Poštnino platana v octootnl _• Cena Din 1*- jinshl dem Stetf. 4 V dubllant, v fettlck, F. januarja 1931 Ccto 2 Tudi Francija ponuja Italiji prijateljstvo Rim, 7. jan. o. Včerajšnji italijanski listi pišejo, da namerava francoska vlada pred' ložiti Italiji načrt za podoben prijateljski sporazum, kakršnega je Italija sklenila z Anglijo. Francija je prisiljena, da to stori zaradi tega, ker ni mogla preprečiti, da bi se podpisala pogodba med Italijo in Anglijo. Ta sporazum bi bil dopolnilo pogodbe, ki sta jo januarja 1935 podpisala Mussolini in Laval v Rimu. Italijanski listi navajajo v potrditev teh vesti izjavo, ki jo je o podpisu sporazuma med Italijo in Anglijo dal francoski zunanji minister Delbos, poleg tega pa poudarjajo tudi pismo, ki ga je poslala angleškemu zun. ministru Edenu in v katerem pozdravlja sporazum z Italijo. V tem pismu pravi, da Francija soglaša z Anglijo in iskreno pozdravlja vse korake za mir na Sredozemlju, pri katerih hoče tudi sama sodelovati. Francija ima v Sredozemskem morju iste koristi, kakor Italija in Anglija. Pariz, 7. januarja, o. Zadnje čase je mogoče opaziti, da francosko zunanje ministrstvo hodi precej samostojna pota, ki niso v skladu z uradno politiko socialistične vlade, Leona Bluma. V tem vidijo pritisk desničarskih krogov in radikalov, ki stoje na stališču, da mora Francija 6vojo politiko usmeriti proti Italiji, če noče ostati docela osamljena v različnih političnih zvezah, ki so ustvarjene po linijah. Značilno v tem smislu je tudi francoskih diplomatov, da bi 6e obnovila lokarnska zveza med glavnimi velesilami, ki še priznavajo mirovne pogodbe ter omejitve, ki so jih te po- Podbe naložile Nemčiji. Anglija je razočarala rancijo s tem, da je samostojno sklenila sporazum z Italijo ter s tem pokazala, da ji ne gre za širše zveze, marveč za dvostranske pogodbe, kakršne je začela sklepati že tedaj, ko je podpisala pomorski sjjorazum z Nemčiji. Vsa ta dejstva 6ilijo Francijo, da stopi iz osamljenosti, v katero jo je potisnilo čudno vedenje sedanje socialistične vlade. Ta bo morala 6voja načela v zunanji politiki spremeniti, ali pa se jx>-sloviti. Zato čakajo Leona Bluma težke naloge, ko se vrne 6 svojega dopusta. Videti je, da so vso pobudo v francoski politiki zdaj vzeli v roke radikali, ki bi bili pripravljeni tudi razbiti ljudsko fronto, če ne bo mogoče spreobrniti socialistov k zunanji politiki zdrave pameti. Amerika je prepovedala izvoz orožja v Španijo Newyork, 7. jan. o. Z ozirom na zadnje poši-Ijatve orožja iz Združenih držav v Španijo in z ozirom na nova naročila, ki jih je pri amerikanskih orožarnah izvršil rdeč poslanik valencijske vlade ▼ Mehiki, je predsednik Roosevelt, ki stoji na stališču stroge nevtralnosti v španski vojni, predložil senatu in zbornici načrt pooblastila, po katerem bi lahko prepovedal vsak izvoz orožja in .vojnega materljala v Španijo. Zbornica je ta načrt kljub nekaterim nasprotnim pričakovanjem v celoti odobrila in s tem dala predsedniku države popolno oblast, da prepreči dobavo orožja za špansko državljansko vojno. Po sklepu kongresa je nezakonito, če kdorkoli v špansko državljansko vojno sam ali po posredovanju drugih izvaža in prodaja orožje, strelivo in pomožni vojni materijal iz Združenih držav v Španijo. S tem so samoposebi umljivo razveljavljena vsa dovoljenja, ki so jih dobile različne tvrdke za izvoz orožja v Španijo. Kdor bi kljub temu poskušal kršiti to prepoved s tem, da bi hotel naravnost ali po posrednikih prodajati orožje v Španijo, bo kaznovan z globo do 10.000 dolarjev in z zaporom do 5 let. Lahko pa je v težjem primeru obsojen tudi na obe kazni hkratu. Ta prepoved je po vsej Ameriki vzbudila veliko odobravanje in so jo začeli takoj izvajati. Washingtop, 7. jan. Opolnoči je newyorško pristaniško poveljstvo sporočilo poveljniku španske ladje Mar Cantanbrico, ki bo prepeljala v Španijo del letal, o katerih so v zadnjih dneh toliko pisali, naj do nadaljne naredbe ne zapusti pristanišča. Mislijo, da je pristaniško poveljstvo dobilo to naredbo iz Washingtona. Tega poročila pa še ne potrjujejo. Ko so zvedeli, da namerava washingtonska vlada najbrže prepovedati izvoz 18 ameriških letal za vlado v Valenciji, so nakladalna dela na parniku Mar Cantabrico v vsej naglici pospešili. Vse carinske formalnosti za to pošiljatev v vrednosti 2.8 milijona dolarjev so že opravljene. Zato bo težko najti zakonsko osnovo za morebitno prepoveda odhoda tega parnika v Španijo. Obenem dvomijo, da bi mogel kongres še pravočasno sprejeti potrebne sklepe. V zunanjem ministrstvu odklanjajo vsak odgovor na vprašanje, ali je res vlada v Valenciji že deponirala v Zedinjenih državah veliko vsoto denarja za plačilo novih naročil vojnega gradiva. Newyork, 7. jan, Španski parnik z 18 letali je še v zadnjem trenotku ušel posledicam novega zakona. Ladjo so pristaniške kontrolne ladje že pripeljale nazaj v Brooklyn in je nato prišlo tolmačenje, da lahko parnik odpluje. Parnik je zapustil ameriške teritorialne vode tik preden je ameriški parlament sprejel novi zakon o ameriški nevtralnosti. Newyork, 7. jan. Včeraj so tukaj naložili na španski parnik »Marcantan Biego« 18 letal za vlado v Valenciji. Nalagali so zelo hitro in čiim bolj skrivaj. Ko so bila letala pod krovom, je parnik takoj odplul iz luke. Parnik je spremljalo eno carinsko letalo in en kontrolni parnik iz luke. Ko je bila ladja že na visokem morju, je prišlo z obale povelje, da mora parnik nazaj. Ko je parnik plul že I nazaj, je prišlo zopet drugo povelje, ki je reklo, i da naj parnik nadaljuje svojo pot. Italija, Nem£l’a( Portugalska za popolno nevtralnost London, ?, jan. o. Angleško zunanje ministrstvo je dobilo včeraj odgovor portugalske vlade na vprašanje angleške in francoske vlade o prepovedih za pošiljanje prostovoljcev v Španijo. Portugalska vlada izjavlja, da se s prepovedjo strinja, toda pod ^pogojem, da se je bodo držale vse prizadete države. Danes pričakujejo tudi nemškega in italijanskega odgovora, ki bo zavzel isto stališče in se bo zavzemal za pof>olno nevtralnost v španski državljanski vojni ter navedel nekatere predloge ,ki so bili sporočeni angleški vladi še pred sklenitvijo prijateljskega sporazuma z Anglijo. Italijani trdi jo, da mora biti nevtralnost popolna, to se pravi, da se je drži tudi sovjetska RuBija ker Italija ne more pustiti, da bi se danes ali jutri ugnezdila boljševiška vlada. Glede razburjajočih vesti o italijanskih prostovoljskih oddelkih za Španijo, pa pišejo italijanski listi, da so te vesti pretirane. Poleg tega pa poročajo, da je zadnjih 14 dni šlo iz Francije v Barcelono najmanj 6000 oboroženih prostovoljcev, katerim niso francoske oblasti stayile nobene ovire in jim je mestna občina v Certignanu priredila celo banket. Rooseveltova poslanica kongresu Washington, 7. jan. o. Z ozirom na zasedanje ameriške zbornice je predsednik republike poslal zbornici svojo vsakoletno poslanico, v kateri podčrtava naloge, ki jih mora novoizvoljena zbornica rešiti. Predvsem gre za poenostavljenje upravnega aparata, za denarno pomoč kmetom, za pameten razvoj socialnega zavarovanja, za uvidevno delo pri reševanju brezposelnosti. Vrhovno sodišče je razveljavilo določbe za gospodarsko prepojen je USA, toda težkoče so ostale iste in se vidi, da jih je mogoče rešiti samo po tej zamisli. Pri svojem obisku v Južni Ameriki se je predsednik vlade prepričal, da so široke množice vseh ameriških narodov za demokratično obliko vladavine in da bodo pri tem prepričanju tudi ostale. Razrava o razporoki sina bivšega španskega kralja Alfonza se je začela v New Yorku in ji je prisostvoval tudi on sam. Za gradnjo hotelov v A besi n i j i so ustanovili v Rimu dve veliki delniški družbi, ki bosta 6voje delovanje raztegnili na vso italijansko Vzhodno Afriko. Boj z mednarodno rdečo brigado Salamanca, _ 7. jan. o. Nacionalistične sile na madridski fronti so prekoračile Las Rosas in napredujejo dalje. Glavni boji so med nacionalisti in med mednarodno rdečo brigado, ki predstavlja ®dino organizirano obrambno silo Madrida. Nacionalisti $e posebno pritiskajo na to brigado in jo hočejo za vsako ceno uničiti Najhujši boji so trenutno okrog Escoriala, ki |e ves obkoljen, edino proti vzhodu je odprt prehod v širini od 10 do 12 km. Včeraj je iz rdečih vrst pobegnile k nacionalistom 250 mož. Poročilo nacionalnega vrhovnega poveljstva pravi med drugim, da so na bojišču šeste divizije v odsekih Villa Reala in San Pedra odbili nasprotne napade Med včerajšnjimi boji pred Madridom so nacionalne čete naštele 627 nasprotnih trupel. Madridski vojaki zopet prestopajo k nacionalnim četam. Vlada nacionalne junte v Burgosu kategorično zanika vest tujih listov o izkrcanju večjega števila italijanskih prostovoljcev v Cadizu. Ha vašo v posebni poročevalec: Prodirajoč na cesti v Coruno eo nacionalisti 6noči zasedli pol-kilometer onstran vasi Las Rozas. Sedaj se približujejo strateško važni postojanki na cesti v Guadarrao. General Oueipo de Liano je po radiu demantiral, da bi bili pri Bilbau sestrelili tri nacionalistična letala. Pač pa je točno, da je padlo v San Bilbao samo eno letalo General je izjavil dalje, da so sestrelili dve letali madridske vlade. Ka; pripravlja Nemčija Pariz, 7. jan. Francoski politični krogi s skrbjo razpravljajo o zadnjem ultimatu poveljnika nemški^ pomorskih sil v španskih vodah, ki je dal va-lencijski vladi rok 3 dni da uravna zadevo s par-. nikom »Palos«. Če do tega ne pride, bo nemška | vlada segla po odločnejših odredbah. Vprašanje je, kakšne bodo te odredbe in če ni treba pod to grožnjo razumeti, da bo Nemčija nastopila s pravimi vojaškimi ukrepi. To bi po mnenju Francozov pomenilo vojno v Evropi. Poboi talcev v Bilbau London, 7. jan. AA. Včerajšnja »Momingpost« poroča iz Saint Jean de Luza, da je poulična dru-hal v Bilbau, naščuvana od rdečih agitatorjev in drugih temnih elementov, zavzela poslopje, v katerem so se nahaijali talci, in jih na živalski način pobila. Mislijo, da je prišlo ob življenje nad 200 talcev. Usoda rdečih prostovoljcev Pariz, 7. jan. AA. (Havas.) Pariško tzdanje »New Herald Tribune« objavlja v svoji včerajšnji številki razgovor s skupino ameriških telalcev, ki so se vrnili iz Španije, kjer so bili šest tednov v službi valencijske vlade. Med temi letalci so tudi znani čezoceanski pilot Acosta, major Frederic Donberry in Eddi Šchneider. V razgovoru s poročevalci tega lista pravijo, da se nikoli več ne bodo borili v meščanski vojni za nagrade. Pravijo, da niso odšli v Španijo iz prepričanja za vlado v Valenciji. marveč zato ker so bili brez posla jn brez sredstev za življenje. Po prihodu v Valencijo so podpisali pogodbo, ki jim je dajala po 50 dolarjev dnevno. Valencijska vlada pa jim je ostala dolžna po 1100 dolarjev. Letalci navajajo nato, da so morali leteti s popolnoma nezadostnimi in neopremljenimi letali. Boljša letala imajo samo sovjetski letalci. Prostovoljci in pogodbeno nastavljeni letalci morajo leteti e slabim materialom. Radi tega se je tudi ponesrečil neki angleški pilot. Američani pripovedujejo dalje, da so nacionalistične čete sedaj opremljene z izvrstnimi letalskimi sredstvi. General Franco ima n. pr. na biskajskem bojišču sedaj 25 lov. letal Heinkel in 6 težkih bombnikov Junckersove znamke. O sovjetskih letalcih pravijo, da jih je veliko m da imajo izvrstna letala. Nekatera teh so brezhibni posnetki raznih ameriških letalskih tipov. Poveljnik katalonske armade zaprt Salamanca, 7. jan. o. Iz Barcelone poročajo, da so predvčerajšnjim katalonske oblasti aretirale vrhovnega poveljnika katalonske vojske polkovnika Sandina, ker se je pripravljal, da bi z letalom pobegnil v Francijo V ta namen je zbral veliko vsoto denarja. Sandina so zaprli v barcelonski trdnjavi Montjuich. Njegova aretacija je vzbudila veliko pozornost, ker je bil Sandino poveljnik katalonskega upora že od začetka državljanske vojne. Turčita zasede Aleksandretto Ankara, 7. jan. Ataturk je v spremstvu predsednika vlade, zunanjega ministra in vojnega ministra odpotoval v južno Anatolijo. Gre baje za rešitev vprašanja o Sandžaku. Izve se, da hoče turška vlada še načeti vprašanje Mosula, ki je f>o vojni pripadel Iraku, če bi Sandžak z Antijohijo pripadel k snujoči se Siriji. Zaradi nenadnih sestankov Ataturka z načelnikom turškega generalnega štaba se Sirijo v Parizu pesimistične vesti o Sandžaku in Aleksan-dreti. Uradni krogi pa tem vestem ne pripisujejo velike važnosti; Poudarja pa se, da ton turškega tiska nikakor ne odgovarja tonu pogajanj med Francijo in Turčijo. V teku teh razgovorov so turški krogi {»udarili svojo dobro voljo, da se pride do sporazuma. Zadnje vesti o odhodu Kemala v Anatolijo pa pravijo, da je Turčija zbrala na mejah Sandžaka Aleksandrette dve diviziji, ki sta pripravljeni, da vsak trenutek vdereta v francosko ozemlje. Ker turška posredovanja v korist njene narodne manjšine pri francoski vladi niso rodila uspeha, na merava Kemal s silo uveljaviti svoje zahteve in postaviti Francijo pred dovršeno dejstvo. Zaslužki Sueškega kanala Pariz, 7. jan', o. Delniška družba, ki upravlja Sueški kanal, ga vzdržuje in pobira prostojbine, je objavila svoje letno poročilo, po katerem znašajo dohodki od pristojbin za plovbo po Sueškem prekopu v preteklem letu 942 milijonov francoskih frankov Ti dohodki presegajo dohodke iz leta 1935 za 54 milijonov frankov. Zvišanje dohodkov gre na rovaš vojne v Abesiniji, ki je promet po kanalu zelo pospešila in tem seveda tudi dobičke prekopu« družbe. Nespremenjeno stanje sv. očeta Vatikan, 7. januarja, o. Po sinočnjih poročilih je zdravstveno stanje sv. očeta dejansko nespremenjeno in prevladuje ista negotovost o izidu bolezni, kakor že nekaj dni. Ni govora no o izboljšanju ne o poslabšanju bolezni. Da pa je stanje še zmeraj zelo resno, priča poziv, ki so ga dobili vsi kardinali bivajoči v Rimu, naj se ne oddaljijo iz Rima. da so bodo v potrebi lahko takoj sestaii. Vesti 7. januarja Hitler odloži predsedstvo vlade in bo ostal samo vodja države, za predsednika nemške vlade pa bo najbrž imenovan general Goering. V tem smislu bo Hitler na četrto obletnico, kar je prevzel oblast, to je 30. januarja, izdal osebno sjioiivemco. Predsednik poljske republike Moscicki bo v kratkem obiskal Bukarešto v spremstvu zunanjega ministra Becka. Sedež Kominterne so nameravali prestaviti iz Moskve v Barcelono, da bi Kominterna uspešneje delovala v Zahodni Evropi, ki jo nameravajo najprej pahniti v revolucijo. Temu načrtu pa naspro- Rezervni letalski general je postal angleški kralj Jurij VI. Sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo pozdravljajo tudi Italijani, ter pravi rimsko časopisje, da bo ta sporazum zelo okrepil mir in sodelovanje med narodi. Zvišanje plač zaradi vojne nevarnosti zahtevajo angleški mornarji na ladjah, ki jih jx>t vodi po španskih vodah. Zaradi tega nekaj ladij ne more odpluti iz angleških pristanišč. Dragocene slike Murilla, Velasqueza in Goye iz madridskih muzejev so že odpeljali v Valencijo m pojdejo od tu najbrž v Sovjetsko Rusijo. Slike predstavljajo milijonsko vrednost. Mlekarska stavka se je začela v Parizu in sicer v podjetju Maggi, ki oskrbuje z mlekom tretjino pariškega prebivalstva ter ima v mestu več sto mlekarn. Svečanosti ob holandski kraljevi poroki so se začele pred sinočnjim z velikim koncertom v haa-škem umetnostnem domu. Koncerta so se udeležile najodličnejše osebnosti iz holandskega življenja. Proti alžirskim Arabcem, katerim hoče dati socialistična francoska vlada vse državljanske pra-vace, zlasti volilno pravico za pariško zbornico, zelo nastopajo alžirski beli prebivalci, češ da so ti Arabci povečini ljudje, ki hočejo ob prvi priliki vreči s 6ebe francosko oblast. Velika ženska manifestacija je bila pred dvema dnevoma v New Yorku, ko je več tisoč prenapetih žensk prišlo prosit guvernerja, naj odpusti smrtno kazen štirim mladim moškim, ki so zagrešili umor. Ženske so pred guvernerjevim stanovanjem na kolenih molile in zaprle ves promet. 30 milijonov protiplinskih mask ima že v skladiščih angleško no*tranje ministrstvo za obrambo civilnega prebivalstva. Ministrstvo prireja posebne tečaje za to, kako se ravna z maskami ob na-padu. Trgovska pogajanja med Poljsko in Francijo se prično 11 januarja v Parizu. Nadaljevala se bodo tudi pogajanja z Nemčijo, ki so jih zaradi božiča prekinili. 145.000 otrok so obdarile italijanske fašistov-ske organizacije včeraj, ko Italijani praznujejo veliko mladinsko slavje Politično delovanje v šolah in pridobivanje mladine za stranke, prepoveduje zadnji odlok francoskega prosvetnega ministrstva. Kongres mednarodne študentovske zveze se je začel na Dunaju in sodelujejo na njem odposlanci 20 evropskih držav. Na sporedu so vprašanja o sodelovanju študentov v tujskem prometnem športu. Lanske mirovne predloge v isti obliki, kakor 25. marca 1936. namerava ponuditi Hitler velikim silam v svoji prihodnji jx>slanici. Albanski petrolejski vrelci so dali v pretek- lem letu 26.000 ton nalte. ki jo od vrelcev po ceveh pošiljajo naravnost na obalo v Valono. Palestinski Arabci so popustili in bodo poslali svoje zastopnike k sejam angleške preiskovalne komisije. 1,600 000 brezposelnih v Angliji izkazuje uradna statistika za novo leto. V zadnjem mesecu 6e je število nekoliko zmanjšalo. CSR želi sodelovanja z Italijo in Nemčijo, tako je izjavil češkoslovaški zunanji minister Krofta. CSR mora zavarovati svoje koristi v italijanski Vzhodni Afriki. Trgovski razgovori med Italijo in Japonsko zaradi japonskega udejstvovanja v italijanski Afriki m Abesiniji, teko že nekaj časa. Zagonetna sovjetska letala vse pogosteje letajo nad industrijskimi kraji v severni Švedski, kar vzbuja veliko nevoljo med švedskim ljudstvom. Nacionalizacijo oboroževalne industrije pripravlja francoska vlada. Letalski minister je že izdelal načrt po katerem bi država prevzela velike letalske tovarne v srednji Franciji. Mesto snega - dež Kljub temu dober obisk naših zimskih postojank • Ljubljana, 7. januarja 1937. Predvčerajšnjim je bilo v Ljubljani mnogo vremenskih optimistov. Mislili so: vsaj sonce imamo in lepo vreme; čeravno je s smučanjem malo več ko nič, se vendar splača vzeti s seboj tudj »dilce«. In tako so bili v torek popoldne gorenjski vlaki prav polni smučarjev, ki so bili namenjeni na vse strani. Nekateri so jo mahnili celo še včeraj zjutraj. Vsi ti optimisti pa so doživeli največje vremensko razočaranje, kar jih je bilo v tej sezoni. Ne samo, da ni bilo sončno, da ni bilo takega snega, da bi se dalo vsaj za silo smučati — skoraj povsod je prišel za nameček Se dež, tako da izletnikom res ni preostajalo drugega, kakor posedevati v planinskih postojankah ali pa se s prvim prometnim motovilom vrniti v Ljuhljano. Naravnost žalostno je bilo na Bohinju. Do včeraj so se še smučali; sneg je bil čisto dober, čeravno ne odličen. Ko so se pa včeraj zjutraj redki smučarji poganjali okrog Sv. Janeza, so se začudeno spraševali, zakaj nosijo ženske, ki gredo k osmi maši, pod pazduho dežnike. Pa so kmalu spoznali opravičenost teh dežnikov: ko je bilo maše konec, je že deževalo... Počasi se je dež zgostil in počasi, a prav počasi je začel naletavati sneg, pomešan med dežjem. Približno tako je bilo na Bledu. Po hotelih je v primeri z vremenom že dokaj gostov, katerih število je naraslo zlasti včeraj. Toda vreme je zavrlo vsak zimski živ-žav ter onemogočilo vsako zimskošportno sprostitev. Mesto pravega zimskega razpoloženja, ki ga že vsi tako željno pričakujejo, vlada na Bledu — vsaj na zunaj — precejšnje mrtvilo. Posebno včeraj, ko je — kakor drugod — tudi tu deževalo. Gostje so se zadrževali skoraj ves dan v hotelih. 400 Belgrajjčanov v Sloveniji S posebnim vlakom, ki je pasi ral Ljubljano včeraj zjutraj, je prispelo v Slovenijo okrog 400 Belgrajčanov, večinoma smučarjev in drugih zimskih športnikov, med njimi pa tudi mnogo takih petičnežev, ki pridejo v Slovenijo ne radi športa, marveč izključno radi oddiha. Belgrajčani so se po vsej Sloveniji dobesedno razkropili. Žal pa jim vreme že pri prihodu ni bilo naklonjeno, tako da je.vladalo včeraj med njimi prav potrto razpoloženje. Hudovali so se na vse mogoče instance in so v splošnem ugotovili, da bi bilo primernejše, če bi vzeli s seboj namesto smučk — dežnike. Minister Jankovič v Kranjski gori Kljub slabemu vremenu so skoraj vse zimskošportne postojanke polne gostov. Med gosti so ponekod najodličnejše osebnosti. Tako se v Kranjski gori že nekaj dni mudi minister za gozdove in rudnike g. Djura Jankovič. S svojo družino je vse dni užival krasno vreme, dokler se včeraj ni skisalo tudi v Kranjski gori. Minister ostane v Kranjski gori, kjer je nastanjen v hotelu »Erika«, še nekaj dni. Volni minister Marič na Bledu Mnogo gostov je tudi na Bledu. Med odličniki je z včerajšnjim dopoldanskim -brzovlakom, ki je imel 40 minut zamude, prispel na Bled tudi vojni minister general Marič. Nastanil se je v hotelu Toplice, kjer ostane najbrž še nekaj dni po pravoslavnih božičnih praznikih. V »Toplice« je prispel v nedeljo med drugimi tudi narodni poslanec in tajnik Narodne skupščine g. Dragomir Stojadinovič s svojo soprogo in sinčkom. Tudi on ostane na Bledu več dni. V splošnem je tujskopromelna sezona na Gorenjskem kljub slabemu vremenu še povoljna. Utegne pa letos zanimanje za Gorenjsko popolnoma pasti, če ne bo v kratkem snega. Stiska na naših poštah Pravoslavni božic Ljubljana, 7. januarja. Včeraj, na prvi dan pravoslavnega božiča, smo imeli zopet priliko opazovati star, a izredno zanimiv in simpatičen običaj, ko gredo vojaki, obenem s številnim civilnim prebivalstvom pravoslavne veroizpovedi po tako zvani badnjak. Kmalu po dvanajsti uri je izbred vojašnice vojvode Mišiča krenila četa vojakov s komandantom badnjaka polkovnikom Mašičem z njegovim štabom in vojaško godbo na čelu. Četa je korakala skozi mesto, že prej, deloma pa tudi v mestu, sc je pridružilo vojakom tudi številno civilno prebivalstvo pravoslavne veroizpovedi. Skozi mestne ulice je šel sprevod v tivolski gozd. Tu «o vojaki nasekali badnjake, in sicer za vsako komando, za divizionarja ter za Oficirski dom. S temi badnjaki so se vojaki in spremljevalci vrnili v jim je z zanimanjem sledilo številno prebivalstvo. Izpred divizionarjevega stanovanja je odšel sprevod pred Oficirski dom. Tu je sprejel povorko predsednik doma general Popadič. Po starem običaju so prinesli 6emkaj badnjak za vse tiste častnike in vojake, ki nimajo družine. Ob 16. je bila v domu servirana zakuska, katere so se udeležili tudi predstavniki naših civilnih oblasti z banom dr. Markom Natlačenom ter mestnim županom dr. Adlešičem na čelu. Praznovanje pravoslavnega božiča poteka prav prisrčno. Posebno je bilo opaziti, kako simpatično so Ljubljančani pozdravljali sprevod, ki je šel po badnjake. Da so sedaj pravoslavni božični prazniki, je čutiti posebno tudi v javnih lokalih. Tako so bile n. pr. nekatere kavarne sinoči občutno prazne, — znak, da so se prebivalci pravoslavne veroizpovedi zadržali doma, v krogu svojih dru- mesto ter prišli okrog dveh pred stanovanje divi- | žin. Tudi pri pravoslavnih je običaj, da je božični ^! a M m m! n Z T a a a D P a m I X n ■. IT n 1U AirM r,,, i 1 i At Ham « m m*A,j ir A AA n a1/s1/ rteii4in.olri MVe*n«lr itt lr/i.rtv- zionarja g. Laze R. T o n i č a v Beethovnovi ulici. Na pragu so se izvršili v6i znani stari običaji, ki dan in predvečer nekak družinski praznik in kdorkoli ima možnost, ostane ta dan med svojimi. Za bratomor-4 mesece Ljubljana, 7. januarja. 0 usmrtitvi, kako je brat brata ustrelil, smo že poročali pred praznikom Sv. Treh kraljev. Zaradi naklepnega, namahnega uboja obtoženi mladi Lojze Nalar je pred sodniki resnično in odkrito opisal razvoj rodbinske drame, bratovskega sovraštva in borbe za malo kmetijo. Ni treba, da bi obširno sod ni rejiorter opisoval obravnavo v vseh podrobnostih in podajal osebno modrovanje. Naš Cankar je napisal veliko pesem Materi. Ta proces je bil veliko nasprotje. Skromna ženica je iz svojega srca izruvala korenino ljubezni do enega sina, ko druge sinove oklepa z vso srčno iskrenostjo in toploto. Znradi naklepnega uboja obtoženi ‘23-letni Lojze Nalar je sodnikom v pretrganih stavkih de-jal: >Brat Jernej je bil invalid. Dobival je 600 Din mesečne rente. Materi je dajaf 50 Din na mesec. Ko je bil pijan, je postal nasilen in vpil: Vse bom poklal in hišo zažgal. Usodno noč je bilo strašno. Mater je hotel zaklati. Skočil sem vmes. Z velikim nožem mo je sunil zadaj v leva pljuča. Vsi smo zbežali na dvorišče tovarno. Bil sem bos in zelo razburjen.« Pred malim senatom je bilo nato zaslišanih več prič. Obtoženčeva mati Marija Nalarjeva je priprosto opisala družinske prilike: >Ze 13 let sem vdova. Povedala bom vse od konca do kraja. Moj je bil v Ameriki. S težavo sva si prihranila toliko, da sva si kupila to borno domačijo. Lojze je bil priden in trezen. Jernej hudoben in pijanec. Rajši bi jih še 50 zredila, kot pa takega pijanra. Jernej je bil velik razbojnik. Kričal je z nožem v roki: Nocoj mora biti vsega konec.« Ostale priče so pripovedovale mnoge podrobnosti žalostnega dogodka. Uradnik tovarne Fran Kukec je po dogodku obvezal obtožencu rano Nad 1 liter krvi je izgubil. Bi i je že skoraj trd. Brat Jernej je bil kmalu mrtev. Obtoženca so pozneje prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so so mu rešili življenje. Državni tožilec dr. Leon Pompe je predlagal obsodbo v smislu obtožbe. Branilec dr. Fran Lokar je plediral za oprostilno sodbo, iz previdnosti pa omenil: »Nikakor ne gre o naklepni usmrtitvi, kvečjemu za usmrtitev iz malomarnosti.« Lojze Nalar je bil obsojen zaradi prestopka usmrtitve iz malomarnosti po § 177/1 k. z. na 4 mesece zapora. V kazen še mu šteje preiskovalni zapor od 16. oktobra lani na grej. Sodišče je smatralo za nedokazano, da bi bil nameraval obtoženec naklepoma usmrtiti svojega brata. Obtoženi Lojze Nalar je sodbo sprejel. V Hastingsu je zmagal Aljehin London. 7. jan. Včeraj se je na šahovskem turnirju v Hastingu odigralo zadnje 9. kolo. Men-činkova in Feigin sta igrala neodločeno, prav tako tudi VVinter in Thomas. Kliskases je premagal Tylorja. D. Vidmar je remiziral s Fineom, dr. Aljehin pa s Koltanovvskim. Zmagal je bivši svetovni prvak dr. Aljehin. Odločitev je padla že v predzadnjem kolu, v katerem je Aljehin igral z vodečim Fineom, ki je vse skozi vodil s pol točke naskoka pred Aljehinom. Aljehin je v krasni igri, ki je bila vredna svetovnega prvaka, porazil mladega Amerikanca. Končni rezultat je sledeč: L Dr. Aljehin 8 točk; 2. Fine 7.5 točk; 3. Eliskases 5.5 točk. Sledita dr. Vidmar in Feigin s 4 in pol točkami, Tvlor in Minter s 3 in pol, Koltanowski s 3 ter Thomas in Menrikova z 2 in pol točkami. Ljubljana, 7. januarja. V našem listu smo že enkrat opozorili na težko stanje na naših poštah, v prvi vrsti na težavno in naporno službo vsega osobja, ki terja ne samo mnogo fizičnega dela in vztrajnosti, temveč tudi pazljivosti. Tudi je poslovanje otežkočeno zaradi majhnih, dostikrat celo neprimernih prostorov, v katerih se stiskajo naše pošte. Zanimivo je, da imajo na področju ljubljanske poštne direkcije le nekatere pošte svoja lastna poslopja, tako Ljubljana, Jesenice, Bled, Celje in Maribor. V vseh teh l>oštah 60 prostori mnogo pretesni, premajhni, da bi bilo mogoče brezhibno poslovanje. Le osobje vrši svojo službo tako vestno, da javnost teh velikih nedostatkov sploh ne pazi. Razbremenite glavno pošto Ljubljanska glavna pošta ne odgovarja več prometu, ki je v njej. Vsa poštna služba Ljubljane se osredotočuje v tem poslopju, prostora pa je v njej toliko, da bi zadostoval kvečjemu za potrebe kake druge ljubljanske pošte. Pogledati je treba samo blagajniške prostore. Prostora za stranke je okrog 30 kv. m, na katerem se dnevno drenja več kakor 500 ljudi. Ni čudno, saj sprejme pošta mesečno okrog 14.000 vplačanih čekovnih položnic in okrog 5000 vplačanih poštnih nakaznic. Izplača pa mesečno 9000 čekovnih nakaznic in 15.000 poštnih. Tudi ostali blagajniški prostori so nezadostni. Prostor, kjer se preštevajo odvodi in drug denar, posel ki ga vrši osem uslužbencev, je mnogo manjši kot prvi in se v njem dnevno prešteje nad 5 milijonov dinarjev. Ves oddelek blagajne z arhivom vred ima pet prostorov, v katerih posluje 26 uslužbencev. Ti pre-štejejo letno denarja za več kakor tri milijarde. To so dejstva, ki govore dovolj jasno. Tudi drugi prostori ne odgovarjajo več in je stiska zaradi obsežnega dela in številnega osobja velika. Zato bi bilo potrebno, da bi se vsa pisemska in paketna dostava premestila v pošto na glavnem kolodvoru. Pri tem pa bi bilo treba povečati število pismonoš. Tako bi mogli uradi na glavni pošti dobiti potreben prostor, da bi bilo poslovanje neovirano in bi odpadle vse pritožbe strank, ki jim stiska na glavni pošti povzroča veliko nevšečnosti. Novo poštno poslopje na kolodvoru I Porazdelitev dfela bi pa nujno zahtevala, da se za kolodvorsko pošlo zgradi novo poslopje. To poslopje bi moralo bili tako veliko, da bi se vanj preselila tudi poštna direkcija Kdor pozna hišo, v kateri se nahaja poštna direkcija, ve, da notranjščina že dolgo ni primerna za tak urad. Hiša je stara, izredno mračna in zalo za uradništvo nezdrava. Enake potrebe ima mariborska pošta, ki ima že sedaj del svojih uradov nastanjenih v železniškem postajnem poslopju in v svoji baraki. Poslovanje pošte moti tako razdelitev oddelkov na razne objekte. Delo je tako otežkočeno, otežkočeno je pa tudi nadzorovanje. Mislimo si, kako bi te pošte poslovale, če se gospodarsko stanje zboljša in s tem vred prometna pošta naraste. Nujno bi prišlo do zastankov in grmade pritožb od strani strank. Poštam lastna poslopja To je nekaj primerov z naših pošt, ki imajo velik promet. V manjših mestih in krajih pošte nimajo lastnih poslopij. Kjer prostori, v katerih se nahajajo, so večinoma neuporabljivi. Zgledi so pri roki, pogledati je treba le v Kranju, kjer je pošta nastanjena v skrajno neprimernih prostorih. Poleg tega grozijo poštam velikokrat odpovedi in selitve, ki so zmeraj drage. Stroški selitev in preureditev novih prostorov dajo v nekaj letih vsoto, ki bi že zadostovala za zgraditev lastnega poslopja. Takih primerov je mnogo. Potreben denar odnosno posojila za odpravo nedostatkov, še bolj pa za graditev lastnih hiš, bi morala dati Poštna hranilnica, ki zbira denar s vseh pošt in so pošte prav za prav v nekem pogledu celo njene podružnice. Poštna hranilnica naj bi odprla kredite za zgradbo novih poslopij. Pomanjkljivosti je še mnogo, čeprav jih javnost ne opazi, vendar pa jih uslužbenci mnogokrat težko občutijo. Čas kaže. da se razmere izboljšujejo in da bodo tudi prometi na poštah rastli. Dosedanje število osebja ne bo zadostovalo v tem primeru, še manj pa bodo odgovarjali poštni prostori. Da ne bo pritožb in nerednosti, je nujno, da merodajni činitelji poskrbe za večje število uslužbenstva in za prostore, ki bodo neoviranemu delu uradov tudi odgovarjali. Badnjak na dvoru Belgrad, 6. januarja. AA. Božični večer s svečanim prenosom božičnega drevesca v dvor na Dedinju so letos proslavili izredno svečano. Dom Karadjerdjevičev je znal od nekdaj spoštovati verske običaje in tradicije in je to spoštovanje prenašal od očetov na sinove skozi dolga pokoljenja. Blagopokojni kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj ga je izročil svojemu sinu pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, ta pa svojemu dragemu prvorojencu, ljubljenemu kralju Jugoslavijo Nj. Vel. kralju Petru II. Veliki in radostni praznik rojstva božjega človeka bo mladi kralj Peter II, letos praznoval v krogu svojih tovarišev iz vseh krajev Jugoslavije. Po primeru svojega velikega očeta in svojega deda, ki sta znala s svojini ljudstvom deliti dobro in zlo, radost in žalost, poraze in zmage, se je mladi kralj Peter II. spomnil svojih revnih tovarišev in žeiel, da na najbolj veseli krščanski praznik preživi z njimi vred v skupnem veselju in pesmi iz čistih deških duš. Želja mladega in plemenitega kralja se je izpolnila. 30 dečkov njegovih let je prišlo iz vseh krajev Jugoslavije v goste k svojemu tovarišu, mlademu kralju, ki je ponos in up vseh Jugoslovanov, da v njegovem domu z njim in v njegovi družbi preživi veliki praznik Kristusovega rojstva. Današnje božične svečanosti so se začele v Košutnjaku že pred 14. uro, ko so se tamkaj začeli zbirati posamezni oddelki belgrajske garnizije. Ob 14 se je ob veselih zvokih godbe pojavil sprevod konjenikov, oficirjev, gojencev voj. akademije in Sokolov. Za konjeniki je sledil dvorni voz, ki so ga vlekli štirje polnokrvni belci. Nato so prišli vozovi oficirjev posameznih enot belgrajske garnizije. Tedaj je bilo v dvoru na Dedinju že vse pripravljeno za sprejem božičnega drevesca. Točno ob 15 je prispel na dvor Nj. Vis. knez namestnik Pavle z Nj. kr. Vis. kneginjo Olgo in kneževiči. Kmalu nato se je pojavil sprevod z božičnimi drevesi. OHcir belgrajske garnizije in dva gojenca vojaške ukadeinije so vzeli božično drevesce in ga nesli v dvor. Na vratih se je povali Nj. Vel. kralj Peter II., vesel svečanega dogodka, in posipal može, ki so prinesli božično drevesce, z žitom, suhimi slivami in jabolki. Poleg mladega kralja je stal na njegovi levici knez namestnik Pavle,JtaifeIjnik sprevoda polkovnik Vlada Bogdapovič jepSffaj pristopil h kralju in mu Čestital božični v^čhir Kralj seže nato poveljniku sprevoda v roke in še umakne z ostalimi v dvor. Po prevzemu božičnega drevesca se je kralj Peter v spremstvu kneza Pavla in kneginje Olge poslovil od vojakov, ki so mu prinesli drevesce. S tem je bil svečan prenos božičnega drevesca v dvor končan Nj. Vel. kralj Peter II. se je v spremstvu Nj, kr. Vis. kneza namestnika Pavla, kneginje Olge in kneževiča Aleksandra zopet pojavil pred vratini, belgrajska garnizija pa je del j ko 30 minut korakala mimo svojega vladarja in ga pozdravljala. Vojaki, ki so prinesli božično drevesce na dvor, so bili po starem in narodnem običaju počaščeni z vročim žganjem. Slovesnost jc bila pri kraju. Vlomilcem z Dravskega polja so na sledu Maribor, 6. januarja. Lansko jesen so se dogajali v mariborski oko-i lici na Dravskem polju pogosti in veliki vlomi. Goljufija z gasilskimi pečati Kanarski otoki so pokrajinsko izredno lep kos naše ze‘m|;e. Razen tega so pa posebno zanimivi radi svojih prebivalcev, katerih stara kultura jo deloma ši ohranjena. Posebnost pa so krasne podzemske palače v vulkanskih skalah teh otokov. O vsem tem se boste lahko sami prepričali na predavanju g dr. D. J. Wdlfela, vodje afriškega oddelka na dunajskem etnološkem muzeju, ki se bo vršilo v Delavski zbornici v torek, dne 12. t. m. ob 20. Prirodoslovno društvo vabi na čim številnejši posel svoje letošnje XI. prireditve. Proteus. Da omogoči naročnikom cenejšo vezavo, jo sklenilo Prirodoslovno društvo poseben dogovor s knjigoveznico. Vsi naročniki, ki želijo vezati L, 11. ali IH. letnik, naj izroče te letnike Maribor, 6. januarja. Lansko leto so se pojavile pri mariborskih trgovcih drzne sleparije. V trgovino je prišel nepoznan moški ter se izkazal z naročilnico gasilske čete v Kamnici. S to naročilnico je kupoval razno blago za gasilske uniforme. Trgovci so mu brez vsega nasedli, saj so razne gasilske čete iz mariborske okolice pošiljale v mesto svoje zaupnike s sličnimi naročilnicami, ki so jih potem vedno tečno plačale. Ko pa so trgovci predložili kamniški gasilski četi omenjene naročilnice, se je izkazalo, da niso kamniški gasilci ničesar kupili in da so bile naročilnice spretno ponarejene z vsemj potrebnimi pečati in štampiljkami. Na ta način so nasedli lansko poletje kar trije trgovci spretnemu sleparju ter so bili oškodovani za znatne vsote. Potem se slične goljufije niso več ponavljale do božičnih praznikov. Malo pred prazniki so se ponarejene gasilske naročilnice zopet pojavile, to pot pa v žganjarnah. Neznanec se je zglasil v dveh večjih mariborskih žganjarnah ter naročil za kamniške gasilce večje količine žganja, ruma, likerjev, češ da rabijo to za proslave. Očividno pa mu je med prazniki zaloga pošla, ker se je v torek zvečer nenadoma zopet pojavil, in sicer v Perhav-čevi žganjarni v Gosposki ulici, kjer je že pred prazniki »kupil« precej žganja za kamniško gasilsko četo. G Perhavcu pa se je čudno zdelo, da bi bili kamniški gasilci tako žejni ter bi v kratkem presledku rabili toliko žganih pijač. Med tem, ko so uslužbenci v lokalu natakali kupcu naročeno pijačo, se je g. Perhavec telefonično informiral pri predsedniku kamniške gasilske čete, če res rabijo zopet toliko žganja in likerjev. Ves začuden je doznal, da Kamničani tudi prvikrat niso ničesar naročili in da je očividno nasedel že dolgo iskanemu sleparju. Lastnik lokala je takoj nato poslal po stražnika, ki je sleparja aretiral. Na policiji se je izkazalo, da je vršil ta naročila 34-letni ključavničar drž. žel. Josip II. iz Bistrice pri Limbušu. Skraja je tajil, češ da ga je poslal v Perhavčevo trgovino neznan moški, ki ga je čakal na Glavnem kolodvoru, potem pa je lo prišel z barvo na dan Priznal je, da si je okroglo gasilsko štampiljko kupil v Mariboru, podolgovato pa si je sam sestavil iz gumijastih črk. H. je bil sam član gasilske čete v Limbušu ter je na način dobil vpogled v način poslovanja in nakupovanja gasilskega blaga pri trgovcih. S ponarejenimi štampiljkami si je na račun kamniških gasilcev »kupil« raznovrstno blago, žganje in celo vodno sesal ko za svoj vodnjak. Vlomilci so imeli na piki zlasti podeželske trgovine. Kljub vsej pažnji jim varnostni organi niso mogli priti na sled. Tudi nakradeno blago se ni nikjer pojavilo v zasebni trgovini na deželi, da bi izdalo na lak način kako sled za vlomilci. Sedaj nenadoma pa se je odprla sled, ki bo najbrž prava. Tezenski orožniki so že dolgo časa opazovali nekega sumljivega moža s Pobrežja, ki se je pogosto vozil z velikimi zavoji v Zagreb. V torek so nenadoma napravili na njegovem domu hišno preiskavo. Uspeh je bil presenetljiv: našli so celo zalogo raznovrstnega blaga, kakor manufakturo, pletenine, perilo itd., za katerega lastnik ni vedel povedati, odkod ga ima. Orožniki so tudi doznali. da je mož večkrat hodil v mesto, kjer je imel posla v seniku neke gostilne. Tudi tu so izvršili preiskavo, ki je bila prav tako uspešna. V senu so našli vrečo z 20 pari novih čevljev. Na podlagi teh odkritij so 32 letnega Antona P. aretirali. Zaenkrat taji vse, vendar je gotovo, da vso zaplenjeno blago izvira iz raznih vlomov. Očividno je bil P. v zvezi z vlomilci ter je za nje prodajal blago v Zagreb. V Celju bodo zgradili delavsko zavetišče najkasneje do 15. januarja ali Prirodoslovnemu društvu v Ljubljani ali pa direktno knjigoveznici Žabjek (Dalmatinova 10) — samo pod pogojem hkratne vezave velja izredno ugodna cena 15 Din za letnik. Celje, dne 6. januarja. Večkrat smo že na tem mestu ugotovili uspešno delo sedanjega mestnega sveta celjskega posebno pri reševanju perečih socialnih vprašanj. Vsak objektiven nasprotnik mora priznati, da je sedanja mestna uprava, kateri-načeljuje župan g. Mihelčič, na svojem mestu in bo lahko pokazala na trajne sadove svojega občinskega dela. Z veseljem moremo ugotoviti nekatera že izvršena dela, ki bodo še poznim rodovom pričala, da je bil sedanji mestni upravi pri vsem njenem delu predvsem pred očmi blagor Celjanov. Z mestnim zavetiščem v Medlogu si je sedanja mestna uprava postavila trajen spomenik, ker je preskrbela onemoglim Celjanom vsaj na stara leta skromno in človeka vredno bivališče. Nič manjšega pomena ni druga važna socialna ustanova, ki stoji tik pred realizacijo. Celju je bilo nujno potrebno Delavsko zavetišče. Mnogo se je delalo, malo govorilo, storjenih je bilo mnogo intervencij. Končno je bil cilj le dosežen. Mestna občina je dobila za zgradbo tako važne . socialne institucije brezobrestno podojilo in danes moremo že sporočiti veselo vest, da mestno poglavarstvo že razpisuje oddajo težaških, zidarskih in železobetonskih del trinadstropne zgradbe Delavskega doma na Vrazovem trgu. Termin za vlaganje pravilno opremljenih ponudb je do 1. februarja t. I. Nova palača bo v kras in jx>nos Celju. V njej se bodo nahajali prostori Borze dela, zavetišče za moške in ženske z ogrevalnico in za Celje prepotrebno javno kopališče. Z več vidikov moramo pozdraviti to akcijo. Celje bo dobilo prepotrebne prostore za tako važno institucijo, lepo in moderno palačo, ki bo v kras in ponos mestu, lepo in moderno kopališče. Je pa tudi zelo važen faktor pri današnjem po-bi jan ju brezposelnosti Upamo, da homo lahko kmalu poročali o tretjem velikem delu: prepričani smo, da bo uspela tudi akcija z gradnjo palače OUZD v Celju, kar bi bilo v tej smeri tretje veliko delo sedanje mestne uprave. Naročajte Slovenski dom! Kulturni koledar Lovro Mahnič 6. januarja 1860 je nesrečno končal v Splitu filolog Lovre Mahnič. Rodil se je 2. avgusta 1832 na Uncu pri Planini. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, nato pa slavistiko na Dunaju in v Pragi. Deta 1863 je bil imenovan za stalnega profesorja v Osjeku. L. 1864 pa je bil premeščen v Split. Mahnič je bil že v Ljubljani prijatelj Levstiku in mu je napisal komentar o »Ježi na P ar n os«. Bavil se je zlasti s staro cerkveno slovanščino in je dobro poznal slovanske filologe do Miklošiča. V izvestju osješke gimnazije je napisal razpravo o razmerju jugoslovanskih jezikov napram staroslovenščini, kjer je skušal dokazati, da je slovenščina samo sestra staroslovenščine. Jagič je ostro odklonil razpravo v književniku. Mahnič je bil nervozen in razdražljiv človek, ki se je moral stalno boriti z maloštevilnimi tez-kočami. Njegovo zanimivo in težko življenje je opisal Šenoa (s katerim je v Pragi prijateljsko občeval) v romanu »Prijan Lovro«. Bilc Janez 7. januarja 1839 se je rodil v Ilirski Bistrici pesnik Bilc Janez. Nižjo gimnazijo je dovršil v Ljubljani višjo pa na Reki. Stopil je v semenišče v Ljubljani, kjer je bil ordiniran 1. 1864. Potem je nekaj časa služboval, toda radi slabega zdravja je kmalu stopil v začasni pokoj, ki ga je po večini pri knezu Windiscbgralzu na Planini. — Ko je stopil 1. 1872 že drugič v začasni pokoj, se mu je ta radi slabega zdravja spremenil 1 1878 v stalni. Umrl je 13. julija 1906 v Ilirski Bistrici — Bilčeve pesmi so po večini trigodnice po vsebini nabožne in domovinske. Od prvih njegovih pesmi, ki jih je priobčil v »Novicah«, pa do poslednjih v »Dom in svetu«, opazimo sicer napredek, vendar pa do samostojnega izražanja ni pospel. Posebej so izšli' Prvenci (1864), pripovedna pesem »Torbula, krščanska junakinja«. Prevel je tudi Mažuraničevo pesnitev: Smrt Smail-Age čengiča. Na naših tleh naši potniki! Z občnega zbora trg. potnikov Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek 7. jan.: Valentin. Jutri, petek, 8. januarja: Severin. Nočno službo imajo lekarne: mr. dr. Piccoli, Tyrševa c. 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62. in mr. Gartus, Moste. • DRAMA: »Atentat«. Red Četrtek. OPERA: »Cavalleria rusticana«. »Glumači«. Red B. KINO MATICA: »Cesar Kalifornije«. KINO SLOGA: »Poslednji pogan«. KINO UNION: »Ti si moja sreča«. K I N ,il UNION Natlepfil nevski fllm sezone i ',1/1'i BENJAMIN OICLI nalboljši svetovni tenorist poje arije lz Tosce, Norme ln Manon l.escant Ti si mola sreča ■BSE? Prekrasen eksotični velefllm Poslednji pogan Čarobni naravni posnetki — napeti prizori. mtmzi IUIS TRENKER Cesar Kalifornije ATI CA IUIS TRENKER v napetem gigantskem velefUmu (y&. 16.,19.n m 21.15«iaZ Ljubljansko gledališče drama Začetek ob 20. urf 7. januarja, četrtek: »Atentat«. Red Četrtek. 8. januarja, petek: Zaprto. 9. januarja, sobota: »Korajža velja«. Red A. OPERA Začetek ob 20 url 7. januarja, četrtek: »Cavalleria rusticana«. — »Glumači«. Red B. 8. januarja, petek: Zaprto. 9. januarja, sobota: »Hovanščina«. Premierski abonma. 16. januarja, nedelja: ob 15. uri: »Aidac. Gostovanje tenorista g. dr- Adriana. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: »Pri treh mladenkah«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Abonente reda Četrtek opozarjamo na Somi-novo igro v drami »Atentat« z go. Miro Danilovo in g. I. Levarjem v edinih vlogah. Ta razvrstitev je bila potrebna, ker sta med prazniki izpadla dva četrtka. V četrtek, 7. t. m. bodo peli v operi »Cavalle-rio rusticano« in »Glumače« za red B. Ti veristični operi se odlikujeta po melodijozni glasbi in efektnem libretu. Dirigent dr. Švara. V glavnih partijah: Oljdekopova, Ribičeva. Gnusova, Franci, MarČec, Banovec, Primožič in Kolario Mariborsko gledališče Četrtek. 7, dec., ob 20: »Visokost pleše« Red B. Petek, 8. decembra: Zaprto Sobota, 9. decembra, ob 20: »Kadar se utrga oblak«. Premiera. PTUJSKO GLEDALIŠČE: Ponedeljek, 11. decembra, ob 20: »Kadar se utrga oblak«. Gostovanje Nar. gledališča iz Maribora. Premiera Žigonovega izvirnega dela »Kadar se utrga oblak«, k: bo to soboto, bo za mariborsko kulturno življenje sotovo spet dogodek, saj naša sodobna dramska literatura gotovo pogreša tako vsestransko uspelih in močnih del. kot je baš ta drama. Delo je godi med trškim polumeščanstvom nekje na Gorenjskem in ima vse predpogoje za popoln uspeh: učinkovito obdelavo, srečno izbran siže, močno dramatično dejanje in izredno lep jezik. Režija je v rokah glavnega režiserja J. Koviča. Ljubljana, 7. januarja. Včeraj ob 9 dopoldne je imelo v dvorani Trgovskega doma svoj letni občni zbor društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani. Udeležba je bila pičla in ne dela čast stanovske zavednosti trgovskih potnikov. Vendar pa je občni zbor potekel precej živahno in pokazal, da se organizacija krepi. Otvoril je občni zbor predsednik g. •tanko Krek, ki je najprej pozdravil odlične zastopnike, med njimi predsednika Trgovskega društva »Merkur« g. dr. VVindischerja, prijatelja vseh trgovskih ustanov, dalje predsednika ljubljanskih trgovskih združenj g. Sossa in tajnika Sitnica, zastopnika Zveze trgovskih združenj za Slovenijo Gornika, zastopnika Zveze pomočniških zborov združenja trgovcev v Sloveniji g. Sitarja in druge. Spomnil se je nato umrlih dveh članov in soustanoviteljev Društva trg. potnikov in zastopnikov, pokojnega Ferda Babiča in Vilka Dernota. Naglasil je, da naleti društvo danes pri vseh ohla-stvih na popolno razumevanje, prat tako pri vseh organizacijah ter sorodnih ustanovah; pač pa pogreša umevanja pri članstvu samem, oziroma pri trgovskih potnikov in zastopnikih. Odbor se trudi, da bi članstvu pribori! pravice, toda članstvo je apatično in se za svojo edino stanovsko organizacijo ne zanima, kar je organizaciji v veliko škodo Občni zbori so stalno obiskani zelo slabo in zato poziva predsednik članstvo in potnike, naj se za svojo organizacijo bolj zanima. Tajnik Šturm je poročal, da je v Sloveniji okrog 800 do 1000 zastopnikov in potnikov, toda le malo se jih spomni, da hi se vpisali v svojo edino poklicno organizacijo. Samo 62 članov je plačalo svojo članarino, torej manj kakor desetina potnikov; Nadalje je tajnik poročal, da se je predsednik Krek mnogo trudil za dosego raznih zahtev trgovskih potnikov iz Slovenije, ki so identične z zahtevami potnikov iz ostale države. Proti tu;cem Pristojnim oblastem je predsednik Krek predložil tudi posebno resolucijo slovenskih trgovskih potnikov; ta resolucija vsebuje v glavnem zahtevo po železniških ugodnostih za potovanje, in sicer za osebo in vzorčni kovčeg. Ostali del resolucije izpolnjuje v pretežnem delu zahteva, da se prepreči nelegalno delo raznim tujcem. K nam prihajajo potniki bogsigavedi odkod, največ je med njimi židov, a naši ljudje jih tolerirajo in posta-nbjo njihovi odjemalci. S tem odjedajo kruh domačim ljudem ier množe domač proletarijat. To naj se v bodoče prepreči ter naj se pri tem uporabi uredba o zaposlitvi tujih trgovcev. Dovoljenja naj se izdajajo izključno domačim delovnim silam, ki naj se krepko zaščitijo. Nadalje je treba uvesti strožjo kontrolo nad poslovanjem tujih podjetij. Državnim uradom in oblastem naj se naloži, da oddajajo svoje nabaye v prvi vrsti domačim tvrdkam. Socialno zavarovanje naj se uvede za vse trgovske potnike. Enako naj se raztegne nameravani zakon o minimalnih mezdah za potnike, tako za tiste, ki delajo s stalno plačo, kakor na one, ki delajo za provizijo. Nadalje je tajnik poročal o tako zvanem Schif-rerjevem podpornem skladu. Kakor omenjeno, sta umrla med letom dva člana tega sklada. Toda sklad ni ime) možnosti, da izplača posmrtnine vdovama, ker je denar —- znesek po 57.000 Din — naložen v Kmetski hranilnici, ki je pod zaščito. Hranilnica ni odklonila le izplačilo zneska 6000 Din, marveč je odklonila celo prošnjo, da izda dve hranilni knjižici po 3000 Din, s katerima bi sklad izplačal obe vdovi. Uspeh pod sedanjo vlado Predsednik je nato prečita) dopis Zbornice za TOI. ki poroča o zadnji seji tarifnega odbora. Iz tega dopisa je razvidno, da se stara želja trgovskih potnikov po dosegi železniških olajšav bliža svojemu uresničenju šele pod sedanjo vlado. Na svoji zadnji seji je namreč tarifni odbor v Bel-gradu razpravljal tudi o prošnji trgovskih potnikov ter jo resno upošteval. Predlagani so bili štirje sistemi, namreč olajšave zn karte na posameznih progah, olajšave za rejone, olajšave na legitimacije in olajšave za potovanja po kilometrih. Občni zbor se je nato izrekel, naj bi se uvedel sistem, da bi proti primerni odkupnini dobili trgovski potniki legitimacije, s katerimi bi bili opravičeni do 55% popusta na vseb progah Trgovski potniki so sedanji vladi za njeno razumevanje njihovih teženj zelo hvaležni. Volitve Blagajniško poročilo je podal g. Gril, revizijsko poročilo pa je predlagalo absolutorij odboru, blagajniku pa pohvalo, kar je bilo soglasno sprejeto. Po kratkem odmoru, ki-je sledil, je bil nato izvoljen za predsednika dosedanji predsednik g. Krek, ki deluje v organizaciji že 13 let; v odbor pa so bili izvoljeni gg.: Šturm, Bogataj, Janko Novak, Zalokar, Franc Žilic, Vidmar, Osojnik in Gril; za predsednika razsodišča g. Urek, v nadzorni odbor pa gg. Klajnšek in Cesnik. Pri slučajnostih je bila prav živahna razpravo o načinu plačevanja članarine ter se ie izrekel ohčni zbor za dosedanji način plačevanja Bilo je poudarjeno tudi upanje, da se bodo odslej trgovski potniki in zastopniki radi obljubljajočih sc železniških ugodnosti bolj zanimali. Predpogoj za uživanje železniških ugodnosti bo namreč članstvo v organizaciji. Od tu in tam Lovstvo v Slov. goricah • Sv. Ana v Slov. gor., 6. jan. Slovenske gorice imajo 26% površine pokrite z gozdom, ki je bogat na divjačini vseh vrst. Zato je lovstvo zelo razvito, tembolj pa so se z njim okoristile naše občine. Od 1. 1930 naprej pa je tudi naše lovstvo zadela usoda. Nekatera lovišča so bila prodana pod ceno v škodo občin. Imamo primer, da je župan JNS-ar, lovec v neki občini, tik pred licitacijo lova poklical vse lovce v občinsko pisarno na dogovor, da se lovci pri licitacijah držijo enih, od župana določenih cen in da nihče ne sme preiti te dogovorjene vsote. Lovci so seveda prišli na svoj račun, a občina pa je bila oškodovana v 12 letih za več kot 20.000 Din. Podobnih primerov je še več. Ko se je sedaj vselilo v naše občine spet redno delo, prihaja na vrsto pogostoma vprašanje našega lovstva. Vsi želijo, da se lov porazdeli zopet v male Erejšnje katastrske občine, kot je bilo pred 1. 1933. e tako bo mogoče lov izkoristiti, kajti sedanja velika lovišča s 460 do 500 ha, ne bodo nikdar prinesla toliko dohodkov kot preje, ko so bila razdeljena. Lovski zakon ima mnogo nedostatkov in pomanjkljivosti in bi ga bilo potrebno čim preje spremeniti ali vsaj omiliti. Radi velike strogosti in nedostatkov v izvajanju tega zakona je naš kmet hudo prizadet. Sedanji lovci, ki niso kmetje, kruto zatirajo vse preganjavce divjačine, ki povzroča v zadnjih letih ogromno škodo v travništvu, poljedelstvu itd. Pogostoma se dogaja, da lovec brez vsakega opomina ali opozorila ustreli kmetu psa čuvaja, ne glede ali je bil on udeležen pri preganjanju divjačine v gozdu ali izven gozda. Dogodilo se je celo, da je lovec ustrelil psa čuvaja celo pri hiši, ki divjačine sploh ni preganjal. Streljajo pa tudi mačke. Travniki so kot zorana polja polna krtin, ker mačke ne lovijo več tph škodljivcev. Na poljih delajo miši poljedelcem škodo, odkar se mačke ne smejo prikazati na polja. Škoda je še večja, kadar je slaba letina. Kmetje prosijo, da Re jim koristne živali zaščitijo, da ne bo šedaj samo za divjačino. Razstava Božidarja Jakca na kateri so razstavljene slike iz Norveške, Slovenije in zbirke portretov, se konča v nedeljo, 10. januarja. Ta dan bo ob 11 tudi zadnje vodstvo po razstavi, ki ga bo imel slikar sam. Obiskovalce opozarjamo, da je mogoče na razstavi dobiti umetniške reprodukcije Prešernovega portreta, ki je tudi razstavljen. Celjski želodec v številkah Uporaba mosa, slanine in mesnih izdelkov leta 1936. Celje, dne 6. januarja. Naslednja statistika naj nam pokaže, koliko je bilo preteklo leto v celjski mestni klavnici zaklane živine, na drugi strani pa, koliko se je v Colju uvozilo raznega mesa, slanine in raznih mesnih izdelkov. Zaklano je bilo leta 1936 : 28 konj, 63 bikov 166 volov, J1S5 krav, 287 telic 3329 telet, 120 glav drobnice in 4019 prašičev. Istočusno je bilo v Celje uvoženo: 3715 kg govedine, 14.587 kg teletine, 38.394 kg svinjine, 1772 kg sveže slanine, 144 kg ovčetine, 88 kg ko-zliČine, 31.268 kg prekajenega inesa. 8097 kg klobas in salam, 1698 kg suhe slanine. 4573 kg rib. 39.940 kg masti in 22.574 kg soljene slanine. Te številke nam povedo, da so imeli Celjani v preteklem letu prav dober tek Naročajte Slovenski dom! Zanimalo vas bo... ...da pripravljajo v drami Hodgeovo igro »Dež in vihar«, ki obravnava študentovsko življenje in ljubezen. Godi se v univerzitetnem mestu na Škotskem. V igri so zaposleni: dame: Nablo-cka, Severjeva in Levarjeva, od gg.: Jan, Debevec, Sancin, Potokar, Drenovec. Delo režira Ciril Debevec. ...da bo prihodnja operna premiera »Jfo-vanščina« v sledeči zasedbi: Ivan Hovanski — Primožič, Andrej — Franci, Golicin — Marčec, Oakloviti — Janko, Dositej — Betetto, Marta — Golobova, pisar — Banovec, Ema — Ribičeva, Varzonijev — Kolacio. Opero je zrežiral Ciril Debevec. Muzikalno vodstvo je v rokah ravnatelja Poliča. ... da bo prihodnja opbreta zopet Benešovo delo, ki uživa kot komponist prav posebno priljubljenost pri naši publiki. Tokrat se dejanje ne godi na deželi, temveč v mondenskem okviru. Glavno vlogo ima mlado navihano dekle, jm> kateri se imenuje opereta . Navihanka«. Glavno partijo navihanke poje kot gost ga. Marica Brumen-Lubeje-va. Kot zanimivost pri tej predstavi omenjamo, da sodeluje v njej tudi dramska članica ga. Na-blocka v vlogi originalne bogataševe žene gospe Webstrove. Njenega moža igra g. Zupan, njuno 1» X« l> n ■■ ni Dn I 1 Ai»IT .1 IV n tr. It f . .... I Y v V V/. "H*« "jUOV hči Bessie ga. Poličeva, grofa Morettija bo igral g. Golovin, Freda — Gorski, Andyja — Peček, Jcanjouja — Sancin, Barriugtona — Burger, Aks-ona — Simončič. Catharino — Janlievn nnlicii. tona — Simončič, Catharino — Japljeva, policij sko oblast bodo predstavljali: Daneš, Sekula in Hvastja, Kinlaya — Jelnikar, plačilnega natakarja — Kristančič. Koreografija: P. Gotovina. Režiser: prof. Šest. Dirigent: Vinko Šušteršič. Premiera bo prihodnji teden. Zadnje gostovanje tenorista gosp. dr. Mh.vii Adriana pred odhodom v inozemstvo se bo vršilo v nedeljo popoldne ob 15. Pel bo partijo Rada-mesa v Verdijevi operi »Aida* Predstava bi se morala vršiti preteklo nedeljo, toda morali so jo vsled obolelosti ge. Oljdekopove in Kogejeve odpovedati. Naš rojak, ki sc je odlikoval kot Man-rico v »Trubadurju« s svojim kultiviranim petjem, bo imel priliko pokazati v vlogi Radamesn vse vrline svojega izvrstno šolanega glasu. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi vse p. n. abonente, da poravnajo peti obrok abohmana do 14. I. m. Knntara Vilko: Angorski kunec. (Knjižica Rejca malih živali, t zvezek.) Predsednik zveze in pro-pagator reje angorskih kuncev, Kuntara Vilko, je napisal priročno knjižico o angorskem kuncu, kjer govori o koristnem donosu te pasme, o negovanju, o reji, boleznih in škodljivcih angorskega kunca ter končno o pokretu, ki naj bi tudi pri nas razširil to panogo gospodarstva in s tem izboljšat položaj malega kmeta, uradnika in delavca v dobrobit vsega naroda. — Avtor zanimivo ugotavlja, da se v naprednih državah preživlja na tisoče veččlanskih družin izključno le z rejo angorskih kuncev in s pridobivanjem svili podobne angorske volne Dva stara grešnika so včeraj prijeli v Zagrebu, taka, ki sta imela že toliko grenov na vesti, da so ju morali že dostikrat izgnati. Toda hrepenenje ju je spet vleklo nazaj v mesto. Na nesrečo sta padla detektivu v roke. ki ju je odpeljal na policijo. Spotoma se jima je posrečilo, da sta za kratek čas pobegnila, vendar so ju 6pet prijeli. Eden od njiju pa je v zaporu obupal nad svojim življenjem m si v samomorilnem namenu prerezal žile na rokah Pa so pazili nanj in mu slovo od življenja zaenkrat preprečili. Dr. Vladko Maček je dal za božično številko belgrajskega dnevnika »Pravda« izjavo, v kateri je dejal, da ne odklanja pogajanj z JRZ, vendar bi sc mu zdelo škoda časa, če bi ti razgovori j»o-tekali tako, kakor so doslej z drugimi. Ce bo prišlo do odločilnih razgovorov, jih bodo v njegovem imenu vodili najbrže isti ljudje, kakor so jih s srbskim delom združene ojtozicije Dr. Maček je pozdravil tudi prijateljsko pogodbo med Jugoslavijo in Bolgarijo z željo, da se ta sporazum kmalu razširi še na gospodarsko sodelovanje. Po njegovem mnenju je treba ustvariti gospodarski blok, kateremu bi se potem pridružile tudi Romunija, Češkoslovaška, Poljska in Madjarska. To bi bil gosjtodarski blok agrarnih držav. Glede Rusije pa je dejal, da je to vprašanje časa. Rešitev tega vprašanja bo prinesel že čas sani. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je potrdilo izvolitev Marjana Matjašiča za generalnega ravnatelja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Že prihodnji teden pa bo jk>-novno razpisano mesto glavnega zdravnika istega zavoda, ker je ministrstvo ovrglo postavitev zdravnika dr. Ljubina na to mesto. Strah in trepet v Zagrebu je povzročila mačka, ki je zdivjala. Vrata v mlekarno v Kušlanovi ulici so bila odprta. Na pragu se pojavi mačka. Gosjki-dar jo zapodi, toda mačka se zakadi v gospodarja in ga ugrizne v roko m opraska. Gostje, ki so bili v mlekarni, so prestrašeni itobegnili na cesto, sj>la-šila pa se je tuai mačka in skozi okno ušla v kletno stanovanje. Tu je ležala bolna žena, ob njej pa je mož pripravljal zdravila. Ko je videl mačko na oknu, jo je seveda zapodi!. Toda mačka je skočila^ na jtosteljo in sj>ra?kala ženo. Ko jo je hotel mož odjtoditi, se je zagnala še vanj in ga ugriznila. Sosedje pa so bili zaradi krika in vika takoj na mestu in so mačko spretno spravili v kot in jo ogradili z drvmi, da ni mogla pobegniti. Poklicali so konjača. ki jo je z veliko težavo 6pravil v kletko. Ko so mačko pregledali, so ugotovili, da je bila stekla. Vse ugriznjene so cepili s serumom proti steklini. Nova letala je kupil za naš potniški promet »Aeroput« v Ameriki m Franciji. Ameriška letala so znamke Lochoud Elektra, francoski pa Goudron Renault. Nova letala bodo jtostavili takoj v promet, ker bodo vjteljali več novih prog. Na pošti v Koprivnici je bila izvršena premetena goljufija. Neznanec je oddal na pošti ovoj kovanega denarja, na katerem je bila štamjtiljka tamkajšnjega trgovca in njegov jtodpis. Označeno je bito, da je v ovoju 506 Din. Kako pa je bila začudena poštarica, ko je odprla ovojček in našla v njem le 57 kovancev jxt 25 par. Trgovci so bili pa toliko usmiljeni, da so razliko med seboj zbrali in tako [»omagali poštarici, ki bi sicer morala iz svojega žepa poravnati škodo. Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo v Splitu zgradil veliko palačo za svoje urade. Mesto je v ta namen podarilo veliko zemljišče. 120.000 dinarjev je podaril fondu za podpiranje učencev ljudske šole v Drvarju v Bosni bivši generalni ravnatelj tamkajšnje tovarne »Celuloza« ing. Simonine, ko se je poslavljal od Drvarja. Vrnil se je v Švico. Nai bi taki zgledi potegnili za seboj še druge industrijalee, ki so tuji državljani, pa pri nas običajno obogatijo. 420.000 kilogramov pečka sliv bo kupil vojno-fehnični zavod K.niševac-Obiličevo. S 6liv mora biti odstranjeno meso, prav tako pa morajo biti pečke od sadov lanskega leta. Pečke rabijo za izdelovanje pruske kisline. Besne so bile tri ženske, ki so se spravile nad nekega brezposelnega delavca in ga preteple. Fanika Kovačič je bila brezposelna služkinja. S prijateljico je prišla v hišo, kjer je stanovala, in zagledala delavca Kosanoviča, ki si je umival roke. Opsovala ga je, na kar ji je delavec odgovarjal s kletvino. Ženski sta bili korajžni in sta se v delavca zakadili. Boj je bil vroč, ker je ženskam priskočila na pomč še neka tretja. Kosanovič se ie treh amaconk brezupno otepal. V prerivanju pa je Fanika padla s trebuhom na rob stola in obležala. Postajalo ji je vedno bolj slabo, da so poklicali reševalni avtomobil. Fanika je v bolnišnici kmalu nato izdihnila. Policija je Kosanoviča prijela, vendar ne vedo, kdo je pravzaprav povzročil smrt. Pet novih bolnišnic bodo zgradili v Bosni. Sarajevski ban je že dal ukaz tehničnemu oddelku banske uprave, da naredi podrobne načrte. Postavili jih bodo v Grahovu, Glamoču, Bos. Petrovcu in še v dveh manjših krajih. Sušak še vedno stoji na drugem mestu med jugoslovanskimi pristanišči. Lansko leto je bilo v Sušaku prometa 514 tisoč ton. Prometa z inozemstvom je bilo pri tem 456 tisoč ton, a z notranjostjo pa 57 tisoč ton. Lesa se je izvozilo največ, namreč 121 tisoč ton. Iz inozemstva pa je bito uvoženega največ premoga (57 tisoč ton), nato pa raznih rud, strojev, sadja, fosfata in špecerije. Prometne preglavice je napravilo včeraj po Gorenjskem vreme avtomobilistom. Najhujše je bilo na asfaltirani cesti med Bledom in Lescami. Tu je bil asfalt od prej prevlečen z ledom. Na ta led je včeraj škropil dež in je zato bilo tako gladko, da marsikateri avtomobil ni mogel speljati po količkaj večjem vzponu. Šoferji so na klancu proti Lescam drug drugemu pomagali tiščati avtomobile, da so jih spravili čez klanec. Kolesa so se vrtela kakor po kakem milu, ne da bi spravila vozilo navzgor, najhujše je bito sredi dopoldneva, ko je začelo rositi. Do dveh malenkostnih prometnih nesreč je prišlo včeraj v Ljubljani Na Celovški cesti je padel kolesar, ki so mu morali nudili pomoč reševalci, v bližini Zmajskegu mosta pa sta zvečer trčila skupaj dva avtomobila, ki pa sta imela to srečo, da se niti avtomobila nista posebno pokvarila, dočim so vozači odnesli popolnoma celo kožo. Na kraju dogodka ni prišlo do »razračunavanj«, marveč sta jo oba avtomobilista kolikor mogoče hitro popihala vsak v svojo smer. V Novem Sadu se gradi monumentalna palača banske uprave Palača bo imela v notranjščini preko 700 prostorov za urade. Proračun znaša 7 milijonov dinarjev. Bosna pozdravlja sklep vlade, da bo spremenila sedanjo ozkotirno železnico od Bosanskega Broda do Sarajeva v normalnotirno. Materija! s te proge pa bodo prenesli na progo Ustiprača—Foča, ki jo bodo pravtako nanovo zgradili. V ta namen je prometni minister sklical v Sarajevo konferenco zainteresiranih činiteljev. to je go pod »rs t veni kov, zastopnikov bosanske industrije in železniških strokovnjakov. Pariška igralka- najpopularnejša žena treh mongolskih držav Majhno število poslušalcev radio-postaje Tien-cin ve, da pripada globok, jasen in melodičen glas, ki vsak večer poroča o rawwsP3 Newjork, prestolnica nebotičnikov, ponoči pes ni mogel preboleti te samote, ki je zanj nastala, ko so ji odpeljali od doma njegovo dobro gospodarico. Kljub temu, da so ga imeli sosedje skrbno zaprtega, se je psu vendar posrečilo, da je ušel. Ucvrl jo je proti mestu naravnost proti bolnišnici. Naenkrat je bilo tam vse v največjem začudenju, ko so zagledali čudnega štirinogatega gosta, kako neutolažljivo laja po hodnikih. Pes je po krajšem beganju sem in tja ušel v sobo. kjer je ležala bolna omenjena stara ženica, se vsedel k njeni postelji in vidno kazal veliko veselje, da zopet vidi svojega pravega gospodarja. Tedaj se je pes kmalu pomiril, kajti očividno je bil zadovoljen, da je dosegel svoj namen. Vlegel se je pod posteljo, v kateri je ležala njegova dobra gostiteljica in se ni dal motiti v ničemer, niti v dobrem niti v slabem, pa tudi se ni hotel niti na najbolj ljubeznivo prigovarjanje odstraniti iz sobe. Vodstvo bolnišnice si tudi ni delalo zaradi tega prav preveč velikih skrbi, pač se jo odločilo, da prenesejo staro ženico v posebno sobo, v kateri so napravili tudi primerno kočo za zvestega psa, ki sedaj z veliko potrpežljivostjo čaka, kdaj bo mogel s svojim gospodarjem vred zapustiti bolnišnico in oditi spet na njun slari dom. Obvestila Preko Severne Amerike nas bo popeljal predavatelj gosp. dr. I. Knufac, prof. v &kof. zn vodi h, v pete/k, dno 8. januarja, na XIII. prosvetnem večeru. Dva mesecu v lanakem polet in se je gospod predava, tol j mudiil v Amerlkii in obiskal vsa večja mesta, ogledal si zanimive pokrajine od New Yonka do San Franci«ca. Zanimivosti J eloviatovneg« panika bodo v predavam ju omenjena Lu priikazama s Številnimi siki-optičnimi slikama. Poleg tega pa bo marsikoga zanimalo tudi življenje naših Slovencev, ki bivajo raz- treseni »koro po vseh držav ali Severne ObfeimsfcVo ae vljuding vabi, da »e lega zaaiifE davainja v obia taka mesta vloženih toliko profientJ, da }e potreba glede bodočih popolnitev mest, ki bi so tekom časa utegnila iepraanirti, z njdmd krita za uedogleden čas, kor se le od časa do časa iizpracHie katero iiamed takih mesit. Nabiranje novih prošenj radi tega nima nobenega smi«la in povzroča sodnd upravi le nepotrebno delo, radii česar se nove prošnje ne bodo več stprej emaile v predziuunbo, marvčo se bodo zavračalo sproti brez vsake izjeme. Da si interesen tj e prihranijo brezplodne i&datike za takse, poštmiue itd., bo le v injihovo korist, 6e bodo prenehali z vlagam jem prošenj. Ci/m bi se v bodo5mosgorjn, katerega vsako leto naskakujejo ekspedicije, vendar še nrf nobena dosegla vrhunca 8100 m. Himalajsko pogorje v Indiji se razteza v dolžino 2500 km ter ima številne vrhove od 6000 do 8001) nadmorske višine. N epriis topnost tega gorovja je še otežko&ena radi klimatskih in drugih težav. Ilaane države prirejajo vsako leto ekspedicije v to pogorje, vendar so še nobeni ni posrečilo zavzeti vrha nad 8(KK) m. Clam nemške ekspedicije lota 1034 g. Aschon-breuner bo v slik’ in besedi i*okazad težkoče, s katerimi so je borila tn'kratma ekspedicija. Planince oj>o-zarjamo na ta zanimivi večer, ki ga pripravlja SPD. Sven Elvestad: 41 Zlodej se dolgočasi In kot nadomestilo za tisti votel pojem podedovanega bogastva, e imela (tisto) svežost, ki jo daje človeku korajžno udeleževanje tveganega življenjskega boja. Svojo novo obliko je nosila s samozavestjo, kajti vsi moški pogledi so ji govorili, da je prav zdaj postala zares lepa: mlada norveška, plavolasa lepotica. Ko se je pokazala med svojimi prijatelji, je bila sicer razburjena, toda ne bojazljiva: narobe, nekaj trmastega je bilo v njenem bistvu, zadržana jeza, sila, ki se z njo človek brani, tisti naravni nagon, ki je prejšnje dekle iz ulice Vesterbro pripravil do tega, da je zasadila svoje mačje kremplje. Ko je videla cvetje, je vlažnost zasenčila njene oči, Bredejev pogled se je srečal z njenimi in takoj zablodil proč od nje, imel je občutje, da bi sicer izbruhnila v jok. »Bila ste žrtev neumnosti, ki so vam jo lopovi zagodli,« je dejal. »Verujte še v naprej v naša čustva do vas. Vsi smo pripravljeni, da vas branimo. Samo Rista si poglejte, tega strogega učitelja, kako je hitel, da vam cvetja prinese.« »O, to je od tebe,« je dejala. Preveč naravno je rekla, da bi mogla pri tem svoje razočaranje zakriti. Brede se je dvignil in se parkrat sprehodil po preprogi. Začutil je ganotje, pa ga ni mogel prav razumeti. Morda ga je ganila njena navezanost, tista brezpogojna človeška navezanost, ki jo je ravno tako gotovo j čutil, kakor jo je jasno razbiral v njenih očeh. To dejstvo mu je bilo čisto novo, nekaj povsem novega, kajti kje je kaj podobnega srečal v svojem mrzlem, neveselem življenju? Prijel jo je za roko. »Zdaj pa kar vesela bodite,« je dejal, »ali slišite? Vsak izmed nas bo dober z vami.« Sam je slišal, kako je zvok njegovih besed zvenel zapovedujoče, to je dobro delo, to je omamilo celo njegovo lastno čustvenost. Nato se je obrnil k Ristu: »To je res precej usodna zadeva,« je dejal. »Prav nič se ne bi zoperstavljal, ko bi s temi ljudmi sklenil pravo trgovsko zvezo.« Istega dne sta proti večeru šla Rist in Bergcrona in se sprehajala ob morskem nabrežju, V zalivu je mrgolelo polno belih in rjavih jader, ki so se pripogibale v lahnem pišu večerne sape. Iz čolnov je bilo slišati petje, tiste vzdihujoče, topeče se melodije, ki se večini tujcev zde preveč čustvene, ki pa so vendar postale last svetovne godbe. In če sta se prijatelja tiho ustavila in poslušala, sta s sor-rentinskega brega lahko lovila samoglasnike daljnega petja. »Sleherni večer ob tem času,« je dejal Rist, »je morsko obrežje uglašeno za petje. Ljudje tudi sicer precej pojo, toda nikdar toliko kakor zdaj«. Pokazal je proti Capriju, ki je ležal pred njima zatopljen v sončnem žaru, to ni bil skalnat otok, marveč nekaj sivega, kar se je raz-prezalo, kakor pajčevina. »Ali slišite to sanjavo prepevanje od brega na breg,« je dejal, »saj se zdi, da v pošume-vanju valov zveni obala sama. To je pozdrav umetniku tam zunaj na Capriju, velikemu pevcu s svetovno znanim imenom. Vsi vedo, da bo umrl, listi prinašajo večkrat na dan zdravniška poročila. Pristni Napolitanec je, seugniz-zo, pouličnjak, ki se je zagnal v najvišje višine. Zdaj ga skušajo s petjem vzbuditi, s pozdravom zaliva, morda ga bo slišal skozi svoja odprta okna.« Sedla sta na eno od klopi na Parthenopi-nem obrežju in nekaj časa nemo poslušala. Nemara sta imela eno ter isto stvar v svojih mislihi kajti Bergcronovo vprašanje se je zdelo, da tovariša prav nič ni presenetilo: »Kaj pa, če je Haselhuhn povzročitelj tega trika?« »Tudi jaz sem že mislil na to,« je odgovoril Rist, »pa sem misel znova zavrgel. Haselhuhn je zaljubljen v majhno Ido, tega ne more prikrivati, kar trese se v njeni bližini.« »Toda zaljubljenec je vendar takrat nepre-računljiv,« je menil Bergcrona, »zaljubljenec je vedno nor«. »Toda trik je bil vendar preveč tvegan. Postavim, da je policija prišla zraven. Ne bi je prej izpustili, dokler ji ne bi dala osebne podatke. In .potem? Ali trik mi je dal misliti. Samo v eni smeri lahko slutim, kam hočejo gospodje ,. Naenkrat se je prekinil: »Spomnite se posestnika iz Miinchena, ki nas niti za trenutek ni izpustil iz oči? Zdaj sem se le spomnil, na koga je brzojavil. Na isti naslov, kakor pozneje Haselhuhn. Brzojavni naslov se je glasil: Tempo Innsbruck,« »Kaj pa javlja Innsbruck?« »Da je brzojavni naslov Tempo majhno podjetje za shranjevanje prtljage. Lastnik je nek Italijan.« »To je lahko slučaj,« je dejal Bergcrona. Nato Rist nič ni odgovoril, nekaj časa je sedel molčč in s svojimi rokavicami lovil muhe. Potem je dejal: »Haselhuhn ni Nemec. Tudi Švicar ni. On je Sicilijanec. Danes sem ga prepoznal, naenkrat, kakor če odkriješ istovetnost kakega portreta. Napol plavolasa brada, sivorumena polt in črne, trde oči, to je rasna mešanica Sicilijancev.« »Pojdiva,« je še pristavil, »moram govoriti z Bebejem«. Sla sta skozi via Caracciolo. Med potom je Rist nadaljeval: »Toda še nekaj drugega me čudi. Tudi Brede brzojavlja. Tekom dneva je tajno odposlal več brzojavov.« Uprl je svoj velik, začudeni monokelski pogled v Bergcrono in nadaljeval: »Nemara si je že utrl poslovno pot do častilcev svotega Jefirija, do varovalcev tatov. Slišite,.., zdi se mi, da skrivnostni Napoli še z drhtečim upanjem prisluškuje brzojavnim žicam.« »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za Inozemstvo 28 Din OredniStvo: Kopitarjeva a lica WTIL Telefon 2994 hi 299b. Uprava. Kopitarjeva b. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Če& Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Jože Knšiček.