OFFICIAL PRGAN[
48.
No. 48.
Chicago, 111., 6. decembra (December) 1916
Leto IL Volume II.
Lokalne v
tonske so pač volile predsednika, ne pa guvernerja.
—Člane društva sv. Alojzija št. 47 K. 8. K. J. Chicago, 111. se tem potom še enkrat opozarja na glavno letno sejo, ki se vrši v nedeljo, dne 10. t. ni. ob 1. uri popoldne v naši cerkveni dvorani. Kakor iz danaŠTijega naznanila tajnika tega društva razvidno, ve vrši ta dan volitev društv. odbora za prihodnje leto. Pridite torej na sejo polnoštevilno!
—Minulo soboto, dne 2. t. m. se je vršila ob obilni vdeležbi članov glavna, ali letna seja društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. Seja je trajala od 8. do 11. ure zvečer. V prvi vrsti so se na tej seji odobrila in sprejela dosedanja društv. pravila tudi za prihodnje leto; v veljavi vstan^ še naprej določba, da se morajo člani s prestopnimi listi dati tudi zdravniško preiskati. Društvo priredi na novega leta dan, dne 1. jan. 1917 veliko plesno veselico v Hoerberjevi dvorani. Vsak član bo dobil kmalu po pošti 2 tiketa po 25o; enega zase, enega pa za prodajo. Sklenilo se je dalje na tej seji, da bo imelo društvo povodom praznovanja svojega patrona na de-1 deljo dne 24. dec. ob 8ih zj. skup-, no sv. mašo za žive in pokojne j društvenike. Glede adventne spo-j vedi bode naš domači g. župnik, že pravočasno v cerkvi oznanil in na tem mestu razglasil.
Glasom poročila tajnika šteje sedaj to društvo 311 članov in j članic, 57 otrok in premore $3363.- j 17c v svoji blagajni.
Tekom seje se je med drugim prečitalo tudi pismo, ali okrožni-j ca duhovnega vodje naše .Jednote, Rev. Jakoib Černeta. Društvo sv. Štefana št. 1. se popolnoma strinja z vsebino te okrožnice iu daje »obratu duh. vodji popolno zaupnico in priznanje, ker se tako neumorno trudi, da bi se ohranilo | med članstvom naše .Jednote šej za naprej verski čut in spoštovanje do sv. Cerkve kakor nam to določa ustava in pravila K. S. K.
J.
Pri volitvi odbora za 1. 1917 so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik Frank Banich, pod-preds. Ivan Žefran; 1 tajnik Math! Grill; II. tajnik Anton Stonich, blagajnik Jos. Zupančič, zastopnik Ant. Gregorich, nadzorniki: Fr. Kosmač, Mart. Senica, Štefan Raj, maršala: Mart. Senica in i JoKii Kerstnik, zastavonoše: A. Bobič, John Terselič, vratar Iv. Stefanič, društv. zdravnik Dr. i Croft 2021 W. 22 St. Seje se vr-še vsled sklepa večine članov šel za naprej vsako prvo soboto v mesecu.
—S 1. decembrom je znana International Harvester Co., ali M-c-! Cormikova družba v Chicagu po-s višala svojim delavcem plačo za, 10 odst. Vsled tega bode imelo, korist do 28.000 uslužbencev te! družbe, ki delajo v Chicagu in j drugih mestih, kjer ima ta družba svoje tovarne. V Chicagu je pri; MoCorraiku zaposlenih tudi okrog j 200 naših rojakov.
—Kakor poroča ravnatelj Cook County bolnišnice, je imel ta -zavod od 1. dec. 1915 do 1. dec. 1916 81.102 bolnikov v svoji oskrbi; toliko pacijentov se še nikdar ne pomni, odkar je bila ta bolnišnica zgrajena. Sedaj bodo dozidali še 2 oddelka zraven; ko bosta do grajena, se bo lahko skrbelo za 2700 (bolnikov skupaj v tej bolnišnici.
w
Ameriške vesti.
Za varno potovanje avstrijskega poslanika.
Washington, D. C., 4. decembra. Vlada Zedinjenih držav je poslala pred petimi dnevi Veliki Britaniji in Franciji uradno prošnjo, da naj ne delati ti dve državi nikakih ovir pri potovanju novega avstrijskega poslanika grofa Tarnowski-ja v Ameriko. Novoimenovani avstrijski podanik za Zedinjene države namerava namreč odpotovati proti Ameriki dne 16. decembra s parnikom "New Amsterdam" iz Rotterdania.
Kakor se je Velika Britanija in Francija dosedaj izrazila, ni pričakovati od teh nikake garancije za varno potovanje omenjenega avstrijskega diplomata. Vlada Združenih držav se sklicuje na mednarodno pravo, da imajo inozemske oblasti popolno pravico izmenjevati svoje poslanike v nevtralni državi. V obče se sodi, da bosta Velika Britanija in Francija ugodili želji vladi Združenih držav-, v nasprotnem -slučaju bi bila naša vlada prisiljena poslati kako bojno ladjo v kako nevtralno evropsko pristanišče,-s katero bi se novi avstrijski poslanik varno semkaj pripeljal.
^iRPSBUSG LYING IN STATE
[capuchin chučcti in Vienna o
K POGREBU AVSTRIJSKEGA
CESARJA.
—Uradno se naznanja, da je dobil pri zadnjih volitvah v državi 111. republ. preds. kandidat Hughes 202.231 glasov večine. Za njega je bilo oddanih 1,152,316, glasom, za Wilsona pa 950.081. Novoizvoljeni guverner Frank O. Lowden je dobil 706.532 glasov, bivši guverner Dunne pa 556.654.
Nemčija se opravičuje. Washington, D. C., 2. decembra. Včeraj se je vršil med nemškim poslanikom grofom Bernstorffom in našim državnim tajnikom Lam-ingom pogovor v zadevi nedavno potopljenega tovornega parnika "Marina", na katerem je utonilo tudi 6 Američanov. Poveljnik nemškega submarina, ki je potopil "Marino" se izgovarja, da je smatral "Marino" za angleški transportni parnik, ker je vozil konje iz Amerike na Angleško. Zaeno zatrjuje, da je bil ta parnik oborožen z dvema topovoma. Ako zamore vlada Zedinjenih držav Nemčiji dokazati imuniteto tega parnika, potem bi bila nemška vlada pripravljena priznati svojo zmoto in dati zahtevano odškodnino za ponesrečene ameriške žrtve.
V Washingtonu so vsi trdno prepričani, da je Nemčija tudi v slučaju "Marine" prekršila mednarodno pravo, vsTed tega se je poslalo v Berlin zadnjo protestno noto glede torpediranja nevtralnih tovornih parnikov po nemških submarinih. Nemčiji se je zaeno zapretilo, da bodo Zedinjene države pretrgale vse diplomatične zveze ž njo, ako enkrat za vselej ne preneha potapljali ameriških tovornih parnikov.
Predsednik Wilson v New Yorku.
New York, N. Y., 3. decembra. Sinoči se je vršila v našem mestu velika slavnost povodom uvedbe stalne iluminacije znanega kipa boginje "Svobode" v newyorš-kem zalivu. Na to slavnost je bil povabljen tudi predsednik Wilson njegova soproga, več članov vladnega kabineta, francoski poslanik Jusserand ter številno uglednih meščanov.
Dosadaj je imela Bartholdijeva boginja Svobode v svoji desnici veliko električno bakljo; znani list "World" je započel akcijo, da na j se nabere primerno svoio med ljudstvom, s katero bo mogoče o-skrbovati iluminacijo celega kipa od vrha do tal. Majestetična razsvetljava tega spomenika, katerega je darovala svoječasno Francija Zedinjenim državam, dela sedaj kras newyorškeuiu mestu, ker se vidi razsvetljeni kip več sto milj daleč na morje.
Točno ob 6. uri zvečer je predsednik Wilson pritisnil na električni gumb s svoje jahte "Mayflower" na kar so se brezžičnim po-
Gornja slika nam kaže dvorno kapelo na Dunaju, kjer je ležalo dva dni truplo pok. avstrijskega cesarja Franc Josipa na mrtvaškem odru. V rakvi, katero je videti tukaj, je ležal ta^si avstr. prestolonaslednik Franc umorjen dne 28. junija 1914 v Sarajevu. Zdolej na desno je pa slika starodavne kapucinske cerkve na Dunaju, kamor so položili k večnemu počitku zemske ostanke pok. avstrijskega cesarja Franc Josipa.
•Joni zasvetile tisočere žarnice ua Miss "Liberty" — kipu "Svobode". Kasneje se je vršil predsedniku v počast sijajen banket. Na tem banketu.je predsednik Wilson po vda rja 1, da je mogoče doseči svetovni mir le na'podlagi svobode.
Povišanje plač.
New York, N. Y., 1. decembra. Z današnjim dnem je povišala znana Standard Oil družba v New Jersey svojim 10 tisučerim uslužbencem plačo za 30 centov na dan. Dosedanji delavci, ki so dobivali po $2.20 dnevno, bodo imeli sedaj po $2.50.
Pittsburgh, Pa., 4. decembra. — Ravnateljstvo velikih steklarn, las*t The American Window Glass Co. bode povišalo s 16. decembrom t. 1. vsem steklarjem plačo za 10 odstotkov. To povišanje se ozira na kakih 8000 delavcev, ki so zaposleni pri tej družbi v Penn-sylvaniji in lndiani.
New York, N. Y., 29. novembra Lastniki večjih tvorni« za izdelovanje obleke so določili, počenši
Številne nesreče na lovu.
Glasom uradno izdane statistik«1 je bilo v minuli lovski sezoni d« 1. dec. t. I. }vo nesreči ubitih na lovu 86 oseb, 41 pa nevarno obstre-1 jenih. Te grozne številke so posnete samo iz 15ih držav. Največ teh nesreč se je pripetilo v državi Mich. —22 mrtvih in 11 ranjenih. V drugih državah je bilo do smy-ti ponesrečenih kakor sledi: lil. 13, Minn. 12, New York 11, Wis. 6, Iowa in N. J. 4 hid. 3 Cal., Colo., Mo., N.' Dak. po 2. Me., N. H. in So. Dak. po 1.
Prohibicija v Arizoni.
Phoenix, Ariz., 2. dec. — Državni guverner Hunt je izdal danes na ljudstvo proklamacijo, da se bo dne 4. dec. t. 1. uvedlo po celi državi splošno prohibieijo. Vsled tega se ljudstvo marljivo preskrbuje s pijačo, dokler je še čas. Ekspresne družbe delajo noč in dan. Samo danes je prišlo semkaj iz Cal. v naše mesto za $100.-000 vrednosti opojne pijače. Glasom nove postave ni sicer prepo-posesti alkoh. pi-
Ustavljeno vojno posojilo.
Minneapolis, Minn., 4. dec. — V tukajšnih bančnih krogih se govori, da je federalni rezervni odbor v Washingtonu, D. C., odločno nastopih proti zopetnemu posojilu $50,000.000 angleški in fran-| coski vladi v vojne namene. Ta denar -so hoteli posoditi tukajšui
j in newyorski bankirji.
-
Inozemske vesti.
Pogreb cesarja Franc Josipa.
Dunaj, Avstrija, 30. nov. — Da-i nes dopoldne ob 10. uri se je vršil pogreb za pokojnim avstrijskim ; cesarjem Franc Josipom. Truplo pokojnega monarha so prepeljali iz dvorne kapele v katedralo sv. Štefana, kjer je daroval dunajski kardinal Piffl slovesno sv. mašo 1 zadušnico za pokojnega cesarja. Pri tej zadušniei je bilo navzočih ! četvero kardinalov, 10 škofov in 48 duhovnikov. Pogreba se je udeležil tudi sedanji avstrijski vladar, cesar Karol I. s svojo soprogo, več članov cesarske družine, dalje bulgarski, bavarski in saksonski kralj, nemški in turški prestolonaslednik, vsi avstrijski ministri in številni poslaniki evropskih in inozemskih držav.
Že na vse zgodaj so se pričele polniti ciste, po katerih se je vršil mrtvaški sprevod. Truplo pokojnega cesarja je bilo položeno na voz, kojega je vleklo osem vran-eev.
Po dovršeni sv. maši zadušniei so prepeljali truplo pok. avstrijskega cesarja v starodavno in znano zgodorimk« kapucinsk« cerkev, kjer bode počivalo za vedno, (irobnica pok. cesarja Franc Josipa pod to cerkvijo je dobila številko 133. Le malo vdeležnikom je bilo dovoljeno prisostvovati ko so položili rakev pok. cesarja v grob-nico. Rakev je zaklenil z zlatim ključem cesar Karol in ključ izročil predstojniku kapucinskega amostana.
Ostra mestna odredba.
Joplin, Mo., 4." decembra. Mestna komisija je sprejela skoro Cesar Karol I. zopet na bojišču, enoglasno resolucijo, ali odredbo, Dunaj, Avstrija, 2. decembra.— da ne sme noben mestni uslužbe- Avstrijski cesar Karol I. se je po-nec uživati alkoholnih pijač bodi-1 dal danes zopet na severno boji-si že v službi, ali izven službe. Po- šče, kjer je zapovedoval pred ne-sledica te odredbe je bila, da je ta- kaj dnevi, ali pred smrtjo pok. ce-
koj prvi dan resigniralo 5 ognje gascev in nekaj policajev. V tem mestu je tudi strogo prepovedano oglaševanje prodaje cigaret in alkoholne pijače.
sarja r rane Josipa.
Z goriške fronte. Berlin, Nemčija, 2. decembra.—
Z goriškega bojišča se semkaj poroča, da je včeraj avstrijska arti-
Za povečanje ameriške trgovske lerija pognala v zrak več laskih mornarice.	j zalog smodnika v bližini Gorice.
I stota ko se poroča, da Avstrijci
Montana suha.
Helena, Mont., 30. novembra. — Danes se uradno naznanja, da je pri zadnjih volitvah zmagala pro-hibicijonijska stranka. Za uvedbo
—--------------, ,	vedano imeti v r------
z dnem 18. decembrom povišati ja£e. prepovedano je le isto uva-plačo svojim uslužbencem za 35! žati v to državo, odstotkov. Vsled tega bo imelo ko-
rist do 32.000 delavcev.	0r°Pah P0st0' a
Johnson City, Tenn.. 3. dec. —
Prošnja železničarjev	Sinoči so neznani banditi udrli v
Denver, Colo., 3. decembra. — urade tukajšnega poštnega po-
Najnovejša strokovna organizaei- slopja, ter so odnesli za $10.000
ja zapadnih železničarjev, znana vrednosti raznih poštnih znamk
pod imenom 'National Association in $100.— gotovine. O roparjih ni
of Railway Employes', je odposla- j duha ne sluha.
la danes po svojem eksekutivnein j
uradu predsedniku Wilsonu brzo-j	Dovolj drobiža,
javno prošnjo za blagohotno po- Philadelphia, Pa, 1. decembra.
sredovanje pri izboljšanju njih Meseca novembra se je izdelalo v	----------nnira\n	siaH „ride
plače. Označena organizacija, ki:tukajšui državni penezokovalnuu.^kovanje opisna sUbjride šteje poldrugi milijon železničar- 9,850.000 srebrnih desetič, 8,-bb.-jev, je naprosila predsednika Wil- 200- nikljev in 28,975.450 centov, sona, da naj bi on v prvi vrsti pri-! Skupna vrednost tega d™b"fSa poročil v kongresu, povišanje pre- denarja znaša $1,688.064.50. I o i-voznega, ali tovornega tarifa, na-1 ko drobiža se v tej penezokovatni-kar upajo ti železničarji dobiti ci tekom 1 meseca še nikdar ni nekaj več plače.	| naredilo.
New York, N. Y, 4. decembra. Predsednik International Mercantile Marine družbe,—P. A. Franklin, se je danes na svojem povrat-ku iz Št. Louisa izrazil, da je \a družba pripravljena takoj zgraditi štiri nove prekoatlantske potniške in trgovske parnike, ako dobi od vlade Zedinjenih držav tozadevno naročilo. Ti parniki bodo zavzemali po 35.000 ton prostornine in bodo lahko pluli po 25 vozlov na uro.
uspešno obstreljujejo sovražne pozicije na eeli soški fronti.
K potovanju novega avstrijskega poslanika.
London, Anglija, 2. dec. — V tuk. vladnih krogih se govori, da ne bo Anglija in Francija delala nikakih zaprek pri potovanju avstrijskega poslanika za Ameriko. — grofa Tarnowske-ga. To se bode ukrenilo in izvršilo vsled prošnje in zahteve Zedinjenih držav.
Bukarest pred padcem.
London Anglija, 4 dec. — Nemški vojni urad poroča, da se nahaja Mackensenova armada že v neposredni bližini Bukarešta,
suše v tej državi je bilo oddanih j Kiavnega mesta Rumunije. Ccn-28.886 glasov večine.	jtralnim zaveznikom se je posreči-
i lo. da so to mesto popolnoma obkolili in zavzeli že več važnih utrdb, samo 12 milj oddaljeno od
Letos bo ugodna zima.
V Severni Minnesoti živeči Indijanci, ki prihajajo v bližnja mesta prorokujejo za letos zelo u-godno in milo zimo. To svoje pro-
i	• __*__Z	d o K tvn /1 o.
Bukarešta. Med temi utrdbami je včeraj padla Nemcem v roke znana vas Gradišče, ali ključ do Bukarešta. Od tukaj obstreljujejo
narav-
lek koruze na razna vodna zna- sedaj Nemci in Avstrijci menja znamenja po gozdih in poj nost glavno romunsko mesto Bu-ž i valih Živali po minnesotskih ; karest. Ljudstvo beži trumoma na gozdih* se še nič ne pripravljajo varno, tako da je ostalo le še ne-na zimska ležišča in tudi še ne kaj prebivalcev v tem mestu. \ dobivajo bolj goste dlake na svo- obče se sodi, da bo padel Bukarest jih kožah	I ™ tekom dni sovražniku v roke.
Največji slovenski tednik v
Zedinjenih državah
Isfut/* vsiAO sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
115! W. 2M Place
CMcaft, m.
S. , r
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered Is 8ocond-Cla«a Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
Issued every Wedrusdiy
OFFICE?
1951 W.
Chfcaft, BL
^_
The largest Slovenian Weekly is the United State« of America.

NAZNANILO.
S tem naznanjam članom društva sv. Janeza Krstn. št. 14. Butte, Mont. da smo imeli pri zadnji redni mesečni seji dne 22. nov. nominacijo novih kandidatov za društvene odbore za 1. 1917. Kandida-tje so sledeči: za predsednika Anton Terpin, John Malnarieh in A-lois Malnarieh. Za tajnika Peter Gergich, Frank Widerwohl in Anton Papesh. Za blagajnika Fran Sturm, Frank Zalokar in G. Bal-kovetz. Za zastopnika Charles Prelesnik, Josip Mautz in Josip Brozovieh.
Na prihodnji seji, vršeči se dne 13. dee. se 'bo pri volit vi določilo izvoljene odbornike za leto 1917. Vsled tega opozarjam vse člane našega društva, da se te volilne seje polnoštevilno udeležite.
Z bratskim pozdravom,
Frank Bouncha, tajnik.
NAZNANILO.
Društvo sv. Petra, št. 30 K. S. K. J, Calumet, Mich, je imelo svoje letno glavno zborovanje dne 26. novembra. Za leto 1917 so bili
certifikatov (testamentov), da se naj potrudijo, da mi njih kmalu odpošljejo po pošti, ali pa prinesejo prejkomogoče, da se ta zadeva enkrat uredi; v nasprotnem slučaju bodo morali po novem letu plačati 50c Jednoti za spremembo certifikata; sedaj je pa sprememba še brezplačna.
Nadalje se opozarja vse one člane, ki dolgujejo še kaj na društvenih asesmentih, da bi vse poravnali na prihodnji glavni seji, da mi bo mogoče ložje skleniti celoletni račun društva. Pomnite to, da. kateri člani bodo dolgovali še kaj društvu začetkom prih. novega leta, — s takimi se bo ravnalo strogo po društvenih pravilih. Pri tej priliki pa še posebno opozarjam člane našega društva na potnih listih, da bodo imeli as-esment za naprej plačan, kakor zahtevajo naša pravila-. Tudi člani, živeči izven mesta Pittsburgh, imajo iste dolžnosti, ako nimajo polnih listov.
Slednjič pa še naznanjam, da bode prihodnja seja glavna, osemnajstega glavnega zborovanja; ob enem bo tudi volitev uradnikov
izvoljeni sledeči odborniki: Pred- HH ■■■■■■■■ ■tednik Mihael Majerle, pod pred leto 1917. Vsled tega so na-Peter Z ume, tajnik in zastopnik P™fm .dam društva da se iste Paul K. Madronič, zapisnikar vdelezijo v polnem številu, kajti Math Prebili*, blagajnik Marko vsaka S1*™* je zelo važnega Sterk. Odborniki: Martin Majer- pomena. Vse, na tej seji zaklju-le, Math Prebilič, Frank Plautz, ce™ m odobrene točke bodo velja-John R. Sterbenz ml, Paul D. Spe- vne za celo prihodnje leto. Jaz bar in Georg Kotze. Poslanecsvetujem članstvu našega društva,
Math F .Kobe, maršal Marko Kotze, vratar Math Aničič.
Bolniški obiskovalci za: Red-Blur in Jellow Jacket: Paul D. Spehar; za Laurium Martin Majerle, za Osceola Mill. Sitar, za	I Tamarack in North Math O. Ma- so blli novl uradnlkl 8*H*?bm za jerle, za Ravinbolt John Music, za svoJa "iesta «'h ne? samo (,ase Je SwedetovvnMath Likovič. s^a hitreJe zaključila.. To glavno
Vsi člani (ice) so prošeni, da! zborovanje bomo imeli ponavadi naj pripadajoče prispevke za to v Kranjsko Slovenskem Domu leto poravnajo najpozneje do 25. ^ St- Hal1), m sicer točno ob 1. deeen:bra. ker le na ta način mi »» popoldne. Se enkrat opozar-
\m mogoče ob koncu leta predloži- Jam vs<1 *lane> (la se 'te lotne seJ° ti čisti račun gg. odbornikom, ka-1 zanesljivo udeleže; kdor ne pride
seje, ki se vi^ši dne 10. decembra t. 1. in sicer točno ob h uri popoldne. Ker je to glavna seja, imamo na dnevnem redu vee važnih točk in volitev društvenega odbora za leto 1917; prosim Vas še enkrat, da pridete k tej seji v o-bilnem številu in si izvolite novi odbor društva po svojem najbolj-šem prepričanju; izberite si take može, ki bodo v resnici delovali za društvo in našo Jednoto.
Zaeno opominjam na tem mestu tudi one člane, ki dolgujejo društvu na asesmentih, da bi svoj dolg poravnali na prihodnji seji; ako jim to sploh ni mogoče izvršiti, naj pa poravnajo zaostalo najkasneje do 25. tega meseca, Upam, da mi ne .bo nihče zameril, ker opominjam s tem naše sobra-te za to; rad bi imel namreč koncem leta vse knjige v redu pri sestavi letnega računa in da bi ne .bilo nobenega dolga v knjigah, ko jih bom predložil »obratom nadzornikom v pregled.
S bratskim pozdravjom
Thomas Oblak, tajnik.
da naj bo previdno pri volit vi; izvolite si sposobne može, v urad, katerim je blagor in napredek društva, ter Jednote pri srcu. Dobro mi je znano za časa mojega tajništva, da člani niso pazili, če
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št, 58 K. S. K. J. v Eve-leth, Minn, se s tem naznanja vsem članom zgoraj omenjenega društva da se polnoštevilno udeležijo prihodnje glavne društvene seje, to je drugo nedeljo v mesecu decembru. Ker bode več važnih stvari za rešiti in bo volitev odbora »za leto 1917 ste prošeni, da se za gotovo udeležite te seje polnoštevilno,—vsaj enkrat v letu pridite in to storite dne 10. decembra. Ob pol dveh pop. točno se prične zborovanje.
Dosti Vas je še, ki imate "certifikate'* in otroške-knjižice pri-meni; prosim Vas, da pridete, gotovo da boste označeno prejeli,ker bi ta dan vse rad oddal.
S sobratskim pozdravom,
Frank Peterlin, tajnik.
reditvi knjig za prihodnje leto. Upam da se bodete vsi udeležili prihodnje seje, in s tem pokazali da vam je napredek društva pri
srcu.
Z bratskih pozdravom 1
Math. Jereb, tajnik.
NAZNANILO. I* urada društva "Marije Čist.
Spočetja it. 80 K. S. K. J.
So. Chicago, 111.
Cenjenim članicam našega društva se naznanja, da bodemo imele dne 17. decembra glavno letno sejo, ter volitev novega odbora za leto 1917.
V soboto večer dne 16. decembra bo skupna spoved ter v nedeljo 17. skupno sv. obhajilo. Vsaka dobra članica se »bo gotovo tega vdeležila, da ne bo treba društvenih kazni predpisanih, torej naj si vsaka zapomni dan 17. decembra !
Sesterski pozdrav do vseh naših članic!
A. Gorenc, tajnica.
NAZNANILO. Iz urada društva sv. Alojzija št. 83 K. S. K. J, Fleming, Kans.
S tem se opozarja člane gori omenjenega društva, da se naj polnoštevilno udeležijo glavnega
NAZNANILO, iz urada tajnika dr. sv. Jožefa št.
103, Milwaukee, Wis.
Tem potom naznanjam članom društva, da se je na zadnji mesečni seji, dne 12. novembra sklenilo, da se vrši letošnje generalno društ. zborovanje dne 10. decembra točno ob 1. uri popoldne. Na ta dan se Jbo volilo društ. uradnike za leto 1917. Kdor izmed članov se ne bo udeležil te seje, bo moral plačati $1.00 kazni v društveno -blagajno; izvzeti so samo bolniki.
Končno tudi opominjam vse one člane, kateri kaj dolgujejo društvu, da to poravnajo na prihodnji seji.
Z bratskim pozdravom do vseh članov in članic K. S. K. J.
Louis Sekula, tajnik.
Iz urada društva "Marije Čistega Spočetja", št. 104, Pueblo, Colo.
Tem potom se naznanja vsem članicam goriomenjeaiega društva, da se zanesljivo udeleže glavne letne seje dne 15. decembra v navadnih prostorih. Na tej seji se l>o volilo novi odbor za leto 1917; katera izmed članic se ne udeleži te glavne seje, zapade $1,00 kazni po društveni določbi, aft pravilih.
Prosim torej še enkrat vse ela-
sc te seje polnoštevilno udeleže. Katera članica se nc vdeleži te
seje, plača $1.00 kazni, kakor je v naših pravilih označeno.
Nadalje prosim vse tiste članice, katere kaj dolgujejo društvu, da isto poravnate, da mi bo mogoče potem narediti popolni letni račun, ter vse čisto oddati novemu odboru. Prosim tudi, da mi prinesete vse premembe naslovov, da moram potem iste odposlati na gl. urad in "Glasilu K. S. K. Jednote1'.
Pozdrav vsem članicam in članom K. S. K. J, ter mnogo uspeha na društvenem polju v letu 1917!
Marija Kostelec, tajnica.
letnega zborovanja v mesecu de- n,ice' lla se	*e
cembru. Kdor izmed članov izostane od tega zborovanja brez gotovega vzroka, bode kaznovan po društv. pravilih.
S pozdravom
Anton Skubitz, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Antona Pa-dov. št. 87. v Jolietu, 111. se daje naznanje vsem Članom, da bomo i-meli redno mesečno sejo, dne 10. decembra t. 1. ob eni uri popoldne v navadnih šolskih prostorih. Dolžnost vsakega člana je, da se u-
glavne seje. Zaeno proshn tudi o-ne, ki še kaj dolgujejo društvu, da naj blagovolijo svoj dolg poravnati tekom meseca decembra, da mi bo mogoče sestaviti in zaključiti celoletni račun; treba bo ta celoletni račun objaviti v "Glasilu K. S. K. Jednote", da ga 1m>-do vse članice našega društva videle.
8 sestrskim pozdravom,
Julija Kraševec, tajnica.
k
or ti It
<I» ore m
redu izročiti na to seJ°' zapada r>° kazni; le delo in bolezen so izjeme.
K sklepu pozdravljam vse člane našega društva, želeč jim veli-
John R. Sterbenz, tajnik, j ko l,sPella Pri PrUl- volitv»h; rn}»-__ko pozdravljam tudi vse članstvo
naše K. S. K. J.
Frank Trempuš, tajnik.
knjige mojemu nasledniku.
S spoštovanjem in bratskim po-
NAZNANILO.
Tem potom prosim vse člane društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. -J. v Chicagi, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se vrši v nedeljo, dne 10. decembra t.
NAZNANILO.
Članom dr. sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. Jednote, Waukegan, 111, 1. v navadnih društvenih prosto- se uljudno naznanja, da se vrši rih. Začetek ob 1. uri popoldne prihodnja redna društvena seja Ta seja je glavna letna seja ter dne 10. decembra 1. 1. točno ob 1. j.« zelo pomembna, ker se bo pri uri popoldne, tej seji volil odbor rfa prihodnje
leto in se bo rešilo tudi več drugih važnih stvari. Kdor se te seje ne vdeleži brez zadostnega
Ker je to glavna društvena seja z volitvijo društvenega odbora za prihodnje leto, so naj-Uljudneje vabljeni vsi društveni
vzroka, bo moral plačati kazen, bratje, da se blagovolijo v polnem kakoršno določajo pravila.	številu vdeležiti te seje. Kdor iz-
<>b enem prosim tudi vse člane, med članov se ne bode vdeležil da poravnajo svoj dolg na tej se- iste brez tehtnega vzroka, zapade ji; kdor tega ne stori, se bo sam j kazifi po pravilih, suspendiral; na tej seji mora biti Tem potom opozarjam tudi vse vse v re 1 ti in poravnano.	dotične društvene sobrate, kateri
Tudi želim malo opomniti radi živijo izven društ. okrožja, kate-otroškega oddelka, *Ko je prišel rim bodo potne listine potekle f ta oddelek pred nekaj meseci v1 tem mesecem, da se pravočasno javnost in pogovor na naši društ- zglasijo, ter preskrbijo.z novimi, veni seji, — moram reči, —da ni Zajedno prosim pa tudi vse člane, bilo enega člana proti temu, am- posebno pa dotične, kateri so na pak vsakdo se je izrazil, da je to dolgu, oziroma kateri zaostajajo v korist Jednote, pa tudi stari- z svojimi mesečnimi doneski me-še v in otrok. Sedaj pa vidim, da sec za mesecem, da storijo svojo se nekateri naši člani prav malo dolžnost in da poravnajo svoj brigajo, da bi dali svojo deco za- dolg v mesecu decembru; kdor se varov; ti pri naši Jednoti, dasi-i ne bode ravnal po tem, si bode ravno je dedi članov pri društvu sam kriv ako bode suspendan. z veliko družino. Vsi ti ste torej Vse dotične člane, očete, kateri uljudno še enkrat naprošeni, da imate svoje otroke zavarovane pri vpišete svoje otroke v ta oddelek K. S. K. J, pa prosim, naj vselej ni sicer na prihodnji seji.	vsak prinese na društveno sejo,
Nadalje opomnim tudi tiste čla- PoleK svojih vplačilnih knjižic,
NAZNANILO.
S tem se daje naznanje vsem članom društva sv. Jurija št. 64 K. S. K. J. Etna, Pa. da se bo vršila glavna letna seja dne 10. decembra točno ob dveh popoldne. Ker se bo na tej seji izbiral novi odbor za leto 1917, je vsakega člana dolžnost, da se iste udeleži, da bo mogoče izvoliti odbor, ki bo vsemu članstvu po volji.
Ob enem opominjam vse one člane, ki še kaj društvu dolgujejo, da naj to poravnajo pri glavni letni seji, tako, da bo zamogel stari odbor izročiti novemu odboru 'čiste račune, ali knjige. Z vsakim članom ki ne bo poravnal svojega dolga na tej seji, se bo ravnalo po društvenih in Jednotnih pravilih; istotako bo tudi vsak član, ki se ne vdeleži prihodnje seje, kazno van po naših društvenih pravilih
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
John Skoff, tajnik
NAZNANILO.
Tem potoni prosim vse člane dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. Jednote, deleži te seje, ako 'živi v Jolietu, J Bar|>erton, Ohio, da se polnošte-ali bližnji okolici; kajti dosti je vUm> Vllelcže prihodnje redne ali celo tukajšnjih članov, ki ne pri- takozv{Uie glavne letlie sfjt., ki hajajo na mesečne seje. Prva in se dnc 17. decembra 1916 v
Iz urada društva sv. Ane št. 127 K. S. K. J, Waukegan, 111.
Naznanjam Članicam: našega društva, da je bilo na redni mesečni seji, ki se je vršila dne 26. novembra sklenjeno, da bomo im*le skupno spoved v soboto, dne 9. decembra in v nedeljo dne 10. dec. -skupno sv. obhajilo. V ta namen se zberemo ob tri četrt na 8 v šolski dvorani, odkoder odkorakamo z regalijami na prsih kjoiizi Gospodovi.
Ob enem prosim vse članice društva, da se udeležite prihodnje seje, ki se vrši dne 24. dec. t. 1. Na tej seji. bo volitev novega odbora za 1. 1917. Katera izmed članic se te seje ne udeleži, bode morala plačati $1 ; izvzeta jc samo bolezen. PridKe torej vse, da boste volile vsaka po svoiem prepričanju, da se ne bo morda katera potem jezila, da ta in ta ni za urad sposobna.
H koncu še prosim one članice, ki dolgujejo kaj društvu, da zaostalo poravnajo pri prihodnji seji, da mi bo mogoče knjige in račune urediti ter zaključiti.
S sosesterskim pozdravom
Mary Petkovšek, tajnica.
glavna dolžnost vsakega člana je pa, da se udeleži vsaj glavne ali letne seje v mesecu decembru. Na e - S(,jj })(),|(, tej seji imamo več važnih točk na <)(|hornikov dnevnem redu, osobito o. naši veselici, ki se vrši dne 30. decembra v Sternovi dvorani in ob enem
navadnih prostorih. Začetek seje točno ob 1. uri popoldne. Na volitev društvenih za leto 1917. Kdor izmed članov se omenjene seje ne vdeleŽk plača $1.00 kazni v
Mi^blagajno: izvzeto je le delo v bo na seji dne 10. dec. tudi voiy^gp jn ^)lczen
tev odbora za prihodnje leto.	da na omenjeni sc-
rej cenjeni mi bratje! Prulitejs^^^ (,(>hi, tudi vsako novi cer_
skupaj na to sejo k volit vi odpo- jf^fffcat
ra, saj je volitev samo enkrar rtjff
leto!
Dalje opozarjani tudi vse one
člane ki imajo še stare ccrtefika-te, da jih pošljete, ali prinesete meni, ker bo treba po novem letu plačati od vsakega starega cer-
S pozdravom do vseh članov imenovanega društva!
Josip Lekšan, tajnik.
ne, našega društva, ki imate potne (cestne) liste veljavne do 31. decembra t. 1. da si liste zopet ponovit«' za prihodnje leto, da ne bo potem nikakc sitnosti. Končno o-
tudi otroške vplačilne knjižice, zakaj, ker to je velikega pomena in morajo biti natančno vknjiženaj vsa vplačila tam kamor spadajo.
Dotičnim našim članom, kateri
NAZNANILO.
S tem naznanjam vsem članom društva sv. Srca Jezusovega št. 70 K. S. K. J. stanujočim v St. Louis, Mo, da se morajo udeležiti prihodnje seje dne 17. decembra 't. 1 Seja se prične točno ob 2. uri popoldne. Na tej seji bo volitev uradnikov za 1. 1917 in rešiti imamo še več drugih važnih točk v korist društva. Na seji meseca novembra je bilo določeno, da ka teri član se nc udeleži prihodnje seje dne 17. decembra bode plačal $1.00 kazni po pravilih.
Bratski pozdrav
John Mihelčič, tajnik.
pominjam še one člane, ki niso bi- mislijo odstopiti od društva, oz. od li prisotni na našem društvenem Jednote, zaradi verskih zadev, pa
pikniku minul, avgusta, da mora-to plačali $1.00 v društ. bolniš-\ki sklad in ta dolar mora biti plačan na seji dne 10. decembra t. 1. \ Končno pozdravljam vse člane ui članice dr. sv. Alojzija št. 47 Vn K. S. K. J.
John Wukshinich, tajnik.
2432 So. Hamlin A v.
NAZNANILO.	I,	-
Iz urada društva "Marije Sedem	NAZNANILO.
Žalosti" št. 50 K. S. K. J. Iz urada društva sv. Jožefa št. 58 Allegheny, Pa.	K. S. K. J. Irwin, Pa.
Tfin potom naznanjam članom Tem potom se vabi vse člane na-in članicam omenjenega društva, šega društva v bližnjem okraju, kateri mi še niso oddali starih |da se zanesljivo udeleže prihodnje
imajo svoje otroke zavarovane pri K. S. K. J. naznanjam, da imajo svoje male vseeno lahko zavarovane pri Jednoti ako hočejo, ter lahko vplačujejo mesečne prispevke zanje še nadalje.
Bratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote, posebno pa do društ. štev. 53.
John Petkovšek, tajnik.
NAZNANILO.
Članom društva "Marije Pomagaj", št. 79, K. S. K. J. Waukegan, 111. se tem potom naznanja, da bode prihodnja društvena seja glavna letna seja, v nedeljo, dne 10. dec, ob 9. uri zjutraj v rfa-vadnih prostorih. Na dnevnem redu bode volitev novega odbora in gotovo še več drugih važnih stvari. Dolžnost vsakega člana je, da se vdeleži vsaj letne seje, ko se takorekoč odločuje celoletno delovanje društva, in se odbirajo voditelji društva za celo leto. Seveda se dobijo nekteri člani, ki se niti toliko ne bfigajo za društvo, da bi se vsaj glavne letne seje udeležili, toda tudi za te je preskrbljeno. Vsem tistim svetujem da naj prečitajo pravila, glede kazni.
Prosim tudi vse člane društva da, ako je le mogoče naj poravnajo vse prispevke društva tekoči mesec, ker s tem je veliko poma-gano tajniku pri zaključku celoletnega računa, kakor tudi pri u-
NAZNANILO.
Iz urada dr. "Sv. Srca Mariji-t if ikata" 50c7 kakor Tia m je *že na*jneea" St- }}}; Barbeton, Ohio na-sobrat glavni tajnfk to sporočil v
Glasilu.
Bratski pozdrav
Math Vidmar, tajnik.
NAZNANILO.
Gospojinako društvo sv. Barbare, broj 92 K. S. K. J., Pittsburgh, Pa, bode imelo svojo godišnjo sednico na 10. decembra. Ta sedni-ca bo glavna te če biti biranje odbora. Sve članice se morajo udeležiti te scdnice, samo bolest se izgo-vara ; koje ne bu, platit če globu 50 centi.
Toliko do znanja našim člani-
cam
Marija NovogTadac, taj.
NAZNANILO.
Tem }>otom se naznanja vsem članom društva "Friderik Baraga", št. 93 v Chisholm, Minn, in onim članom, ki živijo v okolici, da omenjeno društvo zboruje dne 10. decembra t. 1. točno ob 10. uri dopoldne v Lovrenc Kovačevi dvorani. Ta seja bo glavna, ali letna sejo z zaključkom starega društvenega leta. Zaeno se bo na tej seji volil odbor za prihodnje leto.
Vsled tega so prošeni in vabljeni vsi člani našega društva, da se polnoštevilno udeleže glavne ali zadnje seje v letu 1916. Vsakega društvenima je dolžnost, da nas pride obiskat saj enkrat v letu pri seji; to tudi naša društvena pravila določujejo in ni vsled tega nobenega izgovora. Zapomnite si, dragi mi sobratje, da zahtevajo društvena pravila, da se mora te glavne seje udeležiti vsak član živeč v našem mestu ali 40 milj v okolici, v nasprotnem slučaju je podvržen kazni. Izvzeti so le oni bolni člani, ki so pripoznani od bolniškega odbora za nezmožne priti na sejo. Na svidenje torej dne 10. decembra pri seji. Za odbor: Fred Raušell, II. taj.
znanjam članom, da se vrši prihodnja redna seja dne 10. decembra t. 1. v navadnih prostorih točno ob 1. uri popoldne. Poživljam, da se za gotovo udeležite vse te velevažne seje, ker bo več važnih stvari na dnevnem redu, posebno volitev novih društvenih u-radnic za prihodnje leto 1917, ker le pri veliki udeležili nam bode mogoče izvoliti dobre članice v urad, saj le ^ia dobrih uradnicah je obstoj in naraščaj društva zagotovljen. Torej pridite na sejo dne 10. dec. t. 1.!
Članice, katere se ne udeležijo te velevažne seje goriomenjeni dan, plačajo 50c kazni v društveno blagajno, samo bolne članice so proste, katere se izka'žejo z zdravniškim spričevalam.
Sesterski pozdrav Antonija Rataj, tajnica.
NAZNANILO.
Dragi mi sobratje društva sv. Roka št. 132 K. S. K. J. Fronte-nae, Kans.
Tem potoni vas prosim in opozarjam, da se mora sleherni član našega društva udeležiti prihodnjega zborovanja, ki se vrši dne 10. decembra točno ob 9. uri dopoldne v navadnih _ prostorih, 10 dan deeem<bra je druga nedelja v mesecu.
Dolžnost vsakega člana je, da .se udeleži te glavne seje, da bode zopet mogoče poslovati z društvom prihodnje leto, ker'leto 1916 gre že k koncu. Treba bo voliti nove uradnike za prihodnje društveno leto da ne bo morda kedo rekel: saj je vse dobro po starem. Po starem tudi.ne moremo voditi društva tako dalje, ker nesreče pri delu nam vedno prete da je bolniška društvena blagajna skoro prazna. Na vsak način moramo drugače začeti ali kaj koristnega ukreniti za dobrobit društva. Kdor se te glavne seje ne udeleži mu bo naložena kazen po društv. pravilih. Pridite torej vsi, od prvega do zadnjega na sejo dne 10. dec. v Avstrijsko dvorano!
Bratski pozdrav
Frank Kernc, tajnik.
NAZNANILO.
Čla nom društva sv. Jožefa št. 112 K. S. K. J, Ely, Minn, sc s tem naznanja, da se bo vršilo glavno društv. zborovanje tretjo nedeljo, ali dne 17. dee. t. 1. takoj po prvi sv. maši. Na tej seji bomo imeli volitev odbornikov za prihodnje leto.
Naznanja se tudi sobr. nadzornikom, da pridejo omenjenega dne zjutraj ob 8. uri v staro cerkev v svrho pregleda tajnikovih in bla-gajnikovih knjig. Knjige morajo biti pregledane pred otvoritvijo seje. Nadzorniki so: Frank Jerich, Leop. Majerle in Josip Grahek.
Sobratski pozdrav
Joseph Agnich, tajnik.
NAZNANILO.
S tem naznanjam vsem članom društva "Marije Majnika" št. 154 Peorija, 111. da bomo imeli dne 10. decembra t. 1. glavno, ali letno sejo, na kateri se bo volil društveni odbor za leto 1917. Vsled tega ste vsi člani uljudno naprošeni, da se polnoštevilno udeležite te važne seje. Kdor izmed članov zanemari to sejo. bo moral plačati $1.00 kazni v društveno blagajno glasom sklepa zadnje mesečne seje.
S sobratskim pozdravom
Josip Kuhel, tajnik.
NAZNANILO.
Članicam dr. Marije Pomagaj št. 119 K. S. K. J, Rockdale, 111, se naznanja, da se vrši prihodnja seja dne 10. dec. Začetek točno ob; 2. uri popoldne. Ker se bode na tej seji volil novi odbor za leto 1917, so naprošene vse članice, da|
South Chicago, 111.
Cenjeni sobrat urednik:—
Dobro vem, da se Vam morda čudno zdi, ker se dopisniki iz Vaše sosedne slovenske naselbine — South Chicaga tako poredkoma o-glašajo. Jaz mislim, da je vzrok temu to, da smo eni preveč obloženi z delom, drugi so pa menda preleni za poročila novic iz tega mesta.
Pa navzlic temu smo tukaj' še vedno stari ali ravnoisti napred-njaki, ki se zanimamo za dobrobit naše slovenske fare. To se .je osobito zopet pokazalo na našem zadnjem cerkvenem "fairu." ki je trajal 11. do 25. novembra. Vsak večer je bila velika dvorana (lakeside Ilall) pri tem "fairu" polna gostov do zadnjega kotička. Zatorej Vam dragi mi rojaki na
grče polagam, da ne pozabite še za naprej svoje slovenske cerkve sv. Jurija v South Chieagu. Vedno naj skuša kdo oglasiti se a kako
keta se je tudi udeležil Mr. Edv. Hafcerodt, okrajni kierk (County Clerk). Ta gospod je Slovencem dotbro znan, ker je bil svoječaano
dobro stvarjo, da bomo še bolj na- za mestni	T j
nredovali	i stne®ra odbornika naše war-
Dram očetie in mat*™ t t	m & bo kan^dat za Župana
uragi očetje in matere. Jaz pri prihodnjih volitvah za mesto
Vam povem najboljši korale do Cleveland. Vsa ta s^nost T e napredka,—to bi bila ustanovitev vr&ila u, „ • • •. .J \ , ,J fiil„KkP f.rn* «nla v , J™ _	fajsijajnejšc; žal le,
«a je potekel prehitro čas, ko smo se morali posloviti od vesele družbe. Vsakteri pa, kdor ni poprej poznal osobno g. P. Sehnellerja, je sedaj uverjen, da imamo med seboj moža, ravno kakoršnega smo potrebovali.
C'itateljem po širni Ameriki ni znano in si ne morejo predstavljati naše slovenske naselbine ta-k^ršne, kakoršna je, razun onih,
slovenske farne šole v našem mestu! — Vzemimo se skupaj in potrudimo se z združenimi m-očmi, da bomo še to dosegli. Šele tedaj bomo pokazali drugim narodom tukaj, da smo zares vrli Slovenci m verni katoličani.
Morda mi bo kedo oporekal češ, kaj nam šola, ko še cerkve nimamo plačane. To je res v gotovem oziru. Dragi mi hišni oče; — jaz
ti bom ob kratkem na to odgo-	ki so že kedaj bivali tukaj. Re' vonl. Ti si kupil danes hiso in te	kel sem že, da večje slovenske nastane toliko in toliko. - Plačal	sel,bine ni nikjer v Ameriki; za-n na h,so le malo svoto, pa si si	man bi jo iskali, kjer bi živelo to-mislil: ako jaz hiše ne bom splačal,	Irko naših Slovencev in kjer bi ' jo bodo pa splačali moji potomci,	bili Slovenci takoj skupaj nase-
ali otroci. Ravno tako bi bilo pa lahko tudi z našo slovensko farno šolo. Treba je le s stvarjo začeti, treba je nam le dobre volje in ko-rajže.
Ni še dolgo tega, ko sem čul nekega duhovnika na svoja lastna ušesa, ki se je pritoževal, da je
Ijeni, kakor ravno v našem Cleve landu. Tu Vas vodijo daleč naokoli ceste, ali uliee, ki so večinoma slovenske, kjer imajo naši rojaki svoja posestva; v sredi te naselbine je pa srce naroda, — slovenska cerkev in nova, veličastna slovenska šola, kamor za'haja nad
naša mladina v cerkvi zelo razpo-, 1400 (štirinajststo) slovenskih o-
sajena; to se mora na vsak način predrugačiti in izboljšati. Krščanski oče in krščanska mati, dajaj
trok iz okoliša; prav malo je teh, da rabijo pocestno železnico, vsi drugi imajo le par minut vsak do lepe nauke svojim otrokom in raz- svoje hiše. To Vam dokazuje, da loži jim, da je cerkev hiša božja, je naselbina skupna in res števil-
ali bivališče živega Boga. Zaeno prosim tudi našega domačega g. I
skup no slovenska. Drugič cvete tu kaj lepo slo-
župnika, da bi v tem bolj strogo j venska trgovina in obrt. Mi trgu-nastopil, da ne bodo nekateri na- ieino s nrav malo izi*n*n « tni<»i
drugemu; sedaj pa pravimo, da bomo vsi skupaj za vse. Prepričan sem, če res mi vsi to moč skupaj združimo, bomo postali tako jaki, da nas nobena sila ne premaga. V dosego tega Bo treba nekaj naših starih napak opustiti, ki so bile povzročiteljice nasprotstva. — Dati moramo namreč vsacemu to, kar mu gre in treba bo podučiti še one, ki ne vedo kako se obnašati.
Dasi smo vsi enega cilja prišli v Ameriko glede boljšega zaslužka in olajšanja svojega življenja, prišli smo tudi verni (versko pod-učeni) s trdnim sklepom in obe-taje svojcem v stari domovini; da se tudi kot taki vrnemo nazaj, ali pa, če v Ameriki umremo. Se danes to mislimo in trdimo^da smo še taki, — da smo katoličani in da
ško" iz naslova, ker je vedel, da so to storili iz golega sovra&tva do vsega, kar je katoliško. Zato »o se ti možje rudečega kalibra tudi pri priliki nekega pogreba svojega sočlana tako neolikano vedli, sploh očitno kazali pri vsaki priliki svoje sovraštvo do katoliške vere! Sramujejo naj se pred vsem amerikanskim svetom! To vse je silno peklo poštenega, značajnega moža A. Zaverla.
Pokojni Alojz Zaverl je bil tudi soustanovitelj cerkve sv. Jožefa, ter prvi .predsednik cerkvenega odbora, dokler ni došel duhoven v Forest City, pozneje pa je ostal več let član odbora samega. Podpiral je vedno in rad cerkev, daroval vedno rad in brez godrjanja po svoji moči za cerkev. Sploh po-niagal je povsod, kjer je le mogel
in sorodnikom, pokojnemu pa: Počivaj v miru!"
Jednotin član.
gre drugače, saj nazadnje gre za koriti vseh.
Toraj slamnikarji in slamni-karice, na noge, delujte složno in c
združenimi močmi! Ako bi si pa sami le ne hoteli sedaj pomagati,
potem se pa nikar več ne prito-
žuljte, fla se Vam krivica godi, kajti kdor se sam za svoje pravice ne potegne, ta jih sploh vreden
"i! '	V.
hočemo kot taki tudi umreti. Žal j kar je napravil, je storil s premi-pa, da'imamo samo eno prirojeno napako, katere smo se nalezli tukaj v Ameriki od onih ljudi, ki drugače delajo, kakor govorijo.
slekom, iz srca, z veseljem, sploh, da govorim resnico, bil je "povsod zraven/' nikjer ni odinanj-kal, kjer je bilo poštenega moža
Ti hočejo, da" bi nekaj zraslo, ne i treba!
da bi se kaj sejalo aH nekaj, temu	Satno od sebe se razume, da je podobnega. Tukaj ravno pridemo bil pokojnik značajen, neustrašen do križišča, kjer ne moremo sku-	katoličan. Pri njem ni bilo treba paj naprej, dokler se ne rešijo na-	socialistom razlagati svoje "plat-še zagonetke in nasprotstva. Ta	forme", kakor se je večkrat izra-nani delajo dosti preglavico, gor-	zil. Rudečih psov se ni nikdar ja in pohujšanja po naših časo-	ustrašil, dasi so radi nanj lajali pisih ne le samo v Cleveland u, —	in ga napadali. Napadov čez kaše več pa drugod. Od kod vse to	toliško cerkev in njene naredbe izvira* Čemu je treba tega? Kdo	ni trpel v svoji pričujočnosti, in se veseli tega in komu jo to v ko-	ako je bilo treba, je znal vselej
rist?
tudi prav, modro in odločno od-
Kdor je mož, ki opazuje in vsej govoriti, sploh kazal je svoje ka-to vidi, — ta ve, kam stvar pelje?jtoliško prepričanje povsod in vse-
nastop
še mladine tako ostro obsojali. Pa brez zamere vsled tega mojega o-pomina; te vrstice sem napisal iz dobrega namena.
H koncu naj še naznanim izid kontesta pri zadnjem našem cerkvenem "fairu". V kontestu sem bil jaj. in rojak J. J. Štajdohar. Nabrala sva lepo svoto, — $610.29
jemo s prav malo izjemo s tujci, drugače pa samo s Slovenci in Hrvati. Tudi naši bratje Hrvati so povečini naseljeni med nami. Ti se s Slovenci izvrstno zastopijo in razumejo, bodisi že v tem, ali onem oziru. Hrvatje imajo tudi svojo lastno farno cerkev in šolo le 15 minut hoda od naše cerkve. Slovenske trgovine v Clevelan-
skupaj za našo slovensko cerkev du vse lepo Iiapmlujejo, ker jih
m sicer jaz $279.28, moj tovariš Štajdohar pa $331.01. Iskrena hvala vsem onim, ki so k temu kaj
naše slovensko ljudstvo upošteva. Vse je takorekoč domače, vse govori po cestah in v trgovinah v do-
Razsodbo prepuščam Vam, eenj. čitatelji. Samo nekaj še povdar-jaim, da dajmo in pustimo ljudem to, kar kot ljudem po pravici gr»',
lej. Mož j« tudi dokaj bral, bil izveden in posebno praktičen človek.
Sponi in jajoč se njegovega so-
prispevali. Bog jim stotero povr-|ma^em jeziku Mi," tukaj v Cleve
landu sploh ne vemo, da smo v
m
ali drugače rečeno: Našemu ver- eijalnega delovanja, vsi pravimo, noniu ljudstvu naj se pustijo sve- da je moža v resnici škoda! Letin je sv. vere in spoštujejo, — pa gel je prezgodaj v grob. Njegovo bo zavladal mir med nami in brat-i socijalno stališče ga je nekako ska sloga; vsa nasprotstva bodo moralo spraviti v dotiko skoraj jKitem prenehala, ker bo vsakdo z vsakim rojakom, posebno, ker je brat svojemu ibratu. To je cela za- bil nekaj časa tudi blagajnik kra-gonetka, ki rodi neslogo, mnogoJjcvne preniogarske Zveze, da, je-sovraštva in zaničevanja. Jaz ne denkrat je bil celo delegat na kon-vidim mnogo drugih vzrokov, k a- venci ji te Zveze, kor edino tega, ki deli ljudstvo Kakor med svojimi poštenimi v dve stranke, kar pa v resnici sorojaki, tako je bil Alojz Zaverl
S pozdravom,
ne bi smelo biti zunanje, kjer tu
Frank Oorenc.
Iz Clevelanda, Ohio.
Cenjeno uredništvo in Članstvo K. S. K. J:
Ameriki, razen tega, da imamo! di ni tako v srcu. V tej zadevi se
še oglasim prilično. Sedaj se pa povrnem
zopet
spoštovan tudi med drugimi narodnostmi, vsled svoje možatosti, poštenosti, posebno pa značajno-sli, sploh bil je res pravi mož,
še razmere, kakor tudi razmere po v Ameriki bolj
več svobode. Ravno tako se zdi človeku tukaj, kakor v Ljubljani,
j ker ne čuješ dmzega, kot domač g- P- Schnellerju, kateremu so na- vedno na svojem mestu; ne znam, jezik. Se celo nekateri tuji tr govci, ki so se naselili poredkoma drugih naselbinah Dasiravno imamo dokaj vredno med nami, so se priučili slovenšči- j znane in o katerih zna on boljše svoje lastno, ali jednotino glasi- ne, tako da onemu, ki se noče sam »oditi kakor jaz in mnogo drugih, lo, v katerem čitamo lepe član- učiti angleščine, mu je sploh tu ni Jaz rajši poslušam, kakor pa učim, ke, — se le malokdaj v tem listu treba znati. Jaz sem prepričan, da ker še sam nič no znam, — ali vidi dopise od tu, kakor da nas tega ni po drugih mestih. — Se- zelo pa rad priporočam vsaktere-
da bi bil imel sovražnika.
Vzrok njegove tako zgodnje smrti — bil je še le 53 let star —, je bila po mnenju zdravnikov naj-br/.e neka zastarana ledvična t>o-
New York; N. Y.
Dne 13. novemibra se je poročil v naši slovenski cerkvi Sv. Cirila in Metoda g. Andrej Tomec, krepak slovenski fant in odločen katoliški mož iz Johnstowna, Pa. z gospodično Nežiko Lužar, tajnico Slovenskega dekliškega društva v New Yorku. Oba, kakor že-nin tako nevesta, sta bila sotrud-nika ali dopisovatelja lista "Ave Maria", g. A. Tomec je pisal krasne članke in gospodična Nežika Lužar pesnice. — Poročne obrede je zato izvršil urednik "Ave Ma-rie" Rev. K. Zakrajšek. Novo-poročencema iskrene častitke!
— Slamnikarski shod dne 19. novemibra se je izvršil ob izvan-redno veliki udeležbi, nad 200 slamnikarjev in slamnika-ric se ga je udeležilo. Shod je o-tvoril sklicatelj, Rev. K. Zakrajšek in pojasneval veliki pomen današnjega shoda za prihodnost slovenskih slammkarjev in slamni-karic v New Yorku. Židovski element se je urinii v to obrt v toliki množini, da imajo judje vsa važnega mesta v svojih rokah in da tudi v uniji že precej sami po svoje gospodarijo. Zato treba na vsak način, da se slamnikarji združijo v obrambo svojih pravic, tak^ proti gospodarjem, kakor v uniji. Shod se je vršil nekako dve uri. Velike debate so bile zlasti, ko se jc šlo za volitev delegatov v odbore unije. Zahtevalo se je tudi, da unija nastavi za Slovence posebnega organizatorja s celo linijsko plačo. Zastopnik unije je obljubil, da bode deloval nato, da se tudi to doseže, ker je uniji veliko na tem ležeče, da se vsi udje zavedo jo svojih dolžnosti do unije, pa tudi velike potrebe zanje in za njih koristi. Težko se bo-1la mal° ^repcala. Zdravila, ali de dalo to doseči drugače, kakor | okrepčilo sta u>i izročili dve dobro-
Iz Colorada.
Prekrasna si res coloradska država vsled vednega »olnčnega svita sedaj v novembru.
Ko sem te dni po nji potoval, zgledala je kakor kaka velikanska suha lisasta črta; suha zato, ker vlada v nji prohibicija, — da se ga mora le skrivoma kak glažek zavžiti, — lisasta pa'zato, ker je coloradsko hribovje pokrito z ved-Nekako | nim snegom.
Letos v novembru je bila tu neka čudna zima; ko se pelješ tu z železnico kakih 10 milj naprej naletiš na dovolj snega; malo dalje naprej se pa vidi zopet črna zemlja. Tako je n. pr. mesto Denver, vse v snegu, v Colorado Springs jc pa sedaj toplo kot spomladi, ravnotako v Pueblo, Colo. In v Sa-lida, Colo., ki je neravno visoko v gorovju, je zopet mnogo snega višje gori do 10.000 čevljev nad morsko gladino je pa skoraj brez njega.
Malo v stran od Denverja v Colorado Springs sem zopet spotoma obiskal svojega starega in že več let bolanega ubozega znanca, Rev. .los. Knafeljca. Revežu že pešajo tako moči, da je komaj govoril, ker je že več let prikovan na bolniško posteljo. Le par besed sva izmenjala, saj mi je to tudi sam spomnil, da težko govori. Dru-gi dan mi je pač pisal, da so ga po meni prinešena mu zdravi-
srcni rojakinji iz Frontenaca,
Kans., katerim naj bo izrečena na
tem mestu še enkrat prisrčna hva-
M. .	,la! Rev Knafeljc tudi ni mogel
Slamnikarji, sedaj pa je na va*, prehvaliti chikaškega slovenskega
s takimi narodnostnimi oddelki v uniji kakoršnega so si Slovenci ta dan ustanovili.
samih ležeče, ako si hočete zagotoviti svojih pravic, da stopite vsi
g. župnika in Mr. Horwata zna-
, vu	t noga trgovca, ker sta se ga bila
v to društvo in vsi v to unijo. Le . , v , .	.,	,
. .	v , . J. tekoče leto spomnila s poslano iz-
tako bode mogoče kaj vspesnega doseči.
Treba bode tudi več požrtvovalnega duha med vami, da se boste drug za drugega »žrtvovali. Ako ni nikogar, ki bi bil priprav ljen se malo žrtvovati za skupin koristi, potem ne bode nikdar nič.
vrstno kapljico.
Naj omenim, da se sedaj v Colorado v oliče dobro dela skoraj povsod; letina je bila tudi povolj-na, vsaj tako se pohvalijo naši su-J hi in ta mokri slovenski kmetje v okolici Pueblo, kjer obdelujejo
lezen, ki mu je skoraj nenadoma Velike' težave so bile namreč, ko ze,lJj° .z luuetIlilrt namakanjem.
lii med drugimi in čeravno se po- veda, delajo pri tem izjemo otro- »nu to, kar za dobro spoznavam našamo, da živimo res v največji ci, tukaj šolani in oni mladeniči, in poznam. — Trdno sem prepri-slovenski ameriški metropoli. Pred ki se za amerikaniziranje zanima- (*an, da bo g. Pavel Sehnellcr zavoj no je veljal Trst za največje j0. Morda se mi bo kdo čudil ako dovoljen v naši naselbini; želimo slovensko mesto na svetil, njemu i trdim, da živijo tu nekateri roja-|"iu mnogo uspeha,, zdravja in sre-je sledila Ljubljana; sedaj po ki že po dvajset let, pa še ne zna-
pretrgala nit življenja. Dva dni prod svojo smrtjo je nekoliko le-
se jc šlo za izvolitev delegatov za razne odbore. Kakor hitro se
Tam blizu Denverja imajo pa bolj pod hribi suhe kmetije; ondi več-
gol, par ur pozneje zgubil zavest,i je pojaslliJo kandidatom, da bodel krat ,nTolij°' da j.1"1 na|"eb? r08i
i .	•	_____i____i;i x__- - r o	.laim I	iu In 1 o nn/l i mina «11-
vojni se bo pa število stanovnikov j0 angleškega jezika; jaz sicer
gotovo tako skrčilo, da bo prevzel to častno mesto naš znani Cleveland.
Po dolgem presledku hočem zatorej zopet jaz napisati tukaj nekaj vrstic kot član največjega društva naše slavne organizacije, K. S. K. J. — kot prijatelj dobrega čtiva, priobčenega v listu, ki je last vseh naših združenih bratov in sester sirom Amerike, in kot prijatelj naše največje in naj-
teh direktno ne zaničujem; mislim si pa le, da so to neznanje vs!*d lastne malomarnosti povzročili, ali pa morebiti niso imeli prilike za to. Jaz vem, kako lahko ostane človek tuj angleškemu jeziku. Po tukajšnih tovarnah, kjer delajo naši Slovenci in Hrvatje in drugi Slovani, se govori le slovanski jezik;—"bossi" in preddelav-ci so tudi Slovenci in Slovani; ti umejo pač angleščino, vendar ob-
če, kakor tudi njegovi eenj. družini !
Živi, rasti in napreduj tudi naša najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podp. organizacija K. S. K. J.!
S pozdravom do vseh sobratov in sosester K. S. K. J.
Anton Grdina.
bogatejše slovenske katol. podpor- čujejo s svojimi delavci le v done organizacije, postavljene in za-imačem jeziku. Ko sem prišel jaz
sajene globoko v moč in temelj našega vernega slovenskega naroda. V prvi vrsti hočem malo pisati o naši slovenski metropoli, ali o našem Clevelandu, kamor smo sprejeli častno pred kratkem z največjim veseljem, zadovoljstvom in priznanjem glavnega predsednika K. S. K. J., sobrata Pavel
v Ameriko in sem pričel delati v "pajpovni", smo bili sami Slovenci pri delu zaposleni, tedaj še nismo imeli domačih "bossov". Pričeli smo zjutraj ob 4ih ali 5ih z delom in smo končali popoldne ob treh, ali štirih. Reda ni bilo pravega in sloge med delavci, pač pa pravo kranjsko priduševanje.
došlc. iz Chicaga, in smo jih pozdravili kot bodoče domačine naše metropole.
Sehnellerja in njegovo družino, j Potem sem delal v "dratovni popolnoma jednako s samimi Slovenci in našimi "formani". Potem, ko sem delal v klobučarni, — Jo Vam
Kako navdušeno, prijazno in go- je bila šele prava slovenska dru-........ novodošleci i žina. - In tako je v Clevelanflu za
stoljubno so bili ti sprejeti tukaj. Kako hitro so se zbrali zavedni elevelandski možje, odbor, člani in članice društva sv. Vida, št. 25 K. S. K. J. in povabili so še druge odlične goste, člane zveze trgovcev in gostilničarjev na skupni pozdravni banket, prirejen v počast g. Pavel Schnellerju in njegovi eenj. družini. Ta banket se je vršil dne 23. novembra zvečer v Knausovi dvorani, kjer je bila zastopana cela naselbina in kjer smo imeli dovolj vesele zabave. Da je bila ta prireditev popolna, je sodeloval na nji domač slovenski orkester in cerkveno pevsko društvo "Lira.' Pri tej priliki smo culi razne iz-borne govornike, ki so izražali
starejše delavce še dandanes; drugače je pa z našim naraščajem, ali z mladino.
Omenil sem že enkrat, da slovenska obrt tukaj kaj lepo cvete, kajti imamo številno domačih obrtnikov vseh vrst, "krojačev, šivilj i. t. d., i. t. d. Da bi Vi le enkrat videli naše slovenske parade in vrvenje po tukajšnjih ulicah! Koliko je avtomobilov, kojih lastniki so Slovenci, — potem bi se čudili ako bi šteli vsa elevelandska slovenska društva in zastave. Ako bi poslušali našo slovensko godbo, — izbome govornike in pevce. — Da, vsakdo bi se čudil napredku naše slovenske ameriške metropole;
_	__pa vse to je šele pričetek razvit-
svoje zldovoljs^o v-sled prihoda! ja, pričetek moči in pričetek orga-gosp. P. Sehnellerja in njegove | niziranja nase naselbine. Dosedaj
družine v naše
mesto. Tega ban-'smo bili vsak le bolj zase iu proti
Forest City, Pa.
Dne 2G. novembra je po kratki j bolezni, skoraj nenadoma umrl velespoštevani rojak Alojz Zaverl. Nismo mogli verjeti to 'žalostne vesti, a, žali Hog, bila je resnična! Pokopali smo ga dne 30. nov. Pogreb njegov je bil veličasten«; u-deležilo se ga je troje društev, ter mnogo občinstva.
Pokojni Alojz Zaverl je bil naj bolj poznata oseba, nc le med rojaki v Forest City iu okolici, ampak tudi drugod, in to vsled njegovega socijalnega stališča. Bil je sila delaven mož, ter bil posebno vnet za prospeh društvenega življenja. Ustanovil je s par drugimi rojaki društvo sv. Jožefa št.| 12 K. S. K. J., ter bil Jednotin član od njenega početka. Društvo sv. Jožefa je bilo ustanovljeno žel dne 18. febr. 1893. tedaj še nekaj preje kakor pa naša Jednota. To j pa je ravno dokaz, tla je pokojni J Alojz Zaverl že zgodaj uvidel potrebo podpornega društva. Z vso pravico lahko imenujemo pokojnika očeta našega društva sv. Jožefa. Novemu društvu je dal v začetku tudi prostor v svoji hiši. Zato je bil ravno večkrat društveni predsednik ali pa blagajnik, in, ako se ne motim, tudi njegov tajnik, saj prva leta.
Sodeloval je tudi pri ustanovitvi dr. sv. Barbare, ter bil njen gl. predsednik za jedcu termin. Pri tej priliki moram omeniti, da je pokojnika najbolj peklo, kakor mi je sam pravil, da je večina pri zadnji konvenciji dr. sv. Barbare izpustila nedolžno, ime "katoli-
iz ktere so ni več prebudil, ter je v nedeljo potem dne 26. novembra zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Sprejel je še zakrament sv. Poslednjega olja.
Zapušča udovo s tremi otroci. Kot skrben oče je dobro poskrbel za svojo družino; pustil jim je posestvo brez dolga, ter bil pri treh društvih zavarovan; razun tega tudi ni umrl praznih rok.
Da še to omenim, je bil pokoj. Alojz Zaverl med prvimi naseljen-v Forest City. Mučil se je po premogovnikih nad 30 let, nele tu, ampak tudi po Štajerski. Pred nekaj letini se je preselil v bližnji Vandling, misleč, da v miru preživi zadnja leta, a neizprosna smrt ga je tako nenadoma iztrgala iz naša srede!
Naše sožalje zapuščeni družini
treba redno hoditi k tedenskim od'borovim sejam, takoj so vsi os-topili ir. vsakdo se je branil sprejeti izvolitev, češ, da jc preveč,
dežja. Letos je bila ondi huda suša; le kak mesec pred jesenjo je malo deževalo. Ni čuda torej, da so tu pridelali mnogo krompirja,
,1» bi' zastrxn'j Ciil vsnk teden' dasiravno je rasel samo » dober
mesec, je izvrstno obrodil, ker je
tako debel, kakor male otročje
na te soje. Le s težavo smo dobili tri može, ki so slednjič sprejeli ta mesta.
Dandanes so razmere take; da se mora vsak stan sam potegniti za svoje pravice, drugače jih ne bode dobil. Kdor bode čakal na to,da se kdo drugi za njega potegne, se jako moti in zastonj čaka. Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal. V zadružništvu je moč. Pri vsaki stvari pa morajo biti nekateri vsaj,ki so pripravljeni za skupne koristi tudi kaj trpeti in se žrtvovati. Res je to nehvaležno delo in je ljudstvo le malo-
glave.
Društveno življenje je tu med rojaki v obče živahno; le, kot »e mi je povedalo, da članstvo K. S. K. d. in nektera društva, namesto napredujejo pa — nazadujejo; tu je pač mnogo društev in Jednot in vsaka nekaj dobi.
S pozilravom,
M. P.
V državi Illinois in Florida je bliskanje in strela tako pogosto, kakor v nobeni drugi državi naše
kdaj takemu hvaležno, vendar ne i Unije.
Pošiljateljem denarja!
Vsled zelo slabe poitne	•▼•tuj.mo rojakom po.iljati zd.j denar ▼ staro domovino
po brezžičnem brzojavu.
Natančno smo poizvedeli, da pridejo take pošiljatve za današnje razmere hitro Za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj.
Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, odtam na Dunaj, odkoder jih odpošljejo na določeni na«1^ o . lačnu ge zdaj iz gtare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr.
Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahteva in dobi od pošte za vsako izplačilo takozvan.Payee^s receipt t j potrdilo s pečatom zadnje pošte in lastnoročnim podpisom prejemnika ah poštarja Vsa ta'potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, kp bo postna zveza zopet
Vrejenabpozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene m še naprej^ 1*000 tam.^ ^ ^ ^^ ^^ denar y gotovini, ^
privatnih čekov za brzojavne pošiljatve ni mogoče sprejemati
SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI ŠE $4.00 ZA BRZOJAVNE
STROŠKE
Naslov se mora jasno napisati in dodati: poilje naj se brzojarno.
L.
K: 100.00............% 13.00
K: 200.00........................26-00
K: 300.00........................39-00
K: 400.00........................52-00
K: 600.00........................65.00
TVRDKA FRANK SAKSER.
82 Cortlandt Street,
K: K: K: K: K:
600.00...........% 78.00
700.00........... 91.00
800.00........... 104.00
900.00........... 117.00
1000.00........... 129.00
New York, N. Y.
Maj* vako »redo.
Kranjske-Slovenske Jke Jednote v Zdruionib
državah ameriških.____
Uredništvo in upravništro: lt51 West 2 2nd Place, Chicago, DL _Telefon; Canal 2487._
Naročnina:
Se Owe, na leto.............99.86
le Milene.................$1.00
le tnoeemstve..............$1.80
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNTOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AM1BICA
_leaned every Wedngodly.
Owned by the Grand Carniefian Iko-Tonlen Catholic Union of tke United States of Ameriee.
OFFICE:
IM1 Wast 22nd Placa, Chicago IB.
__Phone: Canal 2417._
Subscription rate:
For Members, per year....... .$0.64
Fox Nonmembers............$1.00
For Foreign Cenntriee........fl.iO
»81
Hodite k društvenim sejam!
V decemberski številki mesečnika "Fraternal Monitor" je citati zanimiv govor, ki ga je nedavno držal v Atlanti, Ga. neki višji u-radnik neke večje ameriške podporne organizacije na zborovanju Zveze podpornih organizacij gori navedenega mesta.
Vsebino svojega govora je do-tičnik razdelil na 4 vprašanja, ki se vsa nanašajo na obiskovanje društvenih sej. Ta vprašanja je govornik razdelil sledeče:
"1. Čemu moraš hoditi k društvenim sejam?
2.	Kje drugje najdeč več pravega užitka,'kakor v društveni dvorani? Kam drugam hodi ljudstvo, ki ti kaže individualno več koristi, kakor v društvene zborovalne dvorane ?
3.	Kam drugam moreš sploh iti, kjer prebiješ del večera v družbi svojih sobratov. Od kod drugod se vračaš domov z bolj čistimi misli mi, z bolj zadovoljnim srcem in z manj obžalovanjem, kakor od društvene seje?
4.	Kak utis, ali upliv boš naredil na druge z obiskom seje, ko se z iste vračaš domov ?
Prvič: Ti moraš redno prisostvovati pri sejah svojega podpornega društva iz ravno istega razloga in vsled ravno take dolžnosti, na kakoršno si kot dober državljan navezan pri volitvi. Domovina v kateri mi živimo in v kateri uživamo prostost, je sestavljena iz združenih nastopov ljudstva s tem, da sleherni, ali vsak posameznik izvršuje to, kar je za ljudstvo, kot eelota najbolj prikladno in koristno, da vsak posameznik deluje za stvari, ki podpirajo našo celokupno korisrt in te stvari so: prostovoljni prispevki za napredek javnih podjetij, davki za vzdrževanje mesta, okraja a-li države, ali če dotičnik posveča svoj čas in moč za izboljšanje in prospeh našega socialnega, civilnega, političnega in verskega življenja.	—
Dobi se ljudi, ki nočejo nikdar voliti, dalje one, ki celo nalašč lažejo in prikrivajo svojo osebno vrednost pri nalaganju davkov. Tudi je dosti takrh, ki ne storijo in ne dajo ničesar koristnega svoji domovini, v kateri vživajo srečo in svobodo. Taki ljudje so podobni trotom, za katere mora o-stalo ljudstvo čez uro delati, da jih vzdržuje. Glasom v Washing-tonu izdane statistike zanemarjajo taki ljudje ravno tako kaj radi tudi svoje družine, kakor zanemarjajo svojo državo. V tej vrsti pa nikakor ne boste našli onih, ki vzdržujejo podporne organizacije z obiskovanjem društvenih sej, — tem je tudi blagostanje države tako pri srcu, kakor blagor svojega sob rata. Kakor sem že omenil, morajo oni državljani, ki podpirajo svojo domovino, — več delati in skrbeti tudi za one, katerim je domovina deveta briga.
Ravno tako je tudi z društvenimi dvoranami. Našli boste take dobre državljane vedno prisotne pri sejah, ki delujejo za brato-ljubje, ki skrbijo drug za druzega in pa tudi take, kojih ni nikdar k seji. Ti dobri člani so podobni marljivim bučeli-cam ker podpirajo tudi lene člane, katerim smrdi društvena dvorana kakor žveple-na jama Če zboli tak malomaren član, ali če umre, mu pride pa društvo k dobrem s svojo podporo.
Ali ste katerikrat sploh že premislili, če bi se naše organizacije vodilo še po starem načinu, bi morah imeti kolektorja, ki ibi pobiral okoli po hišah asesmente, imeti bi morali več knjigovodij, uradnikov svoje urade itd. za vodstvo in poslovanje. Dosti teh stvari pa vi dragi mi bratje prihranite, ker ste združeni v bratsko vez, ker vse to opravljate sami pri društvenih sejah. Kdo torej vzdržuje kako podporno Jednoto? Oni dobri in vestni člani krajevnega društva, ki izvršujejo natanko vse dolžnosti kakor državljani in člani, ki hodijo redno k sejam, ker tako pravila društva fcahtevajo.
Drugič: Kam drugam zahajajo možje, kjer bi se bolj za tvojo o-sebno korist zanimali in bolj delovali kakor k — društvenim sejam. Kje drugje boš naletel skupaj zbrano množico mož, ki bi ti bratski stiskala roke, kjer bi ti kazala svoje osebno zanimanje za tvojo dobrobit, kje drutgje zamoreš najti tak duh bratljubja, kakor v društveni zborovalni dvorani? Če si morda odsoten, bodo tvoji so-bratje popraševali po tebi, če si bolan, te bodo obiskovali, — če si v nesreči, te bodo tolažili in ti pomagali. Jaz ne najdem nikjer drugje na svetu več užitka, zabave in več občuitkov kakor oni večer, ko se nahajam v številni družbi svo jih sobratov pri mesečni seji.
Ako hočete biti pravi brat napram ibraftu, morate tudi redno zahajati k mesečnim sejam vašega podp. društva. V društveni dvorani najdete tudi medsebojno družabno zabavo, — lahko morda ka dite, in se pogovarjate o društve nih zadevah, ki so vsakemu pisa mezniku in vsem skupaj v korist. Na društveni seji se vas posluša pozorno in z zanimanjem kadar kaj umestnega govorite, kar drugje tega ne boste dosegli. Pri tem mi prihajajo na misel krasne besede nekega fraternalista ki se je nekoč sledeče izrazil: '4 Naj se človek še tako ponaša na svojo neod-vinost, na svojo neupogljivo moč m naj človeške simpatije ter bra-toljubje smatra za odveč, — tak človek bo šele tedaj spoznal sladkosti bratoljuifcja, če pride v ne-prilike, če ga bodo trle nadloge in žalost." Te besede so povsem resnične in zlata vredne.
K tretji točki mojega govora te še enkrat vprašam: Od kod se boš bolj zadovoljno vračal domov, kakor z društvene seje? Ali najdeš morda več užitka po takozvanih kino glediščih, kjer se kažejo večkrat pohujšljive slike, kjer je nabasano ljudstva, kjer je zrak nezdrav? Ali najdeš pravo zabavo po biljardnih igriščih. Jaz sem se sam prepričal, da je izmed 10 o-biskovalcev takih dvoran najmanj 8 takih, ki grdo govorijo, kolnejo itd. Ali te vleče morda, da postavaš po oglih kjer obiraš in kritiziraš mimoidoče ženske. Ali najdeš za "baro" več duševnega užitka, kjer si s strupeno, preobilo vžito pijačo krajšaš življenje?
Morda si že kedaj obžaloval, da si prebil del večera v enem, ali drugem izmed tem omenjenih prostorov, ali krajev? Hudo ti je bilo morda pri srcu tedaj, ko si se vračal pozno domov? Hudo ti je bilo za zapravljeno svoto denarja, — misli nisi imel nasledov-nji dan zbranih pri delu; telo in moči so ti odpovedale, — moral si zapustiti delavnico, ker si bil za delo nezmožen. V društvenem življenju, ali v društvenih dvoranah pa ne boš naletel na nič nemoralnega, na nič pohujšljivega, na nič slabega. Vračajoč se domov se boš počutil zadovoljnega; ne bo ti žal za denar, ki si ga pustil v društveni blagajni; ta denar bo gotovo enkrat tudi tebi koristil.
In končno, kak učinek bo naredil tvoj obisk društvene seje na tvoje prijatelje? Tvojega gospodarja? Tvoje stariše? Tvojo ženo, ali otroke? O tem mi ni potreba bolj natanko razlagati. Vsi ti, bodo boljše in lepše mislili o tebi če zahajaš redno k sejam, kakor da se redno klatiš okoli ali postajaš po oglih. Ako boš tako ravnal in živel, — morda ni več dolgo oni čas, ko te bodo prijatelji zapustili, — ko boš brez dela in jela, — oni tvoji nekdanji tovariši, ki so ti svoječasno stiskali roke in klicali: Živel! — te bodo na cesti
prezirali.--Edino izjemo pri
tem bo delala morda tvojaN dobra mati ali potrpežljiva žena. Če pa zahajaš redno k društvenim sejam, se ne boš tega nikdar kesal, — ni se ti potreba bati vsled tega slabih posledic, ker si vedno v dotiki z ljudmi, ki ti dobro 'želijo in delujejo tudi zate. Pri tem i-
mej vedno v svojem srcu tudi to lepo tolaženo zavest, da bode po tvoji smrti tvoja doibra mati, ljub-
ljena žena in družina dobila pod-* kot zaslužiš!
poro in pomoč od onega društva, h kateremu si redno hodil na seje. Vsi tvoji bližnji sorodniki in prijatelji bodo dobro govorili in mislili o tebi tedaj, ko te sprejmejo k večnemu počitku."
Predsednik Wilson in draginja. ; t ;
svoje druge tovariše, da naj jih
rešijo pogina. — Delavec, ti pa stradaj, ali plačuj za živež več
V nekaterih večjih mestih, — tako n. pr. v New Yorku je pričelo ljudstvo bojkotirati gotove vrste živil. 'Številne družine in posamezne osebe so se zavezale, da ne bodo več tednov uživale ja-jec. Izjeme so le slabotni, ali bolni ljudje, ali otroci. Ta načrt se je dosedaj še precej dobro obne-sel. Razni prekupci in oderuhi so kmalu zatem znižali c^no jajc za nekaj centov; tako stane danes 1 ducat uležanih jajc v New Yorku 39c, nedavno je bila pa cena 65c.
Washington, D. C., 2. decembra. — Predsednik Wilson se marljivo pripravlja na svoj govor, katerega bo^žal prihodnji torek, dne 5. t. m. pri otvoritvi kongresnega zasedanja. Predsednikova poslanica se bo v prvi vrsti nanašala na sedanjo neznosp$, draginjo, kakoršno že več let ne i Neki vojni dopisnik opisuje gro-pomnimo. Gotovo bodo predsed- fa Berchtokla, bivšega avstro-og. nikove besede in želje uplivale na ministra, na bojišču. Grof Berch-
C. in kr. ritmojster grof Bercbtold.
poslance, da bodo skušali to pereče vprašanje prejkomo-goče rešiti tekom svojega zasedanja.
told je prosil cesarja, da mu do voli vstopiti v vojsko in podeli sliužbo na fronti. Cesar je udovo-
Načrte, katere namerava pred-iljil želji svojega bivšega zunanje-sednik Wilson predložiti kon- ga ministra ter ga imenoval za
grešni zbornici v tej zadevi še ni javnosti naznanil. Sodi se pa, da bo ta poslanica objavljena v listih takoj, ko se predsednik povrne v Belo hi&o. Mnogo njegovih somišljenikov in političnih prijateljev odobravalo točko; obljubili so mu celo, da ga bodo vsestransko podpirali, ko pride zadeva na dnevni red in glasovanje.
Predsednik Wilson se bo povrnil v Washington jutri; takoj po svojem prihodu bode sklical skupaj več članov kabineta, da se bo-
stnika nekega dragonskega polka ter mu je bilo izročeno povelj-ništvo straže na laškem dojišču.— Dopisnik pravi: 44Imel sem srečo, biti gost poveljništva, kjer se je nahajal tudi grof Berchtold kot poveljnik straže. Slučajno smo stanovali mi časnikarji v hiši, v kateri stanuje tudi bivši zunanji minister. Hiša je dosti slaba in v predsobi se ne nahajajo zelene palme, niti ne spe livrirani laka ji, ampak na goli slami leže utrujeni vojaki. Skozi vrata, ki so nas
najbolj priden uradnik svojega ministrstva. Sedaj ima manje dela in prost čas preživi na fronti. Zelo mnogo obiskuje okope, in Lahi mu namesto diplomatičnih poročil pogostokrat pošljejo po kakšno bombo. Ni se mu še dogodila nesreča inx pravijo, da je grof Berchtold lažje vzdržal eksplozijo laških bomb, kakor pa note San Ginliana. Grof Berchtold si je kupil tudi fotografski aparat in pravijo, da zelo strastno fotografira. Vse ga zanima : tren, municija, šotori, rezerve, okopi, in gotovo je, da je grof Berchtold edini med svojimi kolegi, zunanjimi ministri, ki v resnici ve, kaj pomeni, kadar zunanji minister napove vojskd.	*
Včasih pripoveduje ritmojster Berchtold tudi o dobi, ko je bil minister. To se razume, da ne pripoveduje političnih stvari, ali pripoveduje kako so sijane^ večere prirejali na ruskem dvoru, kdo je bil povabljen, a kdo zopet ni bil in kaj se je vse sklepalo po tem, ako kdq ni bil povabljen na dvor. Včasih pripoveduje grof Berchtold o raznih skrivnostih ruske dvorne kuhinje. O politiki ne govori, ker ritmojster ne politizira.
do pogovorili o načrtu, kako bi se delila, se je slišala vsaka beseda, zamoglo sedanjo draginjo odpra- Pa smo prosili njegovo ekselenco, viti? Dosedaj imajo razni državninam oprosti, ker smo šli spat departmenti že dosti podatkov in! kiomaj ob dveh ponoči. Bivšega
pojasnil, ki pričajo o glavnih vzrokih sedanje draginje. Na sto in stotisoče prošenj je došlo zadnji
zuifanjega ministra smo prvič videli po delegacijah v vojni jedilnici. Bila je osma ura zvečer, zu:
čas vladi v roke oil vseh strani; "aj je padal gost dež. Grof Berch Zedinjenih držav. Vse te prošnje told je bil zavit v zelenosivo ogri-( se nanašajo na to, da naj sama nJ»](> »» oblečen v ravnotako uni-vlada kaj ukrene in skuša pre- formo. Ne. nosi gamaš, pa je v j prečiti sedanje slabe čase v Ame- svojih dolgih hlačah kot dragon-riki. V prvi vrsti pa zahteva ljud- ski stotnik ravnotako eleganten, stvo v teh prošnjah vladno prepo-i^akor je bil kot zunanji minister ved na izvoz živil v inozemstvo. i Na prsih, kjer so se svetili njegovi
Vladni uradniki se strinjajo vredi' snu) vi<leli samo nekaJ ozkih obče z željo ljudstva glede prepo-itrakov- SedaJ nosi Srof Berthold i vedi izvoza živil; težko, težko pa,i kot <l™gon?ki stotnik samo eno da bode ta predlog prodrl. Neka-! odlikovanje. To se razume, da je teri politrkarji trdijo, da bi v tem t0 zel° redko odlikovanje, ker je slučaju preveč trpel ameriški trg,iv V0Jski mal° stotnikov, ki nosijo da bi vsled tega nastali ti.!zlato runo- Nekoč mu * lzrofi1 morda še slal>ši časi, ker bi se m-jsam cesar v lschlu< ko Je miulster d ust r i jo omejilo; zopet drugi tr- posegel po reformatorskih načrtih dijo, da je to protiustavno, Zedi- v balkanske razmere, njene države imajo pravico le ^ > Vri ™naži, kjer smo ga videli i daj uvesti prepoved na izvoz živil.	ie slPala sv°j° svetlobo sa-
i če bi bile same zapletene v vojno, jmo majhna acetelinska svetilka.
T> . , ., ,ir., , v	.	Vsi došli so si umivali roke v vodi
Predsednik W ilson hove .v prvi	. , , .	.
.. . ,	i !	in karbolu ter so pnceh pnpove-
vrsti izslediti prave vzroke seda-	, .	, ,, X ,
• , • • tt * i	•••	dovati o starih dogodkih. I*red na-
nje draginje. \ to svrho se vršijo	* ... X
,	... .	,	mi časnikarji so se oživili sXoini-
po vseli večjih mestih in«po vseh . , , 0.. ,,. A *x •
državah strogi* investigacije po "U-radnikih justičnega department
ni na delegacije. Tudi tam smoN^-deli grofa Berehtolda kot daues^
, i.i? v. . , , ! Pogovarjal se je z isto gesto m z Ko bo enkral vlada na čistem, kdo . ..	... . • v , ,
1 istim smehljajem je sel skozi dr-
ravno navija cene živilom, kdo najbolj odira ljudstvo, — potem se bo postopalo s krivci strogo na podlagi sedanjih, — ali pa še bolj poostrenih državnih postav.
Čuje se, da bo senator Lewis iz
žavnozborske kuloarje in pripovedoval delegatom, kako je sedaj z nami.
"Gospodje časnikarji?" nas vpraša.
._„. .	"Da, vaša ekselenca." Pred-
Ilhnoisa izdelal zakonski načrt, staviH smo se> a bivši minister da naj vlada sama prevzame pre- nam je podal roko>
skrbovanje ljudstva z živili. Via da naj dovoli več milijonov dolarjev, s katerimi bi se pokupilo vse letošnje poljske pridelke naravnost od farmerjev. Po vseh večjih mestih naj bi se ustanovilo državna skladišča živil in državne tržnice. Blago po teh .tržnicah naj bi se prodajalo za lastno ceno, ali le s tolikim dobičkom, da bi se pokrilo prevozne in druge u-pravne stroške. Vlada naj bi z železno roko posegla po vseh žitni-cah, hladilnicah in skladiščih, kjer imajo trustijani nakopičenega blaga za milijone in milijone dolarjev. Vlada sama naj bi enkrat za vselej prepovedala nesramno borzno špekulacijo z živili te, ali one vrste.
Da zares, senator Lewis ima lepe ideje, samo če jih bo mogel izpeljati1; bojimo se pa, da bo dosti državnih poslancev in senatorjev temu predlogu nasprotovalo, to pa le vsled svojega lastnega žepa. Znano je, da je v kongresu in senatu številno takrh ljudskih? zastopnikov, ki delajo v prvi vrsti za svojo lastno korist, — potem šele za drutge. V kongresu in senatu sedijo kapitalisti, denarni mogotci in veletrgovci. Vsi ti bodo držali skupaj in skušali predlog ovreči, da ne bodo pri tem kaj oškodovali; saj vrana vrani oči ne izkljuje. Poslanci te vrste bodo gotovo delali solidarno; poleg tega bodo skušali pregovoriti Se
"Vi bodete gotovo tukaj ostali nekoliko dni?"
"Z dovoljenjem poveljnika smo bili že dva dni na fronti in smo pregledali vse naše postojanke."
"Videli ste lepih stvari, kajne?
"V resnici, vaša ekselenca."
Sedaj pristopi k njegovi ekse-lenci neki^eastnik in mu izroči spise.
"Oprostite gospodje," reče bivši minister, sede k mizi, dočim mu je častnik nekaj pojasnjeval o spisih. Grof Berchtold se je smehljal, a nato je z ravr^> isto gesto, s katero je nekoč podpisoval spise v zunanjem ministrstvu, podpisal predložene spise. Takrat so oni spisi vsebovali važna vprašanja: Kaj bo z Albanijo, Kaj mistli monarhija z vzhodnimi železnicami, a sedaj ta pisma, ki leže pred njim, morebiti odrejajo samo to, kateri avto bo jutri kurier. Akti niso isti, ali gesta in smehljaj sta popolnoma ista. Ritmojster Berchtold je popolnoma isti v tej častniški jedilnici, kakor je bil nekoč kot prevzvišeni grof Berchtold, zunanji minister in vitez zlatega runa v delegacijah.
Grof Berchtold je na fronti precej izgubil na svoji debelosti, ali njegovo lice izgleda zelo zdravo ter je od vetra potemnelo. Pripovedovali so, da je za časa, dokler je bil še minister, bil celih 16 ur za svojo pisalrto mizo in da je bil
Iz Varšave.
t
Varšava je poljski Pariz. Poljaki ljubijo svoje glavno mesto kakor Francozi ljubijo Pariz. Varšavski meščani so ponosni na svojo velikomestno kulturo in na svojo gospodarsko moč. Ruska vlada je zatirala razvoj političnega življenja, ni pa mogla zatreti gospodarskega in kulturnega življenja. Brez politične in državne pomd-či, še več, v boju proti ruski politiki in državi, je Varšava kulturno in gospodarsko napredovala ter zrastla v tako mogočno kulturno središče, da je v mnogoterem oziru prekosila Moskvo in Petro-grad. Varšavski meščani so torej opravičeno ponosni na delo svojih rok in svojega uma.
Takoj po osvoboditvi/izpod ruskega jarma je varšavski meščanski odbor primerno novim razmeram organiziral šolstvo. Prej je bil v javnih šolah ruski učni jezik. Sedaj pa v vseh šolah gospoduje poljski jezik kot učni in uradni jezik.
Krona varšavske kulturne organizacije pa je varšavska poljska u-nive^za in tehnika. Pod rusko vlado je imela Varšava včisto rusko univerzo, a to je bila flniverza nižje vrste; po uradni razvrstitvi je bila na isti stopinji kakor sibirska univerza v Tomsku. Splošno je bilo znano, da se ruski vseučiliški profesorji v Varšavi ne odlikujejo niti po učenosti niti po značaj-nosti. To so bili večinoma znanstveni siromaki, omejeni, nezna-čajni možje, ki so igrali vlogo ru-nov in policajev.
Dne 15. nov. 1915 pa je bila v Varšavi slovesno otvorjena poljska univerza in tehnika. Po pol-stoletnem suženjstvu je zopet zma goslavno zadonel poljski učni in uradni jezik na najvišjih varšavskih kulturnih zavodih.
Kura tor varšavske univerze in tehnike je grof Hutten-Czapski, ki posreduje med zavodom in med nemškimi oblastmi. Za rektorja sta imenovana prof. dr. med. Jožef Brudzinski na univerzi in prof. inž. Zvgmunt Straszevicz na tehniki. Univerza bo imela tri fakultete: 1. pravno in državnoznan-stveno, 2. matematično-prirodo-slovno z medicinskim oddelkom. 3. filozolično z zgodovinskim in filologičnim oddelkom. Rektor bo rabil stari pečat varšavske kraljevske univerze s poljskim orlom v sredi in z novim samopoljskim napisom. Varšava bo zopet ne samo po imenu, ampak tudi dejansko duša in srce poljskega naroda in poljske kulture.
V zadnjem času se je začela Varšava prebujati iz politične o-motice, v katero je p^dla po odhodu Rusov. Občevanje z Galicijo je začelo v širših krogih varšavskega občinstva zbujati zavest pa-triotičnih dolžnosti. Varšava vstaja iz politične pasivnosti. Vršijo se razna posvetovanja in konference o poljskih narodnih in političnih vprašanjih. Snuje se poljski narodni odbor, ki bo v zvezi deloval za dosego skupnih narodnih ciljev.
Patriotične manifestacije imajo vedno večjo privlačno moč za občinstvo. Zlasti v cerkvah dajejo meščani duška svojemu domoljub-lju. K versko-narodnim prireditvam se zbira toliko občinstva, da so vse cerkve premajhne. Posebno
velike množice so se udeležile službe božje za padle legionaše in cerkvene slovesnosti ob osvoboditvi Vilne.
Meščanski šolski odbor deluje zelo živahno in uspešno. V mestu se bo odprlo 200 novih ljudskih šol in več srednjih šol. Šolski odbor se dogovarja z nemškim varšavskim gubernatorjem o organizaciji šolstva.
Po natančnem štetju šteje Varšava 900,000 prebivalcev; vmes je gotovo znatno število beguncev, na drugi strani je pa še večje število tistih, ki so se izselili v Rusijo. Pred vojsko je Varšava z vsemi predmestji štela okoli milijon prebivalcev. Zelo se čuti, da je mesto zapustilo mnogo premožnih meščanov in se je s tem zmanjšala gospodarska moč mesta. Zlasti občutno je, da so ustanovljene" tovarne in velike trgovine.
Mesto je najelo pet milijonov rabljev notranjega posojila, da more vi sedanjih izrednih razmerah pokriti velikanske stroške. — Uspeh posojila je bil sijajen. Podpisalo se je celih 20 milijonov rabljev.
Varšavski meščani so dokazali, da hočejo v novih razmerah ohraniti in pomnožiti svojo kulturno in gospodarsko moč. Po stiku z Galicijo se bo doseglo, da bo Varšava v resnici prestolnica in srce vstajajoče Poljske.
I	"Slovenec".
Razne stvari
Posledice prohibicije.
Višje sodišče države Mississippi je izdalo te dni novo postavo, da ne sme noben, v državi Miss, izhajajoči časnik pripbčevati o-glasov za prodajo opojnih pijač. Sodnija je tudi prepovedala predlog za splošno glasovanje, da bi vsaka oseba v državi Miss, lahko od drugod naročevala po en kvart opojne pijače.
'Charlie Chaplin.
Najbolj znani komik današnjega veka je nedvomno Charlie Chaplin, katerega pozna po sliki že vsak ameriški šolarček. Slike Ch. Chaplina se kažejo dandanes že po vseh kinogledališčih, bodisi že v Ameriki, ali v Evropi. Charlie Chaplin je naredil pogodbo z neko veliko "film" korporacijo, da bo igral samo zanjo in sicer sleherni mesec po enkrat, za dobo enega leta. Družba mu bo plačala za to 600 tisoč dolarjev ali 50 tisoč dolarjev za vsak nastop.
Komik Chaplin je star šele 27 1. in samec. Rojen je bil v vasi Foin-tainebleau na Francoskem ter je po rodu jud. Njegovi stariši so se pisali Kaplan; oče je bil glumač v nekem cirkusu, mati pa akroba-tinja. Mladi Charlie se je izšolal na Angleškem, odkoder je prišel nedavno semkaj v Ameriko za kruhom; danes je pa s svojimi šaljivimi nastopi dospel do milijonarja.
Farmar, — milijonar.
Pred nekaj meseci je umrl v Farlingtonu,okraj Crawford, Kas. 741etni Nels Smith, ki je veljal za najbolj premožnega farmarja v državi Kansas. Njegovo skupno gospodarstvo in posestvo se ceni namreč na en milijon dolarjev. Pokojni Nels Smith je prišel semkaj iz Švedskega že pred kakimi 50 leti brez kakih denarnih sredstev; v šolo ni hodil nikdar, vsled tega tudi ni znal ne pisati, ne bra- i ti.
Sprva je delal kot dninar pri neki železnici in ga je tedaj zadela nesreča, da je izgubil eno nego. Kasneje je pričel v Crawford County delat na nekem "home-steaclu"; bil je skrajno marljiv, priden in varčen v svojem poklicu tako, da je sčasoma vedno večal svoje posestvo. Najbolj se je pečal kasneje z živinorejo, kar mu je donašalo mastne dohodke. Na stara leta je lastoval ta farmar v Crawford okraju že 6000 akrov lepih pašnikov, v zapadnem delu države Kansas 4000 akrov, v Te-xasu pa 1200 akrov.
Omenili smo že, da je bil Nels Smith, milijonarski farmar skrajno varčen in tudi skop. Oblačil se je vedno priprosto kot kak berač. Nekoč, ko se je mudif po opravkih ^ v Kansas City, ga je nek policaj aretiral, ker je mislil da Smith prosjači po mestu. Zadeva se je pa kmalu pojasnila, ko je peljal skopi farmar policaja v neko banko, kjer so mu povedali, da ima Nels Smith ondi naloženih več 100 tisoč dolarjev. Isti dan je naložil aretirani Nels Smith v dotični banki $19.000 v gotovini in čekih.
Lxxxxxxxxxxxxxxxxxv
Ustanovljena v Jolmtu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporiruna v Jo-drzaVl Illl»0»> dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL Telefon 1048
Od ustanovitve do 1. oktobra 1916 skupna izplačana podpora
S1485.824.62.
GLAVNI URADNIKI :
Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, i. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet HI 11. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Clveland, 0. 'ilavui tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn N Y •llavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av, Sbebovgan, Wis Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik : Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St.; Pueblo, Colo. John Povsha. 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank PetkovŠeK, 720 Market St., Waukcgan, 111. Frank Fraučič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh. Pa. k Anton Gregorich^l 12 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave.. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111.
Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo ia glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Jopise« društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111.
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
V mesecu decembru 1916 je razpisan na vsakega člana in članico K. S. K. Jednote poseben asesment v znesku 25c v pokritje poškodninskih in operacijskih izplačil.
Tekom leta imeli smo izvanredno veliko poškodninskih in operacijskih slučajev. Ker redni mesečni asesmenti niso zadostovali v pokritje izplačil, radi tega se je morala zgoraj om :njcna Joklada za mesec december razpisati.
JOS. ZALAR, gl. tajnik, K. S. K. J.
PRISTOPILI ČLANI.
K dr. sv. Jožefa, 7, Pueblo, Colo., 21971 Vidmar Karol 26, 1000, spr. 19. nov. 1916, društvo šteje 493 čl(ic).
K dr. sv. Jan Krstil. 14, Butte, Mont., 21972 Klepae Jurij 40, 1000, spr. 22. nov. 1916, dr. št. 194 čl(ic).
K dr. sv. Cir. in Metoda 45, E. Helena, Mont., 21973 Juričič Štefan 28. 1000, spr. 14. nov. 1916, dr. št. 72 čl(ic).
K -dr. Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 21974 Jaketič Mihael 21. 1000, — 21975 Berkopec Štefan 17, 1000, spr. 22. nov. 1916, dr. it. 291 čl(ic).
K dr. sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wise., 21976 Baboschek Ivan 29, 500, spr. 5. nov. 1916, dr. št. 152 čl(ic).
K dr. sv. Srca Jezusovega 70,.St. Louis, Mo., 21977 M trie Jurij T., 17, 1000. — 21978 Lavše Alojzij 27, 500, spr. 15. nov. 1916, dr. št. 115 čl(ie).
K dr. sv. Ant. I ad 72, Ely, Minn., 21979 Smrekar Ivan B. 43, .',00. spr. 13. nov. 1916, dr. št. 94 čl(ic).
K dr. sv. Jožeta 110. Barberton, Ohio, 21980 Kalčič Anton 22, 1000, spr. 19. nov. 1916, dr. št. 59 čl(ic).
K dr. sv. Cir. in Metoda 144, Sheboygan, 'Wise., 21981 Adlešič Anton 16, 500. spr. 15. nov. 1916.
K dr. sv. Jožefa, Bridgeport, Conn., 21982 Adamič Ivan 39, 500, spr. 19. nov. 1916, dr. št. 74 čl(ic).
PRISTOPILE ČLANICE.	•
K tir. sv. Jožefa, Crested Butte, Colo., 7915 Pavlišik Jožefa 35, 1000, spr. 25. nofv. 1916, dr. št. 103 čl(ic).
K dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 7916 Lavše Terezija 26, 500, spr. 15. nov. 1916, dr. št. 115 čl(ic).
K dr. Mar. Sed. Žalosti 81, Pittsburgh, Pa., 7917 Lavrenčič Ana >3, 1000. — 7918 Radočaj Katarina 30, 1000. — 7919 Benkovič Ana i3, 1000, spr. 26. nov.-1916, dr. št. 147 članic.
K dr. sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio, 7920 Gerbec Johana 16, 1000, spr. 12. nov. 1916, dr. Št. 38 članic.
K dr. sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 7921 Martinčič Alojzija 23, 1000, — 7922 Lužar Barbara 25, 500. — 7923 Korošec Marija 31, 1000, spr. 12. now. 1916, dr. št. 99 članic.
K dr. sv. Ane 120, Forest City, Pa., 7924 Puc Katarina 32, 1000, spr. 19. nov. 1916, dr. št. 108 članic.
K dr. sv. Ane 150, Cleveland, Ohio, 7925 Fink Sofija 16, 500, spr.
20.	nov. 1916. dr. št. 34 članic.
K dr. Kraljica Majnika 157, Sheboygan, Wise., 7926 Pungarčar Kristina 24, 500. — 7927 Puklek Marija 37, 500 spr. 29. nov. 1916. •L*, št. 41 članic.
i
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od dr sv. Frančiška 29, Jcliet, 111., 20207 Josip Koračin 39, 1000 _ 3916 Pire Anten 22, 1000. 31. okt. 1916. dr. št. 338 elCic-.
Od dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 19629 Pavleš.č Ivan 22, 1CC0. 25. nov. 1916 dr. št. 134 čl(lc).
Od dr sv Jan Evang. 65, Milwaukee, Wis., 20840 Frangeš Ivan 11, 500. — 20902 Ermm Jožef 27, 500. — 20983 Scklv Simon 45, 2o0.,
21.	nov. 1916. dr. št. 152 čl(ic).
Or dr. sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 20609 Šivec Nikolaj 19, 1000.
23 nov. 1916. dr. št. 94 čl(ic).
Od dr. sv. Juriji 73. Toluca, 111., 19499 Philipcieh Luka 29, 1000.
22.	nov. 1916. dr. št. 47 čl(ic).
Od dr Fr^d Baraga 93, Chfeholm, Minn., 213ft5 Laurie Rudolf >3, 500. — 21230 Ba/kovic Franc 34, 1000. 24. nov. 1916. dr. st. 126 el(ic).
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 4229 Demšar Anton 19, 1000. 20. nov 1916, dr. št. 90 čt(ic).
Od ;lr. sv. Jožefa 103. Milwaukee, Wis., 20781 Krese Ivan 20. 500.
22. nov. 1916. ur. št. 101 cl(ic).
Od dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 15767 Katrman Štefan 28,
500. — 21235 Parkelj Ivan. 18, 500. — 18665 Trojaai Jurij 39, 1000.
13. nov. 1916. dr. št. 72 čl(ic).
Od dr. s v. Valentin 145, Beaver Falls, Pa., 18673 KapSa Marka
20.	1000. 20. nov. 1916. dr. št. 32 čl(ic).
Od dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 18368 Kralj Mihael 16, 1000. 29. nov 1916, dr. št. 166-čl(ic).
Od dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 5740 Horvat Ivan 24, 1000. — 6858 Evan Ivan 24, 1000. 25. uov. 1916, dr. št. 493 čl(ie). •3d dr! sv. Srca Jezusovega 70, St. Louris, Mo., 6075 Kolarie Josip 29, 500., 28. nov. 1916. dr. št. 115 čl(ic).
Od dr. Mar. Sed Žalosti 84, Trimountain, Mich., 16360 Mataja Stefan 39, 1000. 27. nov. 1916. dr. št. 88 čl(ic).
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 6012 Petrovčič Marija 18, 1000.
21.	nov. 1916. dr. št. 423 čl(ic).
Od dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 2541 Gruden Franca
19,	1000. 20. nov. 1916. dr. st. 210 el(ic).
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton ,Pa., 4164 Demšar Cecilija 19, 1000. £0. nov. 1916. dr. št. 90<čl(ic).
Od dr. sv. Roka 1»2, Frontenac, Kans., 5553 Trojan Antonija 33, 1000. 13. nov. f916, dr. št. 72 čl(ic).
Od dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn., 5000 ,Znidarsi£ Olga 22, 1000. — 7614 Ilič Rozalija 24, 1000. — 6292 Barkovič Marija 33, 1000, — 7617 Mlakar Marija 28, 500. 23. nov. 1916 dr. št. 41 članic.
Od dr. sv. Jožefa 7, Joliet, 111., 2181 Evan Frančiška 21, 500. 25. nov. 1916. dr. št. 493 čl(ic).
Od dr. sv. Barbara 92, Pittsburgh, Pa., 7398 Baričevic Katarina 23, 1000. 13. nov. 1916. dr. št. 64 članic.
Od dr. Mar. Čist. Spoč. 10*, Pueblo, Colo, 6124 Kukar Marija 39, lOGO. 13. nov. 3916. dr. št. 59 članic.
Od dr. sv. Ane 105, New York, N. Y„ 6335 Skofic Katarina 18, TOO. 25. nov. 1916. dr. st. 63 čl (le).
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 15040 Gerčar Alojzij 18, 1000. 21.
no\. 1916. dr. ;t .423 čl(1c).
K dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 13370 Babič Josip 20, 1000. 25. nov. 1916. dr. št. 158 čl(ic).
K dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 19853 Marek Ivan 34, 1000,
20.	nov. 1916. dr. št. 90 čl(ic).
K dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis.,.16659 Erman Anton 29, 500., 22. nov. 1916, dr. št. 101 čl(ic).
Kdr. sv. Jtvžefa 69, Great Falls, Mont., 16352 Uršič Franc 2$ 1000, 20. okt. 1916, dr. št. 22 čl(k).
K dr. sv. Jožefa 1122, Ely. Minil., 10491 Jerič Ignac 27, 1000., 25. nov. 1916, dr. št. 99 čl(ic).
SUSPENDOVANA ČLANICA ZOPET SPREJETA.
K dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 7500 Babič 23, 500, 25. nov. 1916, vir. št. 158 čl(jc).
K dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 2888 Jerič Frančiška 19, 1000. 25. nov. 1916. dr. št. 99 čl(io).
PRESTOPILI ČLANI.
Od dr. sv. Cir. in Metoda59, Eveleth, Minn., k dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 5410 Košir Franc 26, 1000. 9. okt. 1. dr. št. 234 čl(ic), 11 dr. št. 252 čl(ic).
Od dr. sv. Jan Evang, 65, Milwaukee. Wis., k dr. Vit. sv. Martina 75, LaSalle, 111., 18584 Ermene Ivan 29, 500. 20. nov. 1916, 1. dr. št. 154 čl(ic), II. dr. št. 86 čl(ic).
(M dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. lyouis, Mo., k dr. sv. Barbare 97, M t. Olive, 111., 12608 Muič Anton 25, 1000, 23. nov. 1916. I. dr. št. 113 Čl(ic), II. dr. št. 48 čl(ic).
Od dr. Mar. Sed. Žalosti 84. Trimountain, Mich., k dr. sv. Jan. Krstn. 14, Butte, Mont., 20969 Strmae Matija 23. 1000, 22. nov. 1916,
I.	dr. št. 96 čl(ic), II. dr. št. 199 čl(ic).
Oil dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., k dr. Mar. sv. Rož Venca 131, Aurora, Minn., 19319 Levstik Josip 19. 1000. — 19326 Levstik Peter 43, 1000. 27. nov. 1916, 1. dr. št. 97 čl(ie), II. dr. št. 82 čl(ic).
PRESTOPILE ČLANICE.
Od dr. sv. Srea Jezusovega 70. St. Louis, Mo., k dr. sv. Barbara 97, Mt. Olive, III., 5460 Muič Ana 27, 1000. 23. nov. 1916. I. dr. št. 113 čl(ic), II. dr. št. 48 čl(k?).
Od dr sv Ane 120, Forest City, Pa., k dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 1771 Zalar Marija 19, 1lH.,». 20. nov. 1916, 1. dr. št. 137 članic,
II.	dr. št. 118 članic.
ODSTOPILI ČLANI.
Od dr. sv. Družine 5, LaSalle, 111., 19354 Henrik Juričič 16, 1000.
22.	nov. 1916. dr. št. 146 čl(ic).
Od dr. sjr. Alojzija 95, Bromghton, Pa., 12403 Cerar Alojzij 28, 1000. 20. nov. 1916, dr. št. 90 čl(ic).
Od dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 18894 Lebar Jožef 21, 500. 27. nov. 1916. dr, št. 74.čl(ic).
ODSTOPILA ČLANICA.
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 3422 Cerar Marija 24, 1000. 20. nov. 1916. dr. št. 90 čl(ic).
IZLOČENI ČLAN.
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 18352 Jelančič Matija 31, 1000. 20. nov. 1916, dr. št. 90 čl(ic).
ZNIŽAL ZAVAROVALNINO $1000. NA $500.
Pri dr. Vit. sv. Martina 75, LaSalle, 111., 19501 Uranič Anton, 17, znrž. 15. okt. 1916. Dr. št. 86 čl(ic).
Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.
Popotnik.
Spisal Ksaver Meško.
Vsa dolina kakor velika posoda, napolnjena z mlekom. Le dva, tri korake se je videlo naprej po cesti, ki je bila vlažna in se je odvijala le počasi pred človekom in je izginjala takoj spet, kakor bi se zvila iznova v klopko, kakor bi jo popila megla. Megla . . . megla . . . megla. Silila je v oči, močila je lice, oprijemala se je las in zenic rda so bile vlažne, na prsi' je legala in jih je polnila z žalost-1 jo in s čutom osamelosti . . . Soln-čnega žarka nikjer, dasi ni bilo več zgodaj. Vedi Bog, ali sije kje solnce danes, ali je preplavljen ves širni svet s to meglo. Morda niti otoka ni nikjer v neskončnem morju, v občnem potopu . . . Vedi Bog . . .
Počasi sem stopal po cesti. Tiho je bilo kakor v cerkvi v somraku, ko še ni molivcev, ko je edino živo bitje v cerkvi večna luč in
grešna duša, ki je vstopila neslišno in je pokleknila v temo za ^rata, ker ni upala dalje. Kleči tiho, s povešeno glavo, ne vzdihne niti polglasno. Le srce vzdihuje, srce obžaluje, pričakuje in drhti le samemu sebi slišno, v polbridkem, polsladkem hrepenenju in pričakovanju . . . Milost! —
Tiho je bilo. Le raz drevje ob cesti je kapljalo, a brez glasu sko-ro, da ne moti svetiške tišine.
Stopal sem počasi. Težko mi je bilo srce, samotno v duši. Sam sebi sem se zdel tujec, potujoč po neznanem svetu, po tujih v čudežnih kraijh.
Hipoma sj ot: oglasili za menoj koraki. Bili so tihi," kakor bi stopala stara ženica v copatah po mehkih preprogah.
Začudil sem se in sem se okre-nil. Ali je še živo bitje na samotni cesti v tem čudovito meglenem jutru'
Resnično. Nekaj korakov . za menoj je stopal visok mož. Postal sem, da se mi približa povsem . . . Neznan, mlad tujec, z debelo po-
potno palico v roki, sicer brez vse prtljage. Koščen obraz mu je obrobljala rdeča brada. Veliko modre oči so se vprle skozi meglo v me. Zazdelo se mi je, da zro kalno; a nisem vedel v prvem hipu, ali je res, ali me vara megla.
Samotno mi je bilo pri duši, a ni me razveselil prihod tujčev.
"Dobro jutro."
Odzdravil je nemški. Glas mu je bil poln, zveneč. Tudi oči so se mu zasvetile ob mojem pozdravu prijaznejše.
"Oprostite, slabo govorim slovenski."
"Nič za to."
"Dovolite, gospod, da greva skupaj ?''
"Prosim ,gospod. Samotno je v ti megli."
"M;egla, kakor na severnem morju."
Stopala sva drug ob drugem. Tujec je gledal pred se v meglo in seje zamislil.
"Kaj pač misli? Ali na severno morje?"
"Kam, gospod?"
"Po svetu. Kje je cilj — kdo ve. Službe iščem. A kje jo dobiti?"
"Odkod, če dovolite?"
"Rus sem. Iz Rige."
"Rus?"
"Da. Vojaški begun. Nisem maral v Madžurijo."
"Tako. A to se mi ne zdi lepo, gospod. Ali ne ljubite domovine?"
"Ne. Rodom sem Nemec — ne ljubim Rusije."
"Tako ste brez domovine — suha veja."
Ni odgovoril, tudi ozrl se ni name. Stopal je molče ob meni. Zadele so ga moje besede.
Pogledal sem ga pozorno. Obleka mu je bila obnošena, deloma strgana. Opazil je moj pogled.
"Slabo je na poti" — se je o-pravičeval z nekoliko tišim glasom. — "Zapuščen in zdelan sem že popolnoma."
"A morda se najde kje kaka služba."
"Upam. Delal bi. Natakar bi bil najrajši."
"Ste vajeni dela?"
"Vajen. Ubijal sem se že mnogo po svetu, delal sem že težko. V Ameriki sem bil tri leta — po smrti staršev sem šel preko morja. Lep denar sem si prislužil tam. Tri tisoč pet sto dolarjev sem prinesel v bolj, kakor bi se moral v Evropi ... Od tam sem šel v Rim, kjer sem prestopil h katoliški veri — vzgojen sem bil v protestantizmu. Tukaj pisma, da bi ne dvomili."
Izvlekel je kop pisem iz žepa.
"Lepa hvala. Verujem vam."
"Vem. A čemu ne bi pokazal? Izvolite, tukaj list iz Rige, tukaj o bivanju v Rimu. Tudi na Hrvaškem sem bil tukaj, glejte!"
Razgrinjal je precej umazane listine, in je stopal ob meni počasi, nekako mehko in negotovo.
"Govorim vse; ruski, italijan ski, nemški, hrvaški. Slovenski slabo, zato se porazumein s tukajšnjimi ljudmi malo težko . . . Slabo je na poti ..."
"A nimate nič sorodnikov?"
"V Rigi daljne. A k njim ne bi šel, vobče ne v Rusijo. Odpadel sem od nje . .. Sicer pa me tam pač ne pogrešajo ... Na Hrvaškem imam brata. Pri njem sem ravno bival na Hrvaškem. A potem sem šel na Nemško, v Mona kovo. Pričel sem trgovino in sem se oženil."
"A gospa soproga — kje je sedaj?"
"Umrla."
"Umrla? — Moral je biti še mlada."
"Šestindvajset let ... A dobro za njo, da je umrla."
Gledal je v meglo. Govoril je o rajni brez žalosti in brez veselja, brez zanosa in brez bridkosti, vsakdanje kakor vse drugo. Nisem mogel spoznati, ali jo je ljubil ali ne, ali ji hrani blag spomin v srcu ali jo preklinja.
"In trgovina?"
Zamahnil je s palico po megli.
4 4 Propala, seve. Konkurenca je dandanes premočna. Zadušijo človeka, tujca. Domačini imajo že svoje občinstvo, ki kupuje pri njih, tujec, začetnik, propade . . . Škoda ? Da. A človek se mora vdati. Tolaži me le, da ni propala po moji krivdi. Veste, ko sem videl, da ne izhajam, sem spal v nekakem hlevu, samo da sem si prihranil drago stanarino. A ni šlo. Povsod imam nesrečo."
"A bi šli h gospodu bratu."
"K bratu? Tak, kakor sem sedaj? Ne! — Poglejte!"
Odpel je suknjo in mi jo je pokazal od znotraj. Ves podšiv je bil razcefran.
"Ves umazan, ves strgan. K
bratu sem pač pravzaprav namenjen, a tak ne pojdem. Ko bi dobil kako službo, da se vsaj oblečem spodobno ... A tak iti prosit službe ! Saj se me vsak boji. Kdo me sprejme takega* Ves zanemarjen, umazan, strgan. -+- Vagabund!"
Glas mu je postal hripav. Prfve-sil je glavo.
"Ne obupajte. Nekaj se že dobi."
Ni me pogledal. Stopal je nekaj časa tiho.
"Res, Čemu obupavati? Godilo se mi je še slabše. A še živim."
Zavila sva na travnik, po bliž-nici.
%
"Ah, tukaj se stopa prijetno, po travi. . . Menili ste pač, da stopam po cesti lahko, kaj? Poglejte?"
Postal je, privzdignil je nogo. Podplat je bil odkresan malone ves, da se je videla bosa noga.
"Glejte, zgoraj so šolnji še za silo, a podplatov nič. Obut sem, a hodim bos. Na cesti stopam težko, posebno po dnevi, ko je vroče in je cesta suha. Bode me. Tukaj se stopa prijetnejše . . . Res, včasih se opotečem malo. Ne zamerite mi!' Malo žganja sem za zajtrk. Kaj se hoče! Kava je draga, deset, dvanajst novcev, in še nimam kaj dejati v usta. Na vino, pivo ni misliti! Prenočim kje v obcestni krčmi, v slami, slabo oblečen; zebe me vso noč — kaj hočem! In spati kje in oditi zjutraj kar meni nič tebi nič, ne maram. Tak vagabund pa vendar nisem. Tako spijem za zajtrk kozarček žganja. Ne zamerite! Da mi malo moči — hudo je hoditi ves dan. In včasih mi prežene žganje misli na mojo nesrečo ... Ni lepo piti žganje, ni imenitno, vem. Toda ali mislite, da bi ga pokusil kdaj, če bi živel v boljših razmerah? Nikoli! A zdaj! V časih ne jem ves božji dan nič toplega . . . Ah, hudo je."
Sklonil je spet glavo. Smilil se mi je. — A hipoma se je vzravnal in je zamahnil s palico.
"Ne! Obupam ne! Bog poskrbi, da dobim službo. Da bi imel vsaj jesti! In da bi se mogel obleči pošteno. Vse bi bilo pridobljeno, menite ne?"
"Gotovo! Upam, da dobite službo ... A jaz grem tukaj na kolodvor."
"Ne, vozim se jaz ne. Ni denarja. Grem peš. Jutri pridem v Maribor. Morda dobim službo. Potem k bratu ..."
Pomislil je.
"Navsezadnje se prebijem, če ne gre drugače, do Trsta, do Reke. Tam na parnik. Delam lahko na parniku, če ne bo denarja za vožnjo. Še imam moč v rokah."
Stegnil je svoje mišičaste roke pred-se v meglo.
"Spet v Ameriko! Tam je vsaj delo. Šlo bo, upam!"
"Želim vam sreče . . . Če dovolite, tukaj malenkost za pot."
"Hvala ... Ne odklanjam. Hudo je, če živi človek od milodaroe. Včasih je bridko, da bi zajokal, zakričal. A od vas ne odklonim. Hvala, Bog vas blagoslovi!"
"In vas. Srečno pot!"
Krenil sem proti kolodvoru, tujec je šel proti mestu. Zrl sem za njim. Bolj in bolj nerazločno se je videla njegova visoka postava iz megle. Kmalu ga je zakrila megla povsem, kakor bi se zgrnilo morje nad njim . . .
Kam vodi tvoja pot, samotni popotnik, tujec brez doma ? . . . . Kje najdeš cilj, kje pokoj? Ali o-staneš vse življenje suha veja . . . ?
DENAR V STARO DOMOVINO
pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr.
pošta.
Pošljemo tudi brzojavnim potom kolikorkoli kdo želi poslati, od najmanjše (5 kron) vsote do tisočev kron. Brezžično-brzojavne pošiljatve dospejo naravnost v Avstrijo in se izplačajo v 5. do 10. dneh. Vse tozadevne izvirne pobotnice bomo prejeli, ko bo pošta zopet poslovala.
Vsaka beseda pri naslovu za brzojav stane 65c, poleglega se računa tudi za številke, namreč: 200 kron sta dve besedi posebej. Tako stane brzojav, ki bi bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, 900 kron. - -- kar obsega 7 besed po 65c, je $4.55.
Za tisoče kron stane brzojav isto-toliko, kot za samih 5 kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav, kolikor pride od besed in števil. Danes pošljemo:
10 K za. .$1.50 | 100 K za. .$ 13.00
25 K za. . 3.75 | 1000 K za.. 129.00
50 K za. . 6.75 j 5000 K za.. 645.00
k
Vsako pošiljatev garantiramo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.

FRIDERIK BARAGA,
prvi slovenski apostolski misijonar in ikof med Indijanci ▼ Ameriki.
Spiaal Dr. LEON VONČ1NA. profeaor bogoalovja v Ljubljani
tukaj mudil, veliko dobrega storil mojemu misijonu. Ni samo delil zakramenta svete birme mojim Indijancem ampak potrdil jih jc tudi s svojo prisrčno besedo v sveti veri; njegova prieujoenost, njegova posebna.prijaznost in ljubezen, njegova spodbudna opomi-njevanja segala so tem novim kristjanom tako globoko v srca, da ne bodo nikoli izginila iz njih. Vrh tega je ustanovil v mojem misijo nu društvo zmernosti; zapisali so se vsi, katerim leta ne branijo k temu društvu pristopiti. Slovesno prejemanje v to društvo po duhovnem opravilu je bilo prav spodbudno in ganljivo. Skof je stal v svojem škofovskem oblačilu pri božji mizi, in je imel v rokah sprejemne listke, ki jih je bil dal v Detroitu natisniti v indijanskem jeziku in sicer tako, ka kor sem bil jaz naertal. Sleherni
(Nadaljevanje).
Spomladi ravno tega leta 1846. je imel Baraga s svojo verno čredo prisrčno veselje, pozdraviti in sprejeti prečastitega škofa Lefe-vre-ja, ki je takrat oskrboval de-troisko škofijo, v katero se je štel i udi Baragov misijonski okraj. Prišel je pa škof Lefevre v Lanz, da bi, kakor že drugod ob tem svojem potovanju, tudi tam ustanovil društvo zmernosti, da bi namreč tudi ondotne Baragove iz-preobrnjence spravil v društvo, čegar namen je ta, da se družniki po posebni resni obljubi vzajemno med stJboj podpirajo in opominjajo, odpovedati se vsaki ne-zmernosti v pijači sploh, zlasti pa žganjariji, kateri so indijanski divjaki obče prav zelo udani. Le-ti divjaki morajo sicer že poprej, še preden sveti krst prejmejo, z vso resnobo obljubiti, da jim je mar, odpovedati se kakor hudiču, vsem Indijan, ki se je hotel dati v dru-njegoviin delom in vsem grehom, j štvo zapisati, je pristopil in pora vno tako tudi posebno žganja- kleknil pred škofa, ki ga je bla-r i ji, tej svoji najhujši pregrešni goslovil in mu dal listek v roke. navadi. Kako premišljeno in re- Na listkih se berejo te-le besede v snieno i>a divjaki pred svetim kr- indijanskem jeziku: "Jaz. X. X. stom to obljubo store, kako jim se odpovem popolnoma in za vse-je mar tudi v resnici spolnovati le j uživanju močne pijače, in pro-io, pričuje najbolj očitno ta pri sini Boga, da mi podeli svojo mi-izpreobračevanju teh divjakov lest, to obljubo spolnovati". Vsi navadna prikazen, da taki, ki mi- Indijani so v srčno moje veselje slijo ali čutijo, da jim ne bo mo- storili to obljubo, in jo tudi zve-goee pijančevanju slovo dati, tu- sto spolnujejo. — Kako osraniote di sv. krsta prejeti nočejo; mogo- pač bi ti ubogi divjaki tiste raz-če namreč po zgolj naravnem ču- svetljene duhove ali tiste izobra-tu, da je veliko lepše in boljše, ne žence naših časov, ki se visoko podati se krstiti in ne imenovati se višane domišljujejo nad te pri-kristijana, kakor pa biti samo po pt-0ste ljudi, pa še toliko moči ni-iinenu kristijan, in živeti nekr- maj«, da bi raztrgali grde vezi šeansko. (~'ast in poštenje tem di-. kake pregrešne navade, ki jih divjakom, kateri bi utegnili osramo- uklenjene.
titi marsikaterega katoliškega kri- ^ ^ ^^ je y LanZil stijana naših časov!	^ tudi g odra..tJih poRanoVf
Ob vsem tem pa, da so si izpre-	kateri so bili še edini nekrščeni
obrnjeni in krščeni divjaki na vso	Indijani v tem misijonu. Zdaj so
moč prizadevali, zvesto držati se	torej vsi krščeni. Pa vendar še
te posebne, tako imenitne oblju-	zmerom napreduje misijon, ker iz
be, ki so jo storili z vso določno re	srede gozdov še prihajajo poga-
snobo pred svetim krstom, vendar	njt ter s svojimi vred v Lanzu na-
ni bilo nikakor odveč in nepotreb-	seljujejo in pokristijanjujejo. Kaj
no, spravljati tudi nje v društvo	mo£no 1Ile razveseljuje ta misi-
zmernosti. Saj ni nobenemu ne-	jon za kar Bogu hvalo dajem
znana tista silna slabost spačene	Via|. dan. Posebno me pa veseli,
človeške narave, po kateri volja	tia je ta misijon podoben tistim
človekova, naj bo v dobrem, osla-	naselitvam, ki so jih dobri jezuit-
buje, peša in nazadanje onemaga,	je> ti izvrstni mojstri v misijonar-ako ni posebnih pripomočkov, ka-jsfcjh rečeh, napravljali v Paragva-
teri jo morejo podpirati in krep-	ju
čati; od druge strani pa se tudi ni-. že,im kma]u zopet biva>ti med
kakor ne da tajiti,da ravno v dni-	svo;jimi dobrimi otroci. Jutri odri-
štvu slehernih dobiva t. :.o podpo-	nem jz Detroita Kak() bodo paC,
ro, tisto krepost m stanovitost,	ti dobri otroci V€seli> videti zopet
katere je neogibno treba, ako se	svojega očeta> ki g;, že več k() dvu
hoče doseči ta d. oni »osebni na-	meseca nigQ videli »
men. V društvu namreč se zdru-	, • , ., . . , »
, . . , ^	.	i „ Kolikor boli in hitreje le luc
zinejo dušne l.ioci m prizadeva-	. .
.	i svete vere razdejala in razkropi-
nia mnogih posameznin udov v .	J -
t . . , „ la sive mrzlotne megle ostudnih eno moe, v eno prizadevanje, ka-l	. B
.	' . . . , . » i • | zmot in vraz, ki so popred bile za-
kor se adruzujejo solneno žarki . . ■ * v * ^
v ,	. ,, i , v.___. gnnjale te nesrečne puste kraje,
v zažigalnem steklu; društveni1"../ . .v .	.w .
, , , . , v	... toliko prijetnejše in prijaznejše je
duh, ki ga zdruzene moči gojijo	.* *	r.. 7.
.. .	- ^ * postajalo vnanie obličje zemlje o-
ln razvijajo, vnema in osreuje po- ; .. ,	. •	.J ,
.	, . , Z. koli Lanza. Spneuje nam to kole-
samezne in vse ude tem bolj, ker ,	,
i -u^ -i. i-, -j i	i , dar Baltimorske nadskofije (Me-
v družbenih udih dobrega duha t ...	.. .. J ;ojin
.... ..... • , ... tropolitan Catholic Almanac 1848 budijo, oživljajo in ohranjujejo 1
•	i	Baltimore published), v katerem
tudi vodila in vsa društvena os- A . , . , " .	.	se o tej zadevi bere:
nova ter marsikatera primerna
vnanja sredstva. Glede na tako "Friderik Baraga, generalvikar moč, ki jo imajo društva, se ni ču- ah vellki namestnik Detroiške škoditi, da se je tudi oskrbnik Detro- fiJe in častivredni misijonar, je aške škofije preč. škof Lefevra te- ! Pred kakimi tremi leti po silnem ga pripomočka poprijel v ta po- l^iidu in med mnogimi težavami v sebni namen, da bi se treznost, ta Lanz« ustanovil misijon ter je na-novoizpreobrnjenim divjakom ta- redil cerkev in «olo» in ima zdaj ko silno potrebna čednost, čedalje tolažbo, preskrbovati več kot 33 bolj gojila in popolnoma ukoreni- družin čipvajskih Indijanov, ki la med njimi. I)a bi dosegel ta Jih Je sam izpreobrnil h katoliški namen, popotuje preč. škof po in-1 veri; pa tudi trdno upanje, da dijskih krajih svoje škofije in pri-h* bo število njegovih novih ver-de meseca mal. srpana 1846. 1. v nikov pomnožilo po mnogih dru-Lan^ ter nagovarja ondotne iz- »ih» ki ™ bo^o še izpreobrnili.Vsi, preobrnjene divjake, da pristopi- ki s0 Lanz vitleli v Poprejšnjih k društvu, katero je tisti čas pri- dveh letih, se čudijo hitremu na-jetno cvetelo že v blizu 500 misi- j predovanju ;v oliki in blagostanju jonskih krajih severne Amerike, I ie »nisijon še le pred kratkim bil kamor se je bilo razširilo iz Angle- ustanovil; ti Indijani namreč so se ške in Irske dežele, kjer je bil oče popolnoma odpovedali svojim div-Mathew iz kapucinskega reda 1. -laškim šegam in navadam, in svo-1836. ustanovil prvo tako d ruš- jemu nerednemu življenju, so po-tvo zmernosti. Kako uspešen je|^ali dobri» pridni, delavni, pošte-bil v tej in v drugih rečeh prihod iei° svoi° zemljo. Slehern je zdaj preč. škofijskega oskrbnika gosp. v Pravih hišah ter pridno obdelu-Lefevra, pripoveduje Baraga v po ^jo svojo zemlji. Slehern je z^daj roeilu z dne 18. kimovca 1846. le- Posestnik kacih 30 oralov zemlje, ta iz Detroita, kjer se je tisti čas ki J° ima sredi gozda, ki ga jasni, mudil zato, da je vnovič natisni- to se Pravi: posekuje drevje, tre-ti dal svoje indijanske misijonske j bi S°zd> obdeluje zemljo in ogra-bukve. Piše namreč:	in lla tem ograjenem polju ima
i i i j. •	„«„,' slehern izmed družine svoi lastni
. . . "Nekoliko dni preden sem	. . * . . .
sedež, katerega orje m obdeluje
po svoji potrebi."
se napotil v Detroit, imel je ta misijon srečo in čast, sprejeti ško-|
fijskega oskrbnika.	-------
Prišel je namreč sem meseca CEN J. ČLANI IN ČLANICE mal. srpana prečastiti gospod škof TER ČITATELJI! Kupujte pri Lefevre, oskrbnik detroiške ško-jtvrdkah in podpirajte trgovce, ki fije, ter je v malo dneh, kar se je oglašujejo v našem listu!
16. APOSTOLSKA BAKAOOVA DELAVNOST V SREBRNIH IN BAKRENIH RUDNIKIH OKOLI LANZA.
Novo pojasnjevanje razločka med katoliškimi in protestantskimi misijonarji.^
Ko je Baraga po dveletnem trudu že večino divjakov na vzhodni strani Gorenjega jezera spravil pod sladki zvelicevavni jarem gospoda Jezusa Kristusa, jelo se je goreči njegovi apostolski delavnosti odpirati novo, dosihdo1!) nenavadno polje v srebrnih in ba krenih rudnikih ali jamah, katero so bili malo popred našli okoli Lanza.
"Kakova dva dni daleč od tukaj (piše Baraga o tej stvari dne 19. rožnika 1847. leta) so našli mnogo bogatih bakrenih in srebrnih rudnikov 'K razprostirajo se daleč proti zahodu, in zdaj v njih prav pridno delajo. To je v ta popred toliko zapuščeni in pusti kraj privabilo veliko ljudi, med katerimi so Irci, Nemci in Francozi, večjidel vsi katoličani. Prvi dan prosinca sem šel v misi jonskih opravilih v te rudnike in sem se tam mudil tri tedne. Strmel sem, kako naglo napreduje olika o»b tem Gorenjem jezeru. Našel sem na mnogih krajih že prav čedne hiše z lepimi sobami, v sobah pa preproge in zalo hišno o-pravo; našel sem v eni hiši celo glasovir. na katerega je mlada A-merikanka prav izvrstno igrala.
Videl sem v teh rudnikih okoli 250 katoličanov, toda jih je še več, ki jih ta pot nisem vklel. I-mel sem vse pri sebi, česar je bilo treba pri sv. maši, pri delitvi sv. krsta itd. Veliko otrok sem krstil, spovedal skoraj vse katoličane, in večjidel so pristopili k sv. obhajilu. Hodil sem med rudarje, ter sem jim skoraj vsak večer po dokončanem delu pridigoval ali po angleški, ali pa po nemški, kakor-šnega jezika so že bili. Kako so bili dobri Nemci veseli, ko so v tako oddaljenem kraju našli duhovnika, ki govori nemški. Odsih-dob se bo vendar enkrat ob obilnejši naselitvi tudi olika čedalje bolj razširjala ob Gorenjem jezeru. Govori se že, da se bo ustanovilo majhno mesto, tri dni daleč od tod.
Deseti dan maja sem se zop^t odpravil na misijonsko pot v rudnike, kjer sem se zopet tri tedne zadržal, pridigoval in spovedoval kakor ob svojem poprejšnjem obiskovanju. Obljubil sem tamoš-njim katoličanom, da jih bom obiskal vsako leto vsaj trikrat, dokler ne dobijo stanovitnega duhovnika."
"Prosili so me (piše Baraga v nekem drugem to reč zadevajo-čem sporočilu), naj prosim preč. škofa, da jim pošlje kakega nia-šnika, katerega bi radi dobro plačali. To sem tudi storil ; pa preč. škof mi je odgovoril, da pri najboljši volji jim nobenega mašni-ka ne more dati, zavoljo silnega pomanjkanja mašnikov v njegovi škofiji. Pa tudi vodniki ali ravnatelji teh rudnikov, akoravno niso navadno ne te ne one vere, žele iriašnika v svojih rudnikih. Sploh bolj spoštujejo katoliškega misijonarja, kakor protestantske pastorje, to pa zlasti zavoljo obilnejšega uspeha, ki ga imajo kaioliški misijoni — kar tudi naravnost in očitno v svojih časopisih spoznavajo in po svojem razjasnjujejo."
Kako ti ljudje brez vere to prikazen razlagajo, kako ti možje, kateri pri vsi svoji olikanosti niso ne katoliške, ne protestantske in sploh nobene vere, modrujejo glede na silno veliki razloček zastran sadu katoliških in protestantskih misijonov, razvidi mo iz njujorške-ga protestantskega časopisa 'New York Observer'. Le-to modrovanje bo nam še bolj zanimivo, ker nam je že znano, kako prosti divjaki o ravno tem razločku mislijo in si ga razlagajo. Naj tedaj iz tega že omenjenega časopis« razglasimo dotični spis tako-le:
"Slehernemu še tako priproste-mu, pa pazljivemu človeku ni težko našteti vzrokov, zakaj imajc katoličani dober uspeh v svojih indijanskih misijonih. Število belih katoličanov, ki se z Indijan-kami oženijo, je večje kakor število protestantov. Po tej poti se da zaupanje Indijanov lože pridobiti, kakor po katerikoli drugi poti. Otroci v tacih mešanih zakonih so (za katoličane) gotov dobiček, in ravno to je tudi pripomoček, nakloniti si njihove sorodnike ali žlahtnike.
(Dalje prihodnjič.)

Zahvala, vredna čitanja.
"Jaz ne morem druzega, kakor hvaliti Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino. Moja žena je dosti trpela vsled želodčnih bolečin, neprebave in vedne gorečice, — <x\ tedaj pa, ko je pričela uživati Vaše zdravilno grenko vino. je zopet okrevala, da se počutil^ zdravo. Tudi moja hči je bila svo-1 $ jačasno rumenkaste barve kov vosek, — ni zamogla ničesar jesti $ tako, da sem se ibal zanjo da ne bo več dolgo živela. Tudi tej jc C pomagalo Trinerjevo ameriško ^ grenko zdravilno vino, ker ima sedaj rudeekasta lica kot jabolko." — Ta-ko piše g. Ratkovich v Lafayette, Countra C'osta Co., Calif. Njegovo pismo govori dovolj jasno. Poskusite torej enkrat Tri- $ nerjevo ameriško grenko zdravil-no vino in se pi^pričajte o tem. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. Jas Triner, izdelujoči kemist, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.	(Adv.)
$$$
$ ■ $
$
$ $
$ $
$
KOLEDARJI. $
$$$$$$$$$$$$$$
Pošiljatelji denarja^)QZorl *
$
Sedaj Vam pošljem denar v staro domovino po brezžičnem brzojavu (Wireless). Vsaka beseda ali štev, pri
naslovu stane 65c.
Cene kroncam so Jako nizke. Denar pošiljam po najnižjem dnevnem kurzu. Vse pošlljatve so Jamčene. /
svojcem v stari do-sedaj se Vam nudi
Rojaki, ki želite movinl pomagati, najlepša prilika.
100 Kron samo $13.00
Pišite po nadaljna pojasnila.
Se Vam priporočam spoštovanjem
JOSIP ZALAR,
Joliet, 111
VABILO NA NAROČBO STENSKIH KOLEDARJEV ZA LETO 1917.
Kak or vsako leto t#ko dobim tudi za 1. 1917 večje ftevilo krasnih in velikih stenskih koledarjev in sicer 6000 z slovenskim beri-1 lom. Ti koledarji imajo po 13 listov, veliki so 19x27 palcev. Dalje bom imel 1500 koledarjev .samo z angleškim berilom in z 12 listi. Zadnji list vseh teh koledarjev kaže ponovno še enkrat vseli 12 mesecev.
Teh stenskih koledarjev sicer sedaj še nimam na roki, vendar pa ; sprejemam že v naprej naročila,! to pa zato, da bo vse urejeno in j zabelježeno za takojšno odposi-; ljatev, ko jih dobim iz tiskarne, j Koledarjev mi gotovo ne bo nič preostalo, ker sem jih naročil! 2500 manj kot lansko le'io.
TJrdno sem prepričan, da bodo ti | koledarji tudi sedaj vsakemu ugajali, ker so veliki. Nedelje in i prazniki imajo dneve z velikimi j rudečimi številkami in črkami označene, posebno so ti koledarji) prikladni za urade, društvene j dvorane in tajnike. Lahko se s! teh koledarjev čita že od daleč, i Vsaka hiša, ali vsaka družina bi morala imeti en tak koledar.
Koledarje Vam pošljem za isto [ ceno kamorkoli želite v to, ali drugo državo in celo v staro domovino. Zadnje leto sem jih zelo veliko razposlal tudi v staro domovino, kot spomin iz Amerike, za kar so Vam bili Vaši prijatelji hvaležni.
Naročite jih lahko enega, ali pa E več skupaj. Vsak stane 20c (dvaj- s se*i centov) s poštnino vred, kar;E lahko dopošljete v poštnih znam- = kah.	E
$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$

Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova druitven* pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovina, obrnit« se ua največjo slovansko unljsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2141-50 Blue Island Ave., Chicago, III.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine ▼ popolno zadovoljnost glede eenea točnost! in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter" Po> botnlce. Tiskane imamo tudi Bolnlžke liste, večj3 in manjie in posebna pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedae natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnaTedenlh tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiskf "Glasilo K. S. K. JedneU"


Izvrstno domače vino.
Vsem mojim starim odjemalcem in prijateljem naznanjam, da sem nakupil veliko žlahtnega grozdja ter imam v zalogi samo naravna, domača vina.
Prodajam ga doma po eno galono ali več, ter ga
tudi pošiljam na vse strani Zedinjenih držav n« manj kot 15 galon.
Pošiljam denarje v staro domovino s posredovanjem znane bančne tvrdke F. Sakser, New York, in aprejemam naročnino liata „Glaa Naroda". Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine.
Svoji k avojim!
FRANK JURJOVEC 1801 W 22nd St., Chicago, HI.
Prosim pa vse cen j. naročnike, da vselej označite in naredite natančen naslov. Pišite na
A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave, Cleveland, 0.. (Advertis. No. 48—49)
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllll
I Za glažek tinea rujnega, pošten kristjan življenje da.	|
Dasir^vno je že 24 držav suhih v Amoriki, v naši slaviior.jiani	S : Chieagi pi »e ne poznamo suse.
Jaz 9em ga letos naprešal zopet par tiso« ''galonc", <la nam ne bo	^
: treba trpeti žeje, najsi bo že v petek, ali "svetek".	= ■ Moje vino dela že samo ob sebi reklamo, ker je naravna in pristna
domača kapljica. Letošnji pridelek se je posebno obnesel. Iiuatn rude-	^
čega in belega. Pokusite samo eno "galoneo", — pa se boste prepri-	n
čali, kako kapljico imam v kleti. Dobro blago se samo hvali, tega	E
gesla se držim jaz.	^
JOSIP PERKO,
Slovenski gostilničar,	2236 So. W«od Sir. Cbfcago, III.	E
Ti 1111 a 1111111111111111111 ■ 1111111111111111111111 • 11111111111111 • 111111111111«11111111 a a 11111111111111111 a
Frank Petkovšek
. 720 Market Street WAUXEGAN, ILLINOIS.
Zastopnik raznih parobrodnih družb.j Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle.
Se toplo priporoča Slovencem v Wau kegan in okolici.
MARIJA SLUGA
1828 W. 22nd Si Chicago* 111.
TsUpbon« Canal 473» izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
BABICA
m ulj ud n« priporoča al* venskim in hrvaškim tonam.
TEL.: CANAL 60*7.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY tat8 W. 22nd St.. Chicago. lit.
Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobre sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo,
(Butter) oglaaite v moji mlekarni.7
Jaz prodajem mleko, ki je pasterili* zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pr» skušeno in pregledano od Mestnegs zdravstvenega urada (Health Department) p redno gre iz mlekarne; toraj garantiram ali jamčim, da j« naravno. Mlako taka vrst« j« posebno priporo-, čati otrokom refenccm.
Mleko razvažam po hiSab točno vsak dan o pravem času. Za obilna naročila s« toplo priporo-
6am'	CHILL.
•kvrMsko-krvattkl Mlaka
Denar naložen pri na«
je varno shranjen.
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo.
Plačujemo po obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav.
Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Z d
ruzenin držav.
■f i Poailjamo denar ▼ staro domovino zanesljivo in po najniij.m kurzu. Oddajamo ▼ najem varnoatne akrinjice po $3.00 na leto za ■Hranjenje vrednoatnih papirjev in liatin, kjer ao vedno varne pr»d ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.
Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav.
?l)8 Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.

Novice iz stare d
omovine.
Kruha ni doma. "Edinost" dne 15. okt. piše: Zadnji teden si lahko videl v Ljubljani že od ranega jutra silne navale ljudi na pekarne. Občinstvo je čakalo od zjutraj
ter posode. V eni sami ljudski kuhinji je bilo tekom ene nedelje ukradenih 1884 krožnikov.
Je uprava ljudskih kuhinj I odredila, da kdorkoli hoče dobiti
od pol petih, da pride do kruha	''
Ravno tak naval obcin^ je CvinT* 3am	^
dnevno opazovati pred mestnimi
sstt-: ^^rm^rvv1^ *
priliki nastane taka gnjeca in ro-i	dlle 12' okt- *)iSe: V
vanje pred vratmi prodajalne da'in 8olske^a lcta 1916—17 je vselej nekaj ljudij polimlijo 'po !! U(loVa Antmi* Veliča k o-lieija mora dosledno posredovati | *rajneimi *l«wju v ulici Passo Medtem se pa občinstvo pritožuje . .c?» <Ia Prosi z« podporo, da kljub tem gnjeeam in dolgem i 8f PI k"jlg za svoje tri otro čakanju, ki traja največkrat ne-! ' gml° V *olo< 0krajni kaj ur, ljudje ne dobijo kruha |Vai\J? ze začel JP»mti rešitev te
Navadno se eez pol ure potem ko pr°^lje\toda tl1 °Pazi »lovenaka
je prodajalna o<lprta za prod'aja-! ®pncevaa> o*1'«*1 Valiča po-
nje kruha, pojavi pri vratih pek ^f^f^nsko &°U> Cirila in Me-
in naznani, da nima več kruha	« Je takoj f)renehal P»-
ker enostavno ne dobi dovolj no-	PF^nje' in ko "mi
ke	J revna udova dokazovala, da nika-
______kor ne more sama plačati za šol-
Pomanjkanje krompirja v Tr- i?"?**' j\je glavar deja,: stu. "Slovenski Narod" dne !) ■ ^J1**	v '»^tne itali-
ši.- Zn,h.ip X«™	Janske sole< drugače vam ne
okt. piše: Zadnje čase je nastalo veliko pomanjkanje krompirja v Trstu. To priliko so uporabili nekateri špekulanti, ki so dvignili eeno krompirju za 60 vinarjev pri kilogramu. Trdi se, tla se 'bo odposlalo v Trst 2400 železniških vozov krompirja kakor tudi večja množina kave.
morem ničesar pomagati.' je članek zaplenjen.)
(Dalje
Proti okupaciji slovenskih krajev. "Slovenec" z dne 10. okt. poroča: Iz Amerike se naznanja, da se po celi Ameriki pobirajo podpisi kot protest, da Italijani stalno zasedejo slovensko zemljo, katero imajo danes v svoji^ rokah. Podpisujejo v enaki men Hrvati in Slovenci, v južni in severni Ameriki. V protestu, ki bo predan ameriški vladi, se energično protestira proti vsaki nameri od strani Italijanov, da bi pridržali zasedene slovenske zemlje.
Društvo veleposestnikov za Go-riško-Gradiško. "Slovenec" 27. sept. piše: Meseca maja se je organiziralo v Trstu društvo veleposestnikov iz Goriške-Gradiščan-ske. To društvo si je postavilo za nalogo', da bFani koristi goriških veleposestnikov. Dosedaj je pristopilo že več članov in to ne samo od ta koz van ih "laških" veleposestnikov, pač pa mnogo tudi slovenskih krajev. Sploh pa je naziv "laški veleposestniki'4' popolnoma zgrešen, ker v Goriško-Gradiščaiusiki ni laških veleposestnikov, pač pa le furlansko in slovensko veleposestništvo.
Z laškega bojišča. "Slovenski Narod" v Ljubljani poroča: Pri jatelj na<m piše: Imel sem priliko razgovarjati se z mnogimi našimi ranjenci, ki so prišli v naše bolnišnice z laškega bojišča. Nekateri vojaki, ki so se 'borili na drugih
Vtii drugi slovenski listi in nemški še vedno lažejo in kažejo njegovo staro saržo, — hrastov list navzdol stoječi. Prosim nemudoma odgovora. Vaš naročnik M. G."
Mi nismo degradirali niti pokojnega avstrijskega cesarja, niti sedanjega. Slike obeh so posnete po klišejih, katere je naredila znana '1 American Pre.*s Association''. Radi vam verujemo, da š? ni noben ameriški, ali slovenski ameriški list prinesel zadnje, ozir. prave slike avstr. cesarja Karola I. Mi ne moremo del&^i čudežev, da bi priobčili takoj, ali naslednji dan pravo sliko setflfnjega avstrijskega vladarja, kajti takega fotografa še ni na svetu, da bi lahko od tukaj človeka v Evropi 'wireless' slikal. Bodite brez skrbi, da ni imel pok. avstr. cesar šarže stotnika ali celo četovodje, istotako take šarže tudi nim asedanji avstrijski monarh.
Če res onega hrastovega peresa nikakor ne morete zapaziti na oni •sliki, vam svetujemo, da ga pojdite iskat na poti iz Chicaga do Milwaukee. Dotična izdaja našega ! glasila je izšla še v mesecu listo-padu. — Sedaj, kakor znano, je že l vse hrastovo in drugo listje popadalo z dreves; tako je skoraj j gotovo tudi oni "prešmentani" hrastov list padel med potjo na tla s slike, katero kritizirate. Ako ga slučajno najdete, bomo v priznanje priobčili na tem mestu vašo sliko z onim hrastovim peresom. Pozdravljeni!
ZAHVALA.
0 Krasu. "Slovenski Narod" v Ljrbljani z dne 14. okt. piše: Ako /♦> kdo hoče napraviti iz Goriško-
Gradiščanske zemlje italijansko j	a s0 zadnje ^ prm na
pokraj.no, tedaj bi bilo potrebno,	fnmto prjpo verujejo, da
da vsaj vojni konespondenzbu- na n )1)enem boji^,u hitUe niso ta rean razširja rcsnico, da se ne bo po svetu trobilo, da so slovenski Krašcvci Italijani. Na Krasu (se
ko ogorčene in divje kakor na i-
talijanski fronti. Ostrost borbe je
izvana od Italijanov, ki brez par-verno m severo^zapadno od Tr- dona uhi jaj^aHtHik0t Zato je vr-
.ta) stanujejo Slovenci, pa ne l-ihovno poVeljstvo dalo nalog, da talijam. Pri zadnjem ljudskem Lmrajo vsi r.astniki pokr5ti svoj(1 štetju se je pronašlo, da živi na znako i;i (>(1jik(xvania, <ia se ne iz. Krasu 28.000 Slovencev in 200 I>dajf) sovražniku. Borhe m0il Av. talijanov, in Italijani so večino- strijpi jn ltalijani g0 pravo kla. ura priseljeni uradniki, dočim so(nje -n np (}>itke' y gvrh() ohrainl)€ Slovenci tam domačini. Zakaj to-|go nekntpre aVstri>ske čete dobile rej c. kr. vojni urad drugače P<>-j<loige n0,;,e> katerih Se poslužujejo roča? Mislimo, da se Slovencev kadar ^ boj m()ža z možem ni treba sramovati.
Tem potom se v imenu SI. Ml. Sam. Podp. drušjva "Danica" uljudno zahvaljujem slavnemu občinstvu, ki nas je posetilo v nedeljo dne 26. nov. pri vprizoritvi rodbinske drame "Sin" in nam je pripomoglo do lepega vspeha. Tisti preostanek bode približno $100, za kar gre hvala vsem vde-ležencem. Najprisrčnejc se zahvaljujem Slov. pevsk. in tambura-škemu društvu "Lira", ki je zasluženo plačo za godbo $35.00 podarilo v ta sklad. Nadalje hvala vsem ostalim igralcem (posebno onim, ki niso člani našega dru štva), ki so se trudili in svoje vloge tako častno rešili.
Kakor je bilo že porocano, je bila ta igra prirejena za podporo nesrečnim in pomoči potrebntfn rojakom v stari domovini; čisti prebitek bodemo poslali tja takoj po dokončani vojni. Vpam, da bodemo k m al ti priredili zopet kaj sličnega v ta namen.
Torej še enkrat hvala vsem skupaj!
Martin Miller, predsednik.
Chicago, 111., dne 30. nov. 1916
Listnica uredništva. Čas donaša zadovoljne izpremembe
Mož, ki ima vsled rovmatizma že vpadlo, izdelano lice in ude, — spada že v preteklost. Nejgove
Popis otrok v Avstriji. "Die Drau" v Osjeku poroča, da se bo
vršil v mesecu novembru in de-	m. G., Milwaukee, Wis. Vaša
eembru, letos popis vseh avstrij-	pritožba z dne 29. novembra, ka'ie-
skih dečkov, ki so rojeni leta 181)11	ro stc nani doposlali, ie tako "re-
—1!H)0. Pregledovanje za vojaške	crinientna", da jo moramo na tem povoljno izpreniembo mir pa lah
nabor se vrši prihodnjo spomlad.	,nestu dobesedno obelodaniti. Vi ko donese Trinerjev Ljniiiirnh T«
--])išete: "Cenjeno uredništvo K. S. i zdravih* daje hitro poni- • pri rev
Goriški glavar dr. Faidutti.	^ Jednote se uljudno prosi, naj j matizmu, nevralgiji, izpalikih, o
"Slovenec" dne D. okt. piše: Po	blagovoli svojim čitateljem nazna- teklinah, mrazenju itd: ('ena 25 ii
listu l-icco del Litorale" smo pri- j	njtj >ke(iaj je l,ii avstrijski cesav r,0c v lekarnah. Po prSti in 60c
nesli novico o dr. Faidnttiju, kaj	pranc J(xsii» f. "digratiran" k Za ravjio to ceno si lahko pri hiš:
;i]) i. "digraiiran k /ju ravjio 10 ceno si huiko pri nisr pišojo o njem laški listi v kralje- stotnikom, ali mogoče k četovo-1 nahavite tudi Trinerjev Cough vini Temu dmlajeino za boljše <]jem» Istotako vas prosim, nazna- Sedative, neprekosno zdravilo pri
nite mi, kedaj je bil sedanji cesar prehladih, kašlju, hripavosti, na-in kralj Karol I. kronan k stotni-jduhi sploh pri obo-lelein vratu) kom, kakor kažejo vaše slike v j -los. Triner, izdelujoči kemist. našem listu v št. 47, tiskanem dne 133:?—1330 So. Ashland Ave.. 29. novembra.	| Chicago, 111.	(Adv.)
razumevanje fakta:'l. I)r. Faidut ti je rojen v slovenski Benečiji, od slovenskih starišev, v slovenski občini Št. Lenard. Mi smatranio Beneško Slovenijo kot del Avstrije itn j«* nekaj zaplenjenega, najbrž pa je bilo napisano "iz Slovenije"). 2. "Kcco del Litorale" je pi zabil povedati, da je dr. Fai-dutti avstrijski podanik, 3. Ker je Faidutti slovenskega pokoljenja, pripadnik slovenske goriške občine fit and reža, mu je to pomagalo, da so ga slovenski volivci po<lpi-rali pri volitvah in ga izvolili v goriški deželni zbor. (Pripomba: Dr. Faidutti slovenski renegat, je član furlanske katoliške stranke in s svojim avstr of i 1st vohu perso-nificira mišljenje avstrijskega kmečkega prebivalstva laškega redu v Goriško-Gradiščanski. Ti Fnrlani so z vso dušo udani Avstriji in sami Italijani pravijo o njih, da se niso še nikdar zavedali. da leče v njih žilah laška kri." Dr. Faidutti je napadal ob izbruhu vojne goriške Slovence sledeče: "Vi ste Srbi, vi ste ruski ljudje! Doli s Srbijo! Živela Avstri- j ja!")
Za zastave, regalije in vse
društvene potrebščine.
Prva in na|stare|ša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
DRUŠTVO "MAJUJE SBDftM ŽA-
LOSTI" It. SO. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA.
0
l
Ima svojo redno m«s«čno sejo vsako drugo nedeljo ▼ meseca ▼ Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Butler St, Pittsburgh, Pa.
Uradniki u l«to 1016«
Predsednik: John Hravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempnsh, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj ProkielJ, 672 Butler St., Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Člani so sprejemajo v druStvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri še nists
gri nobenem društvu, spadajoče h K.
. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tegs društva oglasiti pri II. tajniku Josip Gangl, 5110 Butler street, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet do osdraTu
Dr. Martin J, Ivec
Slovenski zdravnik
PfcysMsft-Ssritss
Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St Corner Clay St.,
JOL1ET, ILL. Ur«4 zraven slov. cerkve.
Uradne are: 10—12; 0-4; 7—0. Chicago telefon: 4Si5. Dom 2101 L.
Pošljite sedal vaš denar v stari kraj brzojavnim potom
Brzojavne pošiljatve so sledeče: —8 tem so vsi stroški plačani.—
za K100 $16.50 K 400 $ 56.50 K200 30.50 K 500 70.00 K300 43.50 K1000 137.00 Denar bode izplačan v 5 dneh. Poštna potrdila dospejo ie 6.
nedeljo. Za Vai denar Vam jamčimo. PRODAJEMO PAROBRODNE LISTKE ZA VSE KRAJE. Pišite ali zglasite se pri:
INTERNATIONAL EXCHANGE BANK
305 So. La S.lie St. CHICAGO,	ILLINOIS
(Mednarodna menilnična banka)

Li veš?
Stavbinsko in posojilno društvo
SLOVENSKI DOM'
Chicago, m.
Domače podjetje. UsUnovljene^n inkorporirano po zakonih
države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po-sojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vred nost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev..
Rojaki 1 Poslužite se tega izbor nega načina pri hranjevanjul
Rojaki izven Chieaga! — Pišite za pojasnila I
Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St Martin Nemanich, blagajnik.
Li veš za prostor NEMANICH MARTINA, v Chicagu tam na 22. cesti? Gostilna znana In prodaja vina. Le tam najboljo boš dobil za je«ti. Za žejo pivo dobro se prileže. Prižgeš če zraven fino si "cigaro". Želodček človek si lahko priveže s požirkom žgana kapljice za "baro".
Martin Nemanich
i
slovenski gostilničar, 1900 W. 22. St., vofal So. Lincoln St., Chicago. £
4
kVI ^WWXXWWWA vwwwwwwwwwwwwww \\\\\\\\.
^WVWWV VVV>XV>XVVVNXVXVVVVSXVSXV» i\\\\\\\\\\\\\ \\\\\\\^
zaboj najboljše pive
"OLD LAGER"
katero izdeluje
Citizens Brewing Co., \
v Joliet, lil.
North Collins Street.
Both Phone«: 272.
Bath Phones: Z7Z.	y
Tatvine po ljudskih kuhinjah.
"Pester Lloyd" pine dne 11. okt. V kratkem času je bilo pokradeno po ljudski-h kuhinjah na Dunaju do 100.000 komadov nožev, žlic in
Ne naročajte več
kranjskega importiranega brinjevca, slivovke in tropinovca
in tudi denarja ne pošiljajte več za to blago, ker mi je te vrsto pijače zmanjkalo.
Ko enkrat vojna preneha bem spet dosti te pijače iz starega kraja importiral, ker moja tvrdka je edina in tudi samostojna, ki importira gorinavedeno žganje naravnost iz Kranjskega.
Sedaj imam pač v zalogi le vsakovrstne nmerikanske žgane pijače: fino visk« ("Whiskey") i. dr. kar prodajam boljše iu cenejše, kakor katera druga rdka in to zato, ker ne plačujem dragih agentov, managerjev in knjigovodje; vse te posle opravljamo večinoma sami.
ANTON HORWAT, importer in trgovec z žganjem na dahelo. Telefon: Canal 2974.	1827 W. 22nd St.. Chicago, IU
Važno naznanilo
za podporna društva, trgovce in podjetnike ter sploh vse Slovence.
Znano je nam, da imajo razna podporna društva več denarja naloženega na različnih bankah, ali pa na zemljiških uknjižbah, (mortageges), kar jim žal donaša primeroma le malo obresti, morda samo po 2l/2 ali 3%?
Ta denar bi imela podporna društva, trgovci in drugi lahko bolje in tudi varno naložen, ki bi jim donašal OD 5%, 5'/2% DO 6% OBRESTI. Denar bi bil naložen tako varno, da je vsaka izguba izključena. To bi se doseglo z nakupom bondov električnih in plinarnih podjetij, šolskih, municipal-nih, okrajnih in državnih BONDOV ali OBVEZNIC, ki so istotako varne kot bi bil denar naložen v banki. Te bonde se lahko vsak čas proda ali zamenja za gotov denar. Obresti se dobiva vsakega pol leta s posebnimi kuponi v vsaki banki. Tvrdka
ELSTON & CO.,
39 So. La Salle St., Chicago, 111.
je ena irnied dobro znanih tvrdk, ki trguje z bondi in obveznicami. Mi smo prodali :mdnji čas K. S. K. Jednoti že za več kakor $100.000.00 raznih bondov in obvemic z visoko donažajočimi obrestmi; ti bondi so tako sigurni, kakor gotov denar. Vsled tega se priporočamo toplo tudi društvenim uradnikom, osobito blagajnikom, ter tudi posameznikom, ki imajo denar naložen na nizke obresti, da se obrnite na nas za pojasnila pri nakupu bondov. Mi Vam bomo priporočili in preskrbeli bonde najboljše vrste, kar bo v vašo lastno korist. Pišite nam za pojasnila v slovenskem, ali angleškem jeziku, nakar Vam bomo dali takoj zastonj potrebne informacije.
Bonde se kupi lahko že od $100.— naprej. Priporočamo se s spoštovanjem
ELSTON & CO.,
39 So. La Salle St., Chicago, III.
1,

(Nadaljevanje.) *
Mlad Uskok, dolg, tenak, pogleda skozi vrata, odhiti in prinese veliko steklenico, vzame kupice iz omare v steni, položi h kupicam kos suhe pinke.
' Kruha nimamo več, gospod stotnik", javlja skromno Uskok, ko postavi vse pred gospoda. — "Morda ga prinesejo danes ali jutri po kopnem iz Reke, morda dobimo žita."
''Kaj nima nihče več žita, ne kruha v Sen ju 1 SSla/bo skrbiš za mesto, Vujo. Če ni stotnika, propade mesto, če sestrada stotnik, je konec Senja, Vujo, bedak. Če ni na prodaj kruha, pojdi v hiše. Vsak Senjan bo delil rad poslednji kos kruha s stotnikom. Pa pri Bari nimajo že dolgo kruha — kaj ne? Nesi, Vujo, ta kruh, nesi, vina siromakom! Pij še, ti pasja duša — in hodi k vragu!"
Vujo ve, da mu natoči kapitan, zato ima že kozarec v roki; odpre usta do ušes, zlije vino sunkoma v grlo, se prikloni nizko in stopi pred vrata, da počaka novega povelja.
De Leo, mlad motž finega kreta-nja, inteligentnega obraza, nasmehne. Vajen je takih prizorov in Frankolovih besed. Samo na tak način si je	Frankol
ljubezen neukrt^T,..nož. Ko so
pern. Pri njegovih zadnjih besedah pa ga pogleda bistro, z nasmehom, ki pove Milanšiču, da ve Zora, da ni njemu za bratovo imetje — ampak . . .
"Ne, vojvoda, častiti gospod," odgovori Zora, "vse kar je zapisano kot moja dota, je še v škrinji, in da umrjem, prosto ti je vzeti moj nakit. Zapravljala pa nisem, če delim revežem, sirotam. Tudi Juriša pravi: Podpiraj reveža."
"Juriša že ve. kje so meje dobrote. Ti pa si mlada, prepuščena sama sebi. Kot konj brez vajeti. Treba bo pospešiti poroko, če se ne vrne kmalu Juriša. o čemer dvomim. Treba bo pospešiti poroko, sicer ne ostane kamen na ka-menu od hiše. Se ovce si razdala. Vražja punčara! Ne smem misliti . . ."
Prestrašena od naglega izbruha, skoči Z<jra k M ari, gleda bela kot prt v ljubeznivega ženina. Kaj ni dvignil pesti? In še govori o pospešitvi poroke! O Foseari, kako prav si imel . . .
"Čuj, vojovda," se osovi na-krat Zora. "Nikdar ne bom tvoja žena — rajši skočim v morje, rajši zgorim, zbežiiu v šumo . . . e zdaj me zmerjaš — tepci bi me — pa me ne boš. O, že povem Ju-risu."
Zaihtela je strastno, se vrgla
se bali nemški plemiči prevzeti na niizo. Zapanjen gleda Milanšič, po Ra'batovem umoru stotniško ?i0da Mara predrzno deklico. Ni mesto v Senju — sicer zelo ugled- navada v Senju, pri Uskokih, da 110, toda nevarno mesto — je smel ugovarja nevesta ženinu, da . . . stopiti Frankol brez skrbi med u-i "Kaj?!" zaplameni Milanšič porne bojnike. In danes bi jo- j„ hrke se mu tresejo od silnega kal Uskok, da gre dobri Frankol razburjenja. "Tako spoštuješ ti, od njega.	nezrela punica, zrelega, zaslužne-
"No", je rekel Frankol, preči- jVa moža? O, le počakaj! Razvadil tal in podpisal. ''Še pismo za Vida te je Juriša, a zdaj prideš v dru-Kisla. To je bilo težko delo." O- ,.(>ke- fi že prepodim muhe, ne krepča se s kupico vina. Težavni se? Pokoril sem še nemirne, posel zavijanja, pečatenja mu pre- j brezvestne Vlahe — pa da bi ne vzame de Leo.	mogel ukrotiti ženske. Po kolenih
• T.-ko, prijatelj ', se je smeli-; ^ j)OŽ piazj|a za menoj. V goro, ljal Frankol. ko sta ležali pismi ! na morje ti ubrani bič in za-zapečateni s pečatom senjske stot- pajt ♦>
nije pred njim. "Še danes gre sel Zora stnni v Milanšičev od stra-čvvz 6inane pea v Reko. Odtam|gti popačeni obraz, pogleda Maro, jež v Ljubljano — Gradec. Tako pride v desetih dneh v CJradec.Deset dni hodi odgovor nazaj. Nadvojvoda je točen. Vendar ne sme-iu» pričakovati odgovora, predeni
****** do'bri trije tedni. To vedo j^j je obljubil Milanšič Mari, da
te senjske duše prav dobro. Ven-	drži ž njim Ah> in vsi bi držali ž
dar bodo vpraševali vsak dan. če	njim 0na vsamo pi.ezira stare
ni poročila od nadvojvoda. Up	šege, staro poštenje ,ona misli, da
bodo stat pred Kastel. pred stol-	mora ]jubiti ženina, ne poročiti se
nico, povpraševali bodo redovni-	kot gtvar brez svoje vo,je _ na
ke, pope, coprnice."	bratovo povelje. Pa živeti bi ji ne
"Saj so morali čakati pre.i se pugtU brat? Q tega ne, R njemu
dlje n., odgovor ,z Gradca. Prej ( uide> y jamQ ^ Velebitoiu . . .
je hodila pošta štirinajst dni Takoj
štirinajst nazaj. Lenkovič je ure-; Milan^ 7astopi deklici pot dil te razmere nekoliko. Zdaj sta <<Ha!» vpije besni> «nisva Se ob_ vendar tu dva pešlistonoša, dva; rafunila Vem> da ti je neki v Senju, dva v Brinju. ^ dek obraz ,)olj vgeC. od TOOjega
"Za silo, za silo. Poročila s razoranega Vem. da ti je ljubša
Turškega dobivamo še vedno le gpamota kakol. c.ast Pa moja ne.
po haramijah, po nezanesljivih yesta §i _ mene ne ^ v,ek)a M
Vkhih. Se marsikaj bi se uredilo, _ , ,,
.... . .j nos . . . je potreba urediti, kaj ko ni de-1 «Pustite me!„ Zora dviga ,,)ke
. . . j proti Milanšiču in Mari, "pustite Pisma so odšla Senjan i so hodi-; da	. . . k Jurišu pod Ve-
li. kot je dejaJ Frankol, vsak dan leb^ »»
pred Kastel. izpraševati stražo, ča-; ^Vreba, Zoriea)„ se lasi kat stotnika. Vedeli so pravdo- ^ ^	^^ ,«Do_
išče pomoči pri njej. A Mara jo sune: "Prosi, prosi gospoda ženina odpuščanja."
Odpuščanja! Zakaj? Zato, ker jo je sunil! Vun, vun! Bog ve,
bro, da ni prinesel sel poročila iz
bil sem od generala Kisla, da se
Gradea, da ni še moglo priti, ven-;	TT . , .	, ; ,
fe 1 ' 'smejo Uskoki po nadvojvodovi
dar so povpraševali po njem, z
milosti vrniti v Senj. Juriša pride,
vsak dan rastočim nezadovolj-	. T. - u' » -
. . Zora, srcece! In ce hoces sporoeitt
čve in kašče so prazne. A na morje ne smeš. Letiš vragu kar v žre-fo. Prikuje te. ubije. Trpi, krrme,
|)0l.,pi.	.	. . .. galejo, sliši kako vriskajo Senjaivi
Trpi. Senjani so vajeni trpeti
gim nosom ..."
Milanšič stopi naglo na bala-turo, gleda kako odhaja galeja za
Posebno uskoške rodbine. Zdaj je vsega dosti, .če je dobila rodbina svoj del plena — zdaj je lakota. Ni ribe, ni kaše, ni sira, ni pape-šeaka. Da ni Zore Orlovičeve . . . V (Vlovičevi hiši stoji Zora po-
vešenih trepalnic pred plecatimt u-I ~ posloviTn odide^MilansTe" sko«kim vojvodom, risjegledim Milarfšičem. V kuhinji sta. Stara	XV.
Mara naliva lonce, na veliki mizi Odplule so galeje . . . Odvalila je vino. košček sira.	se je težka mora s Senja — pot po
"Tako gospodariš. Zora", jo Adriji je prosta. Brezskrbno hite
za njimi. "Ah ,ti vojvoda, dobro ti stražiš nevesto," se pošali Frankol, pa mrki Milanšičev pogled, ta preplašeni pogled Zorin, ki je smuknila k njemu, kot da išče zavetja, poučita Frankola, da tu ni mesta za šalo. Brez besede
kjer nazdravljajo vračajočim ye venturinom—kjer govore o vrnitvi prognancev 4— in si manejo
roke: Dovolj posla ima danes ca-rinar, merivec, mesar. Davek od soli, od vina in žita, od tujih bark, od blaga senjskih neplemičev, od prevozne živine, tujih kmetov, od lesa, kar ga gre obdelanega ali neobdelanega skozi Senj, bo že nanesel za -sodnikovo plačo, za občinske potrebe, za olje. za svečavo Kastela in Nehaja. V pivnicah bodo igrali prepovedane igre, točili v prepovedanem času nesenj-sko vino, se razgreli, se pravdali. A na vse to je v senjskem Statutu globa. Male libre, velike libre, solde in dinare, vse spravi občinska blagajna, od vsega dobiva sodnik svoj delež. A da se ne izgubi globa, da se vrši strogo po starem redu in pravici, na to mora paziti tržni nadzornik. On pazi na prodajo vina, na mere in tehtnice. Pazi, da ne odnašajo mesarji kož iz mesnice brez njegovega dovoljenja, da prodajajo vsakomu meso, dokler ga imajo, da plača vsak pivec, ko gre iz pivnice, svoj zapitek, da dobi sodnik vsak četrtek dve libri mesa, da plačuje navadno pri libri sold manj od drugih Senjanov, ker je | oblast in dolžnost sodnika velika. Zato pripada ves davek od dalmatinskega vina, od zamazka, kar ga pride v senjsko luko, senjskemu sodniku. Zato je dolžan vsak mesar ali ribič, ki prodaja v Senju, ponuditi svoje blago najprej mestnemu kapitanu, potem sodnikom, občinskim svetnikom.
Imajo pa tudi velike države težave sodniki in svetniki. Na glas zvona se morajo zbrati vsak torek, četrtek in soboto v loži Kampu-zia ali pred skladiščeni za sol, da poslušajo pritožbe in razsojajo manjše pravde. Večje pridejo pred sodnika in dva od mesta vsakoletno izbrana prisednika. A tam poslušaj kreg bab, opravljanje, suninje. Poslušaj pravdo trgovcev s plemiči, mesarja, kateremu ni plačal Senjan pristojbine od blaga, ki trdi, da je pripeljal Ja ali oni vesla in drevesna debla daljša od" dovoljene mere. Sodi, kdaj je plemiško blago dacu podvrženo. Obsodi plemiča, ki je potegnil meč, obsodi tujca, ki se je prikradel v družbi Seujana s svojo robo v mesto, zapleni mu blago, ker je 'hotel zaničevati pravice senjskega mesta.
Sodi, razsodi. Velika je oblast sodnikova. Pa vanjo so se jeli vtikati Nemci; dostikrat udarijo generalove, -stot ni ko ve naredbe, ob mestne pravice. Težko je biti sodnik v takih slučajih. Senjan ne popusti za las od svojih pravic, vie. Mesto ima pravico smrtne obsodbe, progona, pravico nad imetjem svojih meščanov. In tu so Uskoki. Mesto in cesar si lastita sodbo nad njimi. Vsaka sodba, katero sklene cesarska komisija nad senjskimi Uskoki gre oblast soditi svoje sinove. Tuje vojake naj sodi kapetan. Sedanji res vpo-števa, kolikor more, senjske pravice. A takega moža ne puste Nemci dolgo v Senju. Začasno, le še začasno je Frankol tu, dokler ne pride Vid Oušič, Poganiški in Rakovski gospod.
Take misli grenijo sodnikovo veselje nad obilnim dohodkom, ki bo napolnil od dolge zaprtje prazno občinsko blagajno. Razvedri ga pogled na branjevke pred občinsko hišo, na Senjanke, ki kramljajo tako živo ž njimi: kot bi bil že semenj sv. Jurija, toliko je vsega na trgu. Volne in prediva, kruha in sira, sočivja, slanega mesa, čebule, česna, brez katerega ne izhaja senjska kuharica; različnih gob, korenic in dišav so prinesle Maloščanke, Pro-kičanke.
(Dalje prihodnjič).
V Novi Zelandiji je umrljivost ljudi taka nizka, da znaša vsako leto komaj za dober odstotek od skupnega števila prebivalstva.
ZAHVALA.
zmerja priletni ženin, in se zatajuje vidno, da ne pokaže svoje je-
zdaj ostrokljune bregantine, narodni trabaklji, okroglate karave-
z/ v presirovi obliki. "V najboga- le, predpotopni fekuli po sinji tejši hiši v Senju ni žita, ne mo- gladini. Brezkrbno razprega ribič ke, ni denarja, ne hrane, ne blaga, svoje mreže, žene ovčar drobnico, Vseg;] je bilo. dokler je živela ma- v gore gre kmet na kamenito nji-
ti. Ti zapravljaš. Daješ prilizoval-cein. Zapravljaš imetje svojega brata — si zapravila morda že tudi svoj nakit? Turška sablja!"
vo, v obzidani vinograd.
Živahno je na mostišču, pri Malih vratih, po tesnih ulicah, na trgu pred občinsko hišo. Mestni
Zora gleda v tla. Ne da bi se sodnik hodi po Senju, pogleda pri bala ženinovih očitanj o svojem Velikih in Malih vratih, posluša razdajanju. Zato gleda v tla, da ne, halabuko po konobah, kjer poku-bi videl Milanšič, kako ji je zo-1 šajo Senjani ravno došlo vino,
. S tem se prisrčno zahvaljujem vsem številnim znancem in prijateljem za izražene mi čestitke povodom mojega minulega godu.
Osobito pa lopa hvala Slov. pev. in tamburaškemu zboru "Lira" za nepričakovan obisk, ker so me na godovni dan razveselili s tamburaškimi točkami na mojem domu. Vsem skupaj kličem še enkrat. Hvala! in Živeli!
Chicago, 111 dne 5. decembra, 1916.
Andrej Ferkull.
(Advertisement.)
Zlati Trinerjev koledar. vetimi jako lepimi dekleti v na-! tov za poštne stroške in mi vam
Trinerjev stenski koledar za leto 1917 je kort nalašč lepo darilo. Na pozlačenem ozadju se kraljevo dviguje slika Kolumbije z de-
rodnih nošah. Slika Washingtona in pet razgledov (Rhine. Italjan-ski vinograd, Trinerjev Laboratory in dve notranji sobi) vsebuje ta lepa slika. Pošljite deset cen-
ga takoj pošljemo. Jos. Triner, izdelovalec Ameriškega prebavnega grenkega vina, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago. 111.
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
Ustanovl|ena l<£a 1857
Nacionalizirana
leta 1864
Božične denarne pošiljatve v Avstrijo in Nemčijo po brezžičnem brzojavu.
Vsled udobnosti in koristi, za naše avstrijske in nemške stranke, smo ukrenili potreb no, da se lahko z našim posredovanjem odprcmlja božične denarne pošiljatve po radiogramu, ali po brezžičnem brzojavu preko bojne črte na "Zapadni fronti" na vse kraje Avstrije in Nemčije. Vsled tega se nadejemo, da nam boste dali kolikor mogoče prilike in časa še pred Božičem za odpremo denarnih pošiljatev.
Mi smo pošiljali naravnost denar tudi v druge evropske države; sedaj se nam je pa še posrečilo, da se lahko denar odpremlja tudi čez "strelske jarke in zakope" po brezžičnem brzojavu.
Obrnite se že sedaj na nas in boste postrežem točno, solidno in v popolno zadovolj-nost. —
'Banka, katero [e točna postrežba povzdignila.'* Skupno premoženje nad $7,000,0C0.00
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Ne igraj se z zdravjem!
V LEKARNAH
TP.lNERi
" T L1X1R
B1TTER-W1HE
HOfat VfoO
Zdravje je več vredno ko bogastvo. Ako se počutiš dobro, nikar ne spravljai v nevarnost svojega zdravja s tem, da poskufcas raznovrstne alkoholne grenčice, ki ne oslabe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne celice. Kri je takorekoč reka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona se pretaka po arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni celici in okrepčuje vse telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki se prehitro zbirajo, in pokonT-uje raznovrstne bacile. Radi tega se treba ogibati vsega, kar bi oslabljevalo in storilo nezmožne krvne celice. Edinole silna, močna krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati m varovati, čisto naravno vino jim nikakor ne škoduje. "Ono okrepčnje živčni sistem in usposablja telo, da izvršuje glavne namene", pravi dr. Armand Gauthier, član francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravniško komisijo v Parizu.
TRINERJEV AMERIŠKI ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA.
To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, jc sestavljeno iz rastlin, koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, in iz naravnega, čistega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospešuje prebavo, okrepčuje organe, jim oživlja in dajf moč živcem. Pomaga pri
L'
ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU
NERV0ZN0STI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOŠNI SLABOSTI
hitro in sigurno. Odklonite kratkomalo vse ponaredbe, ki žro samo denar! Nase načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — in naša cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, še tako dvigajo — vedno iste: $1.00.
— PRI VSEH DRUGI8TIH.
CENA $1.0C
Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrstne nezaželjene goste, posebno revmatizem in nevralgijo. Ali veš, kako jih sprejeti! Najboljši način je, da rabiš TRINERJEV OBLI2. Je izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50c, pri vseh drugistih, po pošti 35 in 60c.
Pri vseh boleznih, ki so spojene s kašljem, rabi Trinerjevo zdravilo za kašelj (TRINER'S COUGH SEDATIVE), cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.
Jos. Triner
Izdelovalec 1333-39 S. ASHLAND AVENUE
CHICAGO. ILLINOIS
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA *
V PITTSBURGU
pošilja sedaj denar v stari kraj tudi
PO POŠTI IN PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU.
Brzojavne pošiljatve dospo sedaj v kraj približno tekom 5 do 7 dni.
100 Kron velja $13.--
Hrzoja^Vka stane sedaj te £2.50
za naslo%>.	- l
Pošiljajte okrogle vsote, kakor K 100,200,500,1000 itd.
Brž ko dosf>e brzojavka v kraj, obvestimo in pozneje pošljemo tudi potrdilo iz starega kraja.
FIRST-SECOND NATIONAL BANK
Corner Fifth Ave. & Wood Street, Pittsburgh, Pa.
Z USTANOVLJENA L. 1852.

forMOU® NnnnmHil infflg"'! """ififiPfimtm
flUttfMi rTflt'OBt cfpirwis ■

Lastno poslopje.
5323532353234823482348533248234823532353232323482348234823485353234853232348535323532353535323532353
0023535353234823482353533248484823532348234823482353232348532348534853535323235348532353535348532348
48485353534848232323482348235348532348234823232353535323
020102020201010200010100015389010101023190532348010100000100020201020100020201530102000002482300010101020101005300