PODRUŽBLJANJE ZUNANJE POLITIKE
Živimo doma, povezani smo s svetom
Kongresl ZK republlk In pokrajln so posebej poudarlll tudl globoko razredno povezanost naše notranje In zunanje polltike. Kot se doma s soclallstlčnlm samoupravljanjem bojujemo za emanclpacljo In osvobodltev delavskega razreda In delovnlh Ijudl, se s politlko neuvrščenostl v svetu aktivno vključujemo v prlzadevanja narodov za splošno emanclpacljo, klsegajo od boja protl ostankom kolonlallzma, neokolonlallzmu, domlnacijl In he-gemonizmu do boja za pravlco do razvoja.
Iz te povezanosti izvira tudi demo-kratizacija, podružbljanje naše zuna-nje politike in mednarodnega sodelo-vanja, ki še vedno precej zaostaja za doseženo stopnjo podružbljanja na drugih področjih. Podružbljanje zu-nanje politike in mednarodnega so-delovanja pojmujemo še vedno vse preveč abstraktno. Pa to ni nikakrš-no ločeno in zaprto, marveč sestavno področje našega družbenega življe-nja pa tudi - odločanja. Podružblja-nja zunanje politike tudi ni mogoče' omejiti na informiranje o mednaro-dnem dogajanju, formalno obvešča-nje o tem, kaj se dogaja po svetu, pa o tem, kaj je povedal kdo od »uradnih« predstavnikov jugoslovanske zuna-nje politike. Ne! Gre za neposrednej-šo povezavo nosilcev samoupravlja-nja z mednarodnimi tokovi. Gre za široko sodelovanje pri oblikovanju stališč in usmeritev, za aktivno sode-lovanje v naših mednarodnih odno-
sih, ki vključuje dejavnike na najra-zličnejših področjih, od politike in gospodarstva do znanosti in kulture.
Povezanost med notranjo in zuna-njo politiko odseva tudi v povezano-sti našega gospodarskega življenja s svetovnimi gospodarskimi tokovi. Zaradi zaostajanja pri vključevanju v mednarodno delitev dela, zaradi nuj-ne zahteve po večjem izvozu je zdaj še posebno nujno tudi podružbljanje zunanje politike v gospodarskih odnosih, pri vključevanju združene-ga dela v mednarodno menjavo, kar pomeni tudi sprotno informiranje in vplivanje na devizni priliv in odliv v delovnih organizacijah, v občinah, republikah, pokrajinah, federaciji.
O tem osnutek resolucije 12. kon-gresa ZKJ (morda premalo konkret-no) poudarja, da je pogoj za učinkovi-tejše mednarodno sodelovanje tudi zagotavljanje možnosti, da bo zdru-ženo delo hkrati z odločanjem o ce-
lotni družbeni reprodukciji odločalo tudi o vseh temeljnih vprašanjih go-spodarskih odnosov s tujino.
Sicer pa resolucija posebej poudar-ja, da je podružbljanje zunanje politi-ke kot sestavina in nuja razvoja so-cialističnih samoupravnih odnosov trajna naloga Zveze komunistov Ju-goslavije. Vsakodnevno delo in pri-zadevanja članov in organizacije ZKJ morajo na vseh ravnah čedalje bolj spremljati vsebinsko pogloblje-ne razprave o mednarodnih odnosih in zunanji politiki SFRJ in ZKJ. Ta-ko bo revolucionarna in razredna vsebina mednarodne dejavnosti ZKJ in zunanje politike SFRJ kot odsev naših družbenogospodarskih in poli-tičnih odnosov, utemeljenih na so-cialističnem samoupravljanju, še bolj zakoreninjena v vsakodnevno dnižbenopolitično dejavnost ZKJ in drugih organiziranih socialističnih sil, zlasti v SZDL, v delegatskem in gospodarskem sistemu naše države.
Čeravno ugotavljamo, da s stopnjo podružbljenosti zunanje politike ne moremo biti zadovoljni, je dejstvo, da se nenehno širi krog nosilcev me-dnarodnega sodelovanja. Zato je tudi nujno nenehno samoupravno uskla-jevanje interesov in dejavnosti v tem sodelovanju in tudi tu je vloga SZDL nadvse pomembna.  Branko Kastelic