsko predelovalne tehnologije ali dipl. organizator dela in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delih DO aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje drugega Pod 2 in 3.: dipl ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj na finančno računovodskem področju Pod 4.: dipl. gradbeni inženir, dipl. ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj strokovni izpit Pod 5.: dipl. kadrovik, dipl. organizator dela, dipl. sociolog in 3 leta delovnih izkušenj aktivno znanje srbohrvaščine Delavski svet TOZD proizvodnja obutve »OBUTEV« Tovarne obutve Peko n.sol.o. Tržič razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE IZDELOVALNICE ZGORNJIH DELOV ORMOŽ Pogoji za spre >m: — inženir usnj rsko predolovalne tehnologije in 4 leta delovnih izkušenj — izpit iz varstva pri delu. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pobojev v 15 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve Peko T;žič, Ste Marie aux Mineš 5. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Izbrani kandidat bo združil delo za štiriletni mandat. Z namenom, da spodbudi in nagradi ustvarjalnost posameznikov ter pospeši razvoj inovativne dejavnosti v združenem delu objavlja OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA RAZPIS za podelitev treh nagrad in priznanj »INOVATOR OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 1988« in za podelitev plakete »NAJUSPEŠNEJŠA OZD V OBClNI ŠKOFJA LOKA V LETU 1988 PRI RAZVOJU INOVATIVNE DEJAVNOSTI« POGOJI RAZPISA 1. Na razpis za nagrade in priznanja se lahko prijavijo delavci zaposleni v združenem delu in v obrtni dejavnosti na območju občine Škofja Loka, za plaketo pa organizacije združenega dela iz škofjeloške občine. 2. Kandidate lahko predlagajo a) za nagrado in priznanje —komisije za inovacije ali drugi organi za inventivno dejavnost v OZD oz. obrtnih organizacijah —delavski svet OZD —družbenopolitične organizacije v OZD —društva DIATI, LT, D IT, strokovna društva —posamezniki —kandidati osebno. b) za plaketo —komisije za inovacije ali drugi organi za inventivno dejavnost v OZD —delavski svet OZD 3. Pisni predlog za nagrado in priznanje mora vsebovati: —osebne in splošne podatke o avtorju inovacije — kratek opis in risbo prijavljene inovacije —podatke o izvirnosti, uporabnosti in ekonomski vrednosti inovacije —dokazilo, da je inovacijo obravnavala pristojna komisija. 4. Pisni predlog za plaketo mora vsebovati: —splošne podatke o OZD (število zaposlenih, doseženi dohodek v letu 1987 in načrtovan za leto 1988, morebitni izvozni rezultati, prestrukturiranje proizvodnje v zvezi z inovacijo ipd.) —učinke inovacij oz. inovacijski dohodek —podatke in pokazatelje o inventivni dejavnosti v OZD (organiziranost, stimulacije, odnos do inovacij). 5. Pristojni organ skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Škofja Loka bo v skladu s pogoji tega razpisa ter splošnimi merili (ekonomska korist, uporabnost inovacije ipd.) ugotovil in izbral najuspešnejše inovatorje in jim podelil nagrade ter priznanja. Na podlagi kriterijev, kot so: odstotek inovacij na zaposlenega, odstotek nagrajenih inovacij, ustvarjen inovacijski dohodek na zaposlenega ipd. bo isti organ izbral tudi najuspešnejšo OZD in ji podelil plaketo. 6. Posamezniki lahko nastopijo tudi z več inovacijami v istem letu. 7. Rok za prijave je 28.12. 1988 na naslov: OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA, Spodnji trg 40 8. Podelitev nagrad in priznanj ter plaket bo opravljena na priložnostni slovesnosti v začetku leta 1989. SOZD »GLG« INTERNA BANKA LES Na podlagi sklepa zbora Interne banke LES, z dne 15. 11. 1988, razpisujemo prosta dela in naloge 1. DIREKTORJA INTERNE BANKE 2. VODJA SEKTORJA KOORDINIRANJA IN VODENJA INTERNE BANKE 3. VODJA SEKTORJA SREDSTEV IN NALOŽB 4. VODJA SEKTORJA AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV in objavljamo prosto delovno mesto: 5. REFERENTA I. ZA MENIČNO IN KREDITNO POSLOVANJE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: AD 1 — dipl. ekonomist — 4 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje enega tujega jezika — izpolnjevanje meril iz Družbenega dogovora o kadrovski politiki AD 2 — dipl. pravnik — 4 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje enega tujega jezika — izpolnjevanje meril iz Družbenega dogovora o kadrovski politiki AD 3 — dipl. ekonomist ali ekonomist — 4 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje enega jezika — izpolnjevanje meril iz Družbenega dogovora o kadrovski politiki AD 4 — dipl. ing. računalništva in informatike — 4 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje enega tujega jezika — izpolnjevanje meril iz Družbenega dogovora o kadrovski politiki AD 5 — izobrazba V. stopnje ekonomske smeri — 1 leto delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: SOZD »GLG«, Kranjska cesta 13, Radovljica, v roku 15 dni od objave. Kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Kandidat pod točko 5. pa bo izbran za nedoločen čas. Kandidati bodo o odločitvi o sprejemu na delo obveščeni v roku 30 dni po preteku prijavnega roka. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST 64220 ŠKOFJA LOKA RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG ZA LETO 1989 l.ORS Škofja Loka razpisuje natečaj za izbor raziskovalnih nalog v letu 1989, pomembnih za družbenoekonomski razvoj občine. 2. ORS bo (so)financirala raziskovalne naloge s področij, ki so opredeljena v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana ORS Škofja Loka za obdobje 1986-1990: —raziskave surovinskih virov in zajetij pitne vode, —raziskave energetskih virov, — raziskave s področja varstva in sanacije okolja, —raziskave o možnostih daljinskega ogrevanja, —raziskave s prostorskim planom občine, —raziskave v zvezi s prenovo starih mestnih in vaških jeder, —raziskave s področja kmetijstva, — raziskave s področja zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine, —raziskave s področja družboslovnih ved. 3. Na razpis se lahko prijavijo znanstveno-raziskovalne institucije, druge OZD in posamezniki preko institucije. 4. Prijava mora vsebovati: — naziv organizacije, ki predlaga raziskovalno nalogo —naziv raziskovalne naloge, —naziv nosilca in izvajalcev ter sodelavcev raziskovalne naloge ter recenzorja (mentorja), — izhodišče, cilj in namen naloge, —uporabnost rezultatov, — predvideni pričetek in zaključek naloge, —finančni predračun (s sofinancerji). 5. Naloge, ki so jih nekateri izvajalci že predlagali in so usklajene s tem razpisom, bo ORS obravnavala enakovredno nalogam, prijavljenim na ta razpis. 6. Rok za prijave nalog je 28. 12. 1988 na naslov: OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA, SPODNJI TRG 40, 64220 ŠKOFJA LOKA. bled lesna industrija 64260 BLED, Ljubljanska c. 32 LIP, lesna industrija Bled, TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Bohinjska Bistrica na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge VODJA KOTLOVNICE IN KOMPRESORSKE POSTAJE Pogoji: V. stopnja zahtevnosti dela strojne ali elektro smeri 3 leta delovnih izkušenj na področju energetike izpit za vodjo energetskih naprav. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: LIP Bled, TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica, Ul. Tomaža Godca 5, 64264 Boh. Bistrica. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Na podlagi 25. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS štev. 3/81, 1/86), 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS štev. 15/81), 22. čl. Samoupravnega sporazurrfa o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za obdobje 1986 - 1990 in 11. čl. Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti, objavlja zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica RAZPIS za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti za nakup stanovanj v okviru usmerjene družbene gradnje stanovanj za leto 1988 I. SPLOŠNI POGOJI 1. Razpisa se lahko udeležijo delovne organizacije z območja občine Radovljica, ki v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana združujejo sredstva vzajemnosti v okviru stanovanjske skupnosti in delavci, ki pri njih združujejo delo ter namensko varčujejo za nakup stanovanj v etažni lastnini. 2. Posojila so razpisana iz dela sredstev vzajemnosti, ki jih delovne organizacije združujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti občine Radovljica v višini 700.000.000 din II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA A. Delovne organizacije pridobe pravico do posojila iz sredstev vzajemnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji ter samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za obdobje 1986 -1990, — da bodo delavcem dodeljena standardna stanovanja po merilih samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica, — da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za nakup načrtovanega števila stanovanjskih enot, — da predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo z izgubo — da izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz sredstev vzajemnosti ter da na ustrezen način sprejemajo obveznosti zagotovitve lastne udeležbe in vračila novega posojila. B. Delavci, ki združujejo delo v delovnih organizacijah iz prejšnje točke pridobe posojilo, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje ter sami ali njihovi družinski člani niso lastniki vseljivega stanovanja, — da so kreditno sposobni. III. POSOJILNI POGOJI 1. ' i Visina posojila in odplačilna doba, ki ga lahko dobe delovne organizacije iz sredstev vzajemnosti za nakup stanovanj, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim čistim dohodkom na zaposlenega v SRS po zadnji objavi in povprečnim mesečnim čistim dohodkom na zaposlenega delavca v delovni organizaciji za isto obdobje, izračunana po lestvici iz 18. člena pravilnika. 2. Višina posojila in odplačilna doba, ki ga lahko dobe delavci se izračuna v skladu s pogoji določenimi v 31. členu pravilnika. 3. Obrestna mera za posojila po tem razpisu je 10%. 4. Pri določitvi povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji se upošteva poročilo Zavoda za statistiko za leto 1987 in znaša 271.063 din. IV. OSTALE DOLOČBE 1. udeleženci razpisa morajo k vlogi za posojilo priložiti še: A. DELOVNE ORGANIZACIJE — sklep organa upravljanja o najetju in namenu porabe posojila — prodajno pogodbo za nakup stanovanj oz. rezervacijo, — izjavo o uskladitvi samoupravnih splošnih aktov s predpisi s področja stanovanjskega gospodarstva, — višino povprečnega mesečnega čistega OD v delovni organizaciji za leto 1987, — pregled sredstev za stanovanjske namene v OZD za leto 1988. B. DELAVCI — prodajno pogoHbo za nakup stanovanja oz. rezervacijo, — potrdilo o dohodku družinskih članov za leto 1987, — potrdilo o kreditni sposobnosti — potrdilo o premoženjskem stanju — potrdilo o številu družinskih članov. 2. Vloge za dodelitev posojila je potrebno dostaviti v 15 dneh od objave razpisa z vso dokumentacijo na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Cankarjeva 1 64240 RADOVLJICA vrstni red prednosti koriščenja posojila je naslednji: 1. kupci v stanovanjskem objektu v Prešernovi ulici Radovljica 2. kupci v stanovanjskem obj; ktu v Ljubnem 3. kupci v stanovanjskih objektih na Bledu (Mlino in Flegeri-ja), 4. kupci v stanovanjskem objektu v Stari Fužini. O izidu razpisa bodo obveščeni vsi prosilci najkasneje v 30 dneh po seji odbora za graditev stanovanj. Jarek, 22. novembra 1988 OGLASI M 27 960 tctiaJLAie }ftuwn STROJI J^Odam barvni TV selektomatic, obno-Jl«n pralni stroj. Tel.: 75-140, int. 288 I?vak 17803 Prodam CB VValkie-Talkie in namizni vrtalni stroj. Mlakarjeva 14, Kranj. Ugodno prodam motor za transportni trak (brez traku), oznaka 200-300-250 U z navodili, malo rabljen, izvedba SACS motor. Janez Plemelj, Prešerno-va 10/c, Bled_18047 Prodam rabljen barvni TV gorenje. Tel.: 48-548, po 15. uri_18161 Prodam rabljen pralni STROJ gorenje Tel.: 24-204_18166 Prodam decimalno tehtnico do 200 kg ter sobni in kuhinjski kuppersbusch. Žemlja, Žirovnica 18/a 18202 Osnovno zdravstvo Gorenjske, o.o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRANJ b.o. Gosposvetska c. 10, Kranj Objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge VODJA ENERGETSKIH NAPRAV Pogoji: delavec s pridobljeno strokovno izobrazbo za dela in naloge V. stopnje zahtevnosti energetske smeri, kovinsko predelovalne ali elektrotehniške usmeritve, ki po usposabljanju uspešno opravi preizkus in ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju energetike ali delavec, ki je najmanj 10 let opravljal dela in naloge strojnika parne, plinske ali vodne turbine ali strojnika kotlovnih naprav in ki po usposabljanju uspešno opravi preizkus znanja. Poskusno delo 60 dni. Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazila o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske o.o., TOZD Zdravstveni dom Kranj b.o., Gosposvetska c. 10, 64000 Kranj. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh. bled TO LESNA PREDELAVA PODNART Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge l kotlovničar -čuvaj Pogoji: III. stopnja zahtevnosti dela lesne a li kovinske smeri in o.p.p. tečaj za naziv gasilec izpit za upravljalca nizkotlačnih kotlov Kandidat bo sprejet v DR za nedoločen čas, za nedomeščanje delavcev v času letnih dopustov in bolniške odsotnosti. Prijavijo se lahko kandidati z najmanj III. stopnjo zahtevnosti de-ja, ki so si potrebna znanja in izkušnje pripravljeni pridobiti z izobraževanjem ob delu. 2. več delavcev za delo v predelavi lesa pogoji: III. in IV. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri 3. vodja VzdrŽevanja pogoji: VI. stopnja zahtevnosti dela elektro oz. strojne smeri in 1 leto ali V. stopnja istih smeri in 2 leti delovnih izkušenj nemščina pasivno strokovni izpit iz VPD Kandidati naj pošljejo prijave do 8. decembra 1988 na naslov: LIP Bled, TO lesna predelava Podnart, Podnart 33, 64244 Pod-nart. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končani objavi. ALPETOUR »ALPETOUR« DO PROMET TOZD REMONT DE LABORE Kranj, Ljubljanska c. 22 Objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih vozil: zap. štev. Tip vozila leto izdelave prevoženih km stanje vozila izklicna cena-din 1. VW kombi 1974 141.000 nevozen 4.000.000 2. VISA 11 RE 1985 131.300 karambol. 6.800.000 3. IMV R-4 T L 1986 75.300 nevozen 6.000.000 4. IMV R-4 TLJ 1985 72.000 vozen 5.500.000 5. IMV R-4 TL 1984 61.400 nevozen 3.800.000 6. IMV R-4 TLJ 1984 90.600 vozen 3.300.000 Licitacija bo v torek, 6. 12. 1988, ob 13. uri v prostorih TOZD-a REMONT DE LABORE, Kranj, Ljubljanska c. 22. Ogled vozil je mogoč na dan licitacije na mestu licitacije od 10. do 12. ure. Vozila prodajamo po sistemu videno-kupljeno brez kasnejših reklamacij. Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo vplačajo varščino 10 % izklicne cene posameznega vozila. Najmanjši dvig izklicne cene je 20.000 din, v ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec v 15 dneh od prevzema vozila. Kupec mora plačati izklicno ceno najkasneje v teh dneh od dneva licitacije. V nasprotnem primeru kupcu zapade vplačilo varščine. Ob prevzemu vozila mora kupec pregledati številke šasije in motorja in jih primerjati z dokumenti vozila. Udeleženci licitacije morajo zaradi identifikacije predložiti °sebno izkaznico. 23. stran *vms^GLAS Danes od 10. do 12. in od 15. do 19. ure vas vabi NAMA v Škofji Loki na oddelek Z BIŽUTERIJO, kjer vam bodo strokovnjaki ZLATARNE Celje brezplačno očistili nakit, ga popravili ali pa ocenili. Do konca novembra lahko v NAMINIH veleblagovnicah kupujete svetila na tri obroke brez pologa in brez obresti. NOVOST: HALOGENSKE svetilke NAMINE veleblagovnice vam s predpraznično ponudbo nudijo nekatera živila do 26 % ceneje. VELEBLAGOVNICA nama škofja loka Prodam barvni TV multitech z daljinskim upravljanjem še v garanciji. Tel.: 40-533_18138 Prodam vodno črpalko Hidropak z vso pripadajočo vodovodno instalacijo. Tel.: 78-877_ 18146 Prodam dva lahka SEKULARČKA, rez do 5 mm za VVARTBURGA motor-ma-njalnik-alternator in reglar. Tel.: 35-250 _18147 Prodam dva digitalna AVTORADIO-KASETOFONA blaupunkt in MTC ter 150 VV avto zvočnike PIONEER. Tel.: 631-616_18148 Prodam šrotar za mletje žita, obračalnik plug Regenta,cisterno za gnojevko 2700 litrov. Tel.: (061) 737-567 18152 Prodam obnovljen pralni STROJ gorenje, cena 25 SM, hladilnik gorenje 15SM, dve kuppersbusch peči 60 SM, okno 140 x 120 30 SM, peč na olje 5 SM, TV niš črno-beli 10 SM. Tel.: 75-597_18153 TRAKTOR IMT 35, prodam. Predoslje 66, Kranj 18159 GRADBENI MATERIAL Ugodno prodam 0,75 kub. m naravno suhih hrastovih plohov, deb. 50 mm. Rlhard Markič, Na Jasi št. 7, Tržič _18131 Prodam nova notranja vrata-mahago-nij desna, šir. krila 73,5 cm, 15 odstotkov ceneje. Koračin Olga, tel.: 68-703, od 15. ure dalje 18206 STAN. OPREMA Prodam spalnico, staro dve leti Karmen Panšek, Frankovo n. 155, Škofja Loka_18137 Prodam novo, še nemontirano ter-moakumulacijsko peč 3,5 KVV, cena 50 SM Robi Bradeško, Tavčarjeva 8, Škofja Loka, tel.: 621-031_18139 Prodam kuhinjsko mizo (80 x 80) in štiri stole zelo dobro ohranjeno. Tel.: 39-958_18165 Dobro ohranjeno spalnico iz orehove ga lesa in masivno raztegljivo jedilno mizo, ugodno prodam. Tel.: 75-620 __18200 Zelo ugodno prodam MIZO in 4 stole, zelo ohranjeno. Cena 12 SM Tel.: 51 447 18208 ZAPOSLITVE Za prodajo ATLASA SVETOVNE ZGO DOVINE, iščemo zastopnike za najboljše dodatne ugodnosti. Tel.: 51 586, ob delavnikih po 18 uri 17284 samostojno 18143 Gostilna Krištof zaposli kuharico. Tel.: 35-904 Nudim honorarno zaposlitev. Niso knjige. Plačilo za opravljeno delo ta koj. Šifra: DOBER ZASLUŽEK 18193 Samostojnega kuharja ali kuharico sprejme takoj: TEXAS Lesce, Hraška 13_18199. fJe imate proste vikende in želite uspeti pri prodaji pomemebnega izdelka doma in v tujini, se javite na tel.: 46 205, po 19. uri 18205 RAZNO PRODAM Nove gume TIGAR 145 SR 13 poceni prodam. Tel : 27-850_18130 Tovorno avtoprikolico, novo, prodam za 90 SM. Simic, Sp. Besnica 54 18132 Prodam žganjarski kotel in 300 litrsko kad za sadje. Tel: 622 742 18140 Prodam jakno 48-700 nutrija št. 42. Tel 18142 Ugodno prodam globok otroški vozi ček za 10 SM. Tel.: 620-408 18155 Prodam suho SENO in 16 eolski qumi VOZ. Tel: 42-252 i8171 GUME 195/70/14 Bandag, nove, dve zimski, štiri letne, zelo ugodno prodam. Zaje, Forme 12, Žabnica 18177 Suho seno in 16" gumi voz, prodam. Tel: 42-252_18178 Ugodno prodam lepa zimska neškro-pljena jabolka. Sp. Gorje 64 18179 Novo Scmmidel kuhinjsko pipo in opremljeno puško SAVA WIN. 243, prodam. Nahtigal, tel : 24-023 18184 Prodam suha bukova drva. Pungart 9, Škofja Loka_18185 Prodam rabljen BOJLER 80, mali ŠTE DILNIK in ZIMSKE GUME 155-13 s platišči za Gol. Tel: 35-602 18197 POSESTI Prodam PARCELO 10 a v Bašlju , sobota popoldan ali po 19. uri. Bojan Ro-pret, Hotemaže 47/b, Preddvor 18145 STANOVANJA Zamenjam starejše dvosobno družbe no stanovanje z etažnim centralnim ogrevanjem, za enosobno na Planini. Šifra: PLANINA_17984 Zamenjam GRASONJERO na Planini II za večje STANOVANJE s centralno. Naslov v oglasnem oddelku. 18164 Prodam 4-sobno konfortno STANOVANJE v Kranju, s telefonom, central no kurjavo in toplo vodo. Vseljivo letos ali v le:u 1989. Informacije na tel.: 35 548 18189 VOZILA Zelo ugodno prodam vozen R 4 TLS, letnik 1978, z okvaro motorja, zelo primeren za dele. Metul, Križe 95, ogled v soboto in nedeljo ali delavnik po 18. uri. Dopoldan tel.: 26-471_ 18134 Prodam popolnoma obnovljen VW 1300, za 450 SM in JUGO 45E, star dve leti, dobro ohranjen. Pintar, Zg. Besni ca 130 ._18141 Prodam R 5, letnik 1983 v odličnem stanju. V račun vzamem novejši 126 P. Tel.: 43-047_18144 Star VW hrošč, vozen, registracija pretekla v novembru, prodam za 120 SM. Tel: 50-241_18154 Prodam Z 101 comfort, letnik 1980 Krajnik, Breznica 5, Šk. Loka 18157 Ugodno prodam GOLF JL, letnik 1979, 65000 km. janež Rozman, Zoisova 16, Boh. Bistrica_18158 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985 in drobni KROMPIR za krmo. Tel.: 42-639 __18163 Prodam Z 750, letnik 1980. Bodešče 30, Bled_ 18167 Prodam obnovljeno Z 101, letnik 1978. Tel: 84-726_18168 Prodam Z 750, 1. registracija 1978, re gistrirana do 28. 2. 1989, dobro ohra-njenain starejši barvni TV gorenje. Pire, Partizanska 46, Škofja Loka, po 15. uri_18172 Prodam VVARTBURG, letnik 1979, ka-roserija karambolirana. Eržen, Sp. Besnica 168/a_18173 Prodam Z 750, letnik 1985. Sp. Besnica 55_18175 Prodam VVARTBURG limuzina, letnik 1983. Ogled možen vsak dan. Rožič, Rateče 13/a pri Kisovec, Rateče Planica__18176 Prodam Z 101 SC, letnik 1979, celo ali po delih. Tel.: 69-966_18180 Prodam obnovljeno Z 101, letnik 1978. Tel.: 84-726_ 18182 Prodam Z 750, letnik 1980~Bodešče 30, Bled _18183 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1977. Fink, Hraše 22/d, Lesce_18187 Prodam VW 1200, letnik 1974, neregistriran, potreben manjšega popravila. Tel.: 76-446, dopoldan_18190 Prodam R 4 GTL, letnik 1987, prevoženih 13.000 km. Stegnar Janez, Sebenje 47, Križe, tel : 50-159 18194 Prodam DIANO, letnik 1976, registrira-no, vozno. Tel: 42-524_18195 Prodam poškodovano karoserijo JUGO 45 AX, 1987 Rodine 6/c, Žirovnica _18198 Prodam Z 750, letnik 1984, cena 350 SM Ogled Kovačičeva 14, Kranj, popoldan 18207 KUPIM Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja do 10 km. Tel: 37-286 17857 Kupim SILOREZNICO eple ali mengele. Tel: 65-142 18191 ŽIVALI Prodam PRAŠIČE 150 kg težke, mesar v hiši. Tel.: (062)685 163_18104 Prodam po 30 kg težke prašičke, prašiče za zakol ali nadaljno rejo in pšeni-co. Sv. Duh 41_18129 Prodam dve breji TELICI in drobni krompir. Krajnik Anton, Godešič 2, Škofja Loka_18149 Prodam ŽREBETA, starega 8 mesecev. Slatna 3, Begunje 18150 Prodam več telet in kravo. Hrastje 51 _18156 Prodam 7 mesecev brejo simentalko, težko 600 kg, drugič bo telila. Torka Antonija, Begunjska c. 23, Lesce, tel.: 75-320_18162 Prodam brejo KRAVO. PRAPROTNA POLICA 10, Cerklje 18188 Prodam 20 - 150 kg težke mesnate PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Šk. Loka _18192 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 150 do 170 kg, domača krma. Bašelj 16, Preddvor, tel.: 45-329 18203 IZGUBLJENO se ie majhen pes-PRITLIKAVI PINC. Sliši na ime Hanko. Kdor bi ga videl, ali karkoli vedel o njem, naj prosim sporoči na naslov: Stane Tadina, Šiškovo nas. 21, Kranj, tel: dopoldan 23-764 18151 LOKALI V središču Kranja oz. v bližini NAJAMEM prostor v pritličju (cca 50 m2) za mirno obrt — trgovina ŠIFRA: DOBER PLAČNIK Za mirno dejavnost iščem GARAŽO Z TEKOČO VODO. Tel: 23-512 18196 OBVESTILA Cenjene stranke obveščam, da zopet lahko naročijo rolete, žaluzije v vseh barvah, dimenzijah in izvedbah. Sprejemam naročila za zavese vseh vrst (rolo, lamelne, plese). Ugodna cena, dobavni roki. Cena zagotovljena od naroČila do montaže. ROLETARSTVO NOGRAŠEK, MILJE 13, 64208 ŠENČUR, telefon (061) 50-720 17048 OSTALO Prodam krzneno JAKNO - lisica. Informacije na tel.: 74-142 po 20. uri 18169 Ugodno prodam lepa zimska neškro-pljena JABOLKA. Sp. Gorje 64 18170 LOVCI POZOR! Prodam SVVAROVSKI SPECTIV 30 x 75 S. Torkar Antonija, Begunjska c. 23, Lesce, tel.: 75-320 18201 ZAHVALA Ob izgubi drage mame SLAVKE KONČNIK se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, cvetje in pomoč. Sin Ludvik in hčerka Verica Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz tozda Tovarna avtopnevmatika — Polizdelki pnevmatike FRANC KOMLJANC roj. 1952 Od njega smo se poslovili v četrtek, 17. novembra 1988, ob 15. uri na pokopališču v Bučki na Dolenjskem SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene FRANČIŠKE POTOČNIK- TINCE se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja in nesebično pomoč. Mož Ivan ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, bratranca, strica, svaka in tasta FRANCA KROPIVNIKA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje ali nam kako drugače pomagali. Enako se zahvaljujemo podjetjem Jelovica, CP Kranj, IBI Kranj, DUK, vsem sodelavcem, pevcem Jelovice za zapete ža-lostinke, g. kaplanu za lepo opravljeni obred in tov. Belčiču za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Grad, 2. novembra 1988 / mali oglasi tel. 27960 i i Muzej talcev v Begunjah naj bi bil obnovljen do leta 1990 Potrebna tudi obnova strehe GLASOVA ANKETA -t Begunje, 17. novembra - V četrtek, so se na pobudo sekretarja Medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Borisa Bavdka v Begunjah sestali predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij Radovljice, begunjske bolnišnice, Gorenjskega muzeja in Zavoda za spomeniško varstvo Kranj ter radovljiškega muzeja, da bi se dokončno dogovorili za obnovo Muzeja talcev v Begunjah. Dogovori so potekali že letos spomladi, ko so vsi odgovorni ugotavljali, da je v muzeju najbolj potrebna obnova napisov na stenah v celicah talcev, ki zaradi vlage vse bolj izginjajo, obnova knjige, zamenjava originalnih plakatov in podobno. Vendar ko so letošnje leto delavci Zavoda za spomeniško varstvo iz Kra- nja pregledovali stavbo, so ugotovili, da je potrebna prvenstveno zamenjava strehe in drenaža Zima na cestah - Sobotna oziroma nedeljska napoved vreme-noslovcev se je včeraj (ponedeljek) zjutraj potrdila. Na Gorenjskem je začelo snežiti že v noči iz nedelje na ponedeljek. Sneg je še najbolj presenetil na cestah, saj so le-te najprej poledenele. Že dopoldne je bila obvezna zimska oprema, kmalu pa so bili za tovornjake zaprti tudi vsi gorski mejni prehodi na Gorenjskem. Na Stalni službi so povedali, da so ob 13. uri začeli izločati iz prometa priklopnike in vlačilce. Hujših prometnih nesreč ni bilo, iz Centra za obveščanje (985) pa so nas obvestili, da se je okrog poldneva prevrnil tovornjak v Podvi-nu. Takšnihle zdrsov, kot je katrca na sliki, pa je bilo včeraj kar precej. - A. Ž. - Foto: F. Perdan stavbe, s čimer bi odklonili vlago, ki prodira v stene in briše napise talcev, zatem pa bi se morali temeljito lotiti notranjosti. Nekaj del je bilo letos znotraj sicer opravljenih - uporabljena so bila sredstva, ki so bila pred leti zbrana za gradnjo prizidka muzeja talcev - za to večjo investicijo, ki se je zdaj pokazala, pa bo treba zbirati dodatna sredstva. Obnova strehe in drenaže naj bi se začela prihodnje leto in naj bi bil muzej dokončno obnovljen do 4. maja 1990, za 45-letni-co osvoboditve Begunj. Da bi bilo zastavljeno uresničeno, bo potrebna vsegorenjska akcija, pritegniti pa bodo skušali tudi sredstva republiške kulturne skupnosti, saj begunjski muzej ni le muzej Gorenjske, temveč vse Slovenije; to je naš nacionalni muzej. Da se bo z deli pričelo čim prej, so bili določeni tudi nosilci akcije in sicer Gorenjski muzej v Kranju, Zavod za spomeniško varstvo Kranj, radovljiški muzej, kot koordinator del pa je bil imenovan Janez Re-sman, direktor begunjske bolnišnice. D. Dolenc Navodila o uporabi vrvi v gorah Kranj, 17. novembra - Dosedanja srečanja v Klubu planincev v Kranju so posvetili obravnavi predvsem teoretičnih vprašanj o planinstvu in alpinizmu. Za četrtek, 24. novembra 1988, ob 17. uri so v klub povabili izkušenega gornika, dolgoletnega gorskega in tudi jamarskega reševalca, Zvoneta Korenčana iz Kranja. Tokratni gost bo obiskovalcem prikazal osnovne možnosti uporabe vrvi v gorah in jih poučil v izdelavi planinskih vozlov. Ker take veščine lahko pridejo prav slehernemu ljubitelju bivanja v prirodi, organizatorji vabijo k čimbolj množični udeležbi. Seveda bo alpinist Koren-čan rad odgovoril tudi na vprašanja o ravnanju z drugo opremo, ali opisal pomen takšnega znanja s primeri iz prakse. S. S. Ski expo 88 - Kranj, 20. novembra — Od četrtka do nedelje je bil v B hali kranjskega sejmišča sejem smučarske opreme. Tudi tokrat je bila organizacija izključno v rokah ZVUTS-a. Opazilo pa se je, da je kupna moč občanov manjša. Prodajalo se je ogromno rabljene smučarske opreme po zelo ugodnih cenah, kupljene pa je bilo razmeroma malo. Sandi Kristan, predsednik ZVUTS-a: Naš cilj je, da smučanje približamo vsem, letošnje cene rabljene opreme so tako realno nižje kot prejšnja leta. Celoten sejem je izključno organizacija ZVUTS-a samega, od razpisa, propagande do dela na sejmu. Vsak dan dela tu 130 naših članov. Vsi člani delajo brezplačno, celoten prihodek pa je namenjen za izobraževanje in izpopolnjevanje kadrovskih vrst. To je naš edini vir financiranja za našo dejavnost. Slavo Markič, vodja ka-binske žičnice: Prodaja smučarskih vozovnic gre podobno kot lani. Največ kupujejo dnevne vozovnice, zadovoljivo veliko tudi sezonske karte. Novost RTC Krvavec je sezonska karta za občane nad šestdeset let. Ta karta velja za vse občane te starosti, ne samo za upokojence. Dodatno smo urejali smučišča, hitimo pa z gradnjo dveh dvosedežnic v Tihi dolini, ki bosta zamenjali sedanji vlečnici. S tem je omogočena večja varnost na smučišču. Obveščam še . vse občane, da bomo smučarske vozovnice po znižanih cenah prodajali še na smučarskem sejmu v Domžalah 2., 3., 4. decembra. Tone Sušnik, vodja sejma: Obisk je letos manjši kot lansko leto in to za okoli dvajset odstotkov. Prodaja se razmeroma veliko blaga P° ugodnih cenah, vendar se manj kupuje. Razlog za to je manjša kupna moč, visoke cene celot-■ ne zimske opreme, viso-'/M^V:.; '■wKKtr^y'. :.t^H ki' cene smučarskih kart. Družine si bodo zelo težko privoščile smučanje. V celoti, predvsem pa z organizacijske plati pa je letošnji se-j jem uspel. Tone Ravnikar: vodja, oddelka za prodajo smujči: Prodaja je letos slabša kot lani, v povprečju pa je še kar v redu. Vseeno bomo prodali okoli šestdeset odstotkov smuči. Cene so nizke in sprejemljive za ljudi. Največje povpraševanje bo v nedeljo popoldne, tako da popolne ocene o prodanih smučeh še ne morem dati. Anica Maric, obiskovalka: Zelo pohvalno je, da se organizirajo takšni sejmi. Sem pridemo vsako leto. Cene so normalne, posebej za otroško opremo. Otroci hitro prerastejo opremo, tako da jo je treba pogosto menjati. Slabosti sejma ne vidim in z družino vsako leto rada pridem sem. Zdi pa se mi, da je prekratek. To pa zato, ker mi vsako leto zmanj' kuJe časa- Aleš Bavdek Foto: G. Šinik Cene iz občinske pristojnosti Izvršni svet daje roke proč Škofja Loka, 21. novembra - V občinski pristojnosti je samo še oblikovanje treh vrst cen: stanarine, komunalne storitve in avtobusni mestni prevoz. In ker se konec novembra v Škofji Loki izteče veljavnost odredbe o družbenem nadzoru cen, je izvršni svet tehtal, ali naj podaljša veljavnost odredbe za naslednjih šest mesecev ali pa naj da roke proč tudi od teh cen in od sprenevedanja, da je od njih odvisen osebni standard ljudi. Razen tega so te cene nadzorovane tudi prek delegatskih teles, denimo, za stanarine prek skupščine stanovanjske skupnosti, za komunalne storitve prek skupščine komunalne skupnosti. Izvršni svet se je zato odločil, da odredbe ne bo podaljšal. H. J. Večina »za« Radovljica, 17. novembra Zbori radovljiške občinsK' skupščine so na četrtkovi s? ji volili člana predsedstva S? Slovenije. Od 76 delegatom jih je 55 glasovalo za dr. Iva na Ribnikarja, dvajset jih j( bilo proti, eden pa se je verzal. C C 1 Gorenjski izraz državljanske neposlušnosti Sonce potonilo v rdečem zatonu Kranj, 19. novembra - Nabito polni večnamenski prostor kranjske Gimnazije je, po prireditvi v Prešernovem gledališču, znova dokazal, da tudi na Gorenjskem vlada velik interes za aktualne družbene dogodke. V programu so nastopili APZ France Prešeren, Polde Bibič, Niko Grafenauer in Rudi Šeligo. Verjetno velja že uvodoma povedati, da sicer z organizacijo same prireditve ni bilo posebnih problemov. Sodelujoči so bili takoj pripravljeni prispevati svoj delež k večeru, tudi Polde Bibič, ki je v Kranj prišel naravnost iz Maribora in se pravzaprav do zadnjega ni vedelo ob kateri uri bo prišel. Posebnih ovir ni bilo niti s prijavo akcije, čeprav so menda nekateri lokalni politiki malce zmajevali z glavo, češ kdo stoji za organizacijo in da ne velja na velika vrata razglašati, da gre za protestno akcijo, marveč naj ostane vse skupaj v mejah in oznakah kulturne prireditve. Pa verjetno vseeno počasi le prihajajo časi, ko bo tudi na Gorenjskem postalo povsem vsakdanje, ne le da se bodo pripravljale različne protestne prireditve, marveč tudi, da Gorenjci glasno in javno izražajo svoje (ne)zadovoljstvo z obstoječimi političnimi potezami. Človek bi skorajda rekel, da prihajajo (tudi) za gorenjske politike burnej- ši časi, ko ne bo moč obvladovati množic izza mehkih foteljev, pač pa bo potrebno večkrat kot doslej priti "v bazo", včasih pa mogoče tudi na kakšno prireditev, ki odstopa od običajnih okvirov. Če se vrnemo nazaj na sobotno prireditev in poskušamo prenesti za vse tiste, ki jim ni uspelo priti v dvorano in so odšli domov, pa za vse tiste, ki so zaradi različnih razlogov ostali doma, z mislimi pa so bili pri osnovnem vzroku akcije - kmalu po sedmi uri zvečer ni bilo več moč priti do sedeža v dvorani. Izruti leporečnike. junake lažne ... Sonce tone v rdeč zaton. Kaj pomeni to? Viharno bo! Viharno bo to noč in dan prihodnji. Priklanjali se bodo mali in veliki oblastnemu orkanu. Podiral bo drevesa s korenino, mnogim zlomil krošnje, mnogim jih razredčil. Vihar naj pride! Vsem lažni-kom, klečeplazcem, naj odstrani krinke in lasulje! Naj izruje vse hinavce, leporečnike, junake lažne...« govori pesem koroškega pesnika Antona Kuchlinga, s katero se je prireditev pričela in pod katere naslovom je potekala. APZ France Prešeren je prisotnim prispeval enajst, slovenskih pesmi, Polde Bibič recitacijo "Kosovske djevojke", monolog iz Jančarjevega Dedala, Rudi Šeligo in Niko Grafenauer pa — V potrditev vsebine kulturno-protestnega večera — Rudi Šeligo, Niko Grafenauer in Polde Bibič Zadnja vest Tik pred zaključkom reda* cije smo poklicali na OdW za varstvo človekovih pravi' kjer smo na drugi strani tek fonske žice dobili Boja'1 Korziko, ki nam je neuradf1' povedal, da Janša, Borštn«?' Tasić in Zavrl do nadaljnje!? ne bodo odšli na prestajali zapornih kazni, torej se k? zen vsaj zaenkrat, znana I vloga predsedstva SR Slov' nije predsedstvu SFRJ F pomilostitvi četverice, od" ga. — Na prireditvi so bile naprodaj tudi novoletne čestitke Odbora za varstvo človekovih pravic Sporne določbe dokumenta Skupina delegatov Skupščine SR Slovenije za celovito proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici v Ljubljani se je sestala v petek, 18. novembra, na svojem tretjem sestanku in ocenjevala ustavnost in zakonitost spornega vojaškega povelja. To povelje med drugim, poleg ukazov povsem vojaške in z gledališča zakonitosti nesporne narave, ukazuje podrejenim poveljstvom tudi, da izdelujejo varnostno—politične ocene, medtem ko zakon dovoljuje samo izdelavo varnostnih ocen. Skupina delegatov meni, da so te določbe navedenega akta v neskladju z zveznim zakonom o splošni ljudski obrambi. To svojo oceno člani skupine utemeljujejo z razvidnostjo tistih določb povelja, v katerih le-to med drugim nalaga registriranje in analiziranje določenih dogajanj v družbi zunaj vojaških enot in objektov, čeprav iz povelja izhaja, da naj se te dejavnosti opravljajo zato, da enote ne bi bile varnostno iznenađene in borbeno ogrožene. Vendar ne glede na to skupina delegatov meni, da tovrstna samozaščitna dejavnost presega dovoljeno dejavnost JLA in je zato nezakonita. Člani skupine med drugim, kar je razvidno iz sporočila s seje, ugotavljajo tudi, da so sporne določbe povelja zaradi svojega neskladja z načeli pravne države in z vlogo armade v njej tudi v neskladju z duhom ustave demokratične socialistične družbe. Na podlagi tega člani skupine predlagajo predsedstvu SFRJ, da pri odločanju o pomilostitvi četverice upošteva tudi to mnenje skupine. izbor iz svojih del. Dobro uro trajajoča prireditev, ki je potekala brez osrednjega govornika, kajti tega zaradi vsebine tekstov nastopajočih ni niti potrebovala, je ob protestu zoper postopke v zvezi s četverico, v znak podpore državljanskih svoboščin in pravne države, vsekakor pomenila tudi lep kulturni dogodek, kakršnih na Gorenjskem ni ravno na odmet. Po prireditvi nam je Polde Bibič povedal: »Dejstvo, da sem prišel na to prireditev, je pač samo posledica tega, da sem že od nekdaj, po svojem človeškem bistvu za demokracijo in za tako družbo, v kateri se prvenstveno gleda na človeške pravice. Da pa se na to gleda, mislim, da je prva stvar, ki bi jo morali doseči, dejstvo, da bi bila tako oblast, sodstvo kot vojska neodvisni od kakršnekoli politične ali ideološke stranke, ker so človekove pravice nad vsakršno stranko, seveda tudi nad Zvezo komunistov. Primer četverice je bil zame od vsega začetka evidentno podtaknjen, evidentno političen proces. Iz dneva v dan dobivamo za takšno stališče nove in nove dokaze. Nerodno mi je za vse tiste ljudi, ki so odgovorni, da se je vse to dogajalo, kot za tiste, ki to še skrivajo, ker bodo imeli pred zgodovino zelo slab obraz.« Nova politična opozicija Niko Grafenauer pa je bralce Gorenjskega glasa fl mišljal: »Ta hip ugotavljam* je možno proces proti četve' primerjati, kar bo na prvi po$ mogoče izgledalo presenetil1 s procesom proti Nagode*1 skupini. To je bil prvi poV' sodni proces, leta 1947, ko partija, boljševiška seveda, sodila poslednjo slovensko ^ zicijo. Današnje razmere m primerjam s tem dogodkom ta način, da se v bistvu po do« letih nekako obnavlja politi opozicija, vzpostavlja se op1 cionalna politična platform3 skuša parirati, korigirati Ut svoje dimenzionirati posto? formalne, uradne polike. Sk ni čas je, da se tudi ta opozi^ ki se je vzpostavila ob ljub« skem procesu legalizira.« _ Povejmo ob koncu zap'5j sobotni gorenjski protestni j, reditvi še to, da je poleg A P*' odkoder je prišla tudi osnO^ ideja in večinska organizmi sodelovalo tudi naše uredni5 i svojo pomoč k organizaciji P j prispevali tudi Sitotisk Bul°> Hotel Šmarjetna in Cvetlic3' Barbka. J Foto: Gorazd