Razne novice. * Priloga današnjemu listu je nDeset zapovedi za osfcrbovame travnikov". * Osebne vesti. Tajnik okrajaega glavarst^a slovenjgraškega g. Janez Kundelka je prestavljen v Manbor. Na njegoro mesto je priael gosp. Š efm Blažič iz Mozirja. — Nadpazaik finančne straže Jikob Kirndl je prestavljea iz Maribora v Sior. Bistrico in Blaž Veako iz Slov. Bistrica v Maribor. — Voija zemljiike knjige v Slov. Gradcn gospod Msrtin Zemljak je stopil v pokoj. — Prestavljeai ao: Davčni praktikaat Aot. Lesaik iz Cilja v Ljutoaier, geometer E«il pl. Nickerl iz Ptuja v Gradec. — Po vojaiki slnžbi sta aastavljeaa davčaa pristava Ridolf Ramšak v Calja ia Ludvik Elinc v Radgoai. *- Promocija V petek, dne 23. t. m. promovira aa daaajskem vseučiliiča doktorjem modroslovja g. Adolf Pečovaik, naš rojak od S/. Laaarta v Slov. goricab. * S šole. Za naduč teija v Špitaličn je imenovan tamosaji solski vodja Iraa Časl. — V začasai pokoj je stopila učiteljicagospa Avgusta Špende v Ščavnici. — Ispit za meščaosko ialo so aaredili v Ljubljani: gdč. L'udmila Schreiner v Slov. B strici, 869tra Norberta May v MsribDru. Izpite za ljndsko solo 80 prestale gospodižne Marija K1 a d a i k v Kostrivnici^ Berta Meglič v Braslovčah, Frsnčiška Pnc t Št Jarijn ob Tiborn, Adelajda Vantnr » Vel. Moti, Eaaa Ceakovič, v 6t. Jariju ob Š avaici in sestra Doloroza Treaer v Maribira. * Prošnje za podporo pri vzornih hlevih se pošlje skozi obiiaski nrad ali skozi podružaicj kaetij8ke dražbe na dežilni cdbor, ob eaem se obvesti gosp. potova'ni učitelj M. Jelovsek v Gradcu (Aaaeastrasse), ker je on strokovnjak v tej strari. Zidnji rok za prošoje je 1. dec. 1.1. * Zgodovinsko društvo za Slov. Stajer ima v aedeljo dae 25. novembra t. 1. ob 3 nri popoldne t mali droraai mariborskeg* nNarodaega d ma" 8voj javai ob5ni zbor z aasledajira vspiredim: 1. Nagovor predsednikov. 2. Zgodoviasko predavaaje: Slovenstvo v Maribora, pradava dr. K. Vrstovsek. 3. Društ/eno piročilo. 4. Volitav aovega odbora. 5. Slaiajni aasreti ia predlogi. Vet >p je prost K obilai ndelež1)! vabi odbor. * Zoper kmečko zvezo se bjjda jezijo razai liher^ ni gospodje, kakor «e aam poroča. Tako t)rej! č i gi trgoTci, obrtaiki, delavci, nžitelji, ad?okatje napravijo kje 87oje diuitvo v obrambo svojih staaovgkih korist, je vae dobro, če se pa kntet zare in hcča postaviti na svoje noge, ao vsi zlodje po koncu. S:mo kmet bi moral biti tista aboga para, ki jo sme vsak odirati, pa se ae ame aikjer ogluiti! Rivao zdaj organizirani misarji delajo aa vse kriplje, da aa žkodo kaietov izailijo uvažanje mesa iz tnjib dežel, vsled česar bo padla ceaa živini. Ta vidite, kmetje, koliko pomaga sknpaa organizaeija, kjer je eden za vsa ia vsi za eaegs. Djbro bo, zaaaprej naznaniti imeaa tistih, kibudozoper kmečko zvezo, naj ljadstvo zve, kdo je njegov sovražaik. * Kaj naj beremo. nLepš'ga ptiča ai aa svtt", — ko je 8trai8fc'fla žaba, — aima perja, nima repa, — nima kljnna, nima zob: — pa vendar lepo poje." Te vzviseae besede aeznantgi pesaika mi pridejo v spomia, kadar berem srojega ljubega BŠtajeroa". Zares, lepo poje aaš ^Štajerc", dasiravao je žaba; toda če on ni ptič, je pa zato ptč tisti, ki ga je uiil pati, to je Slavič (ali kakor se v prn§kem narečju pravi BSUwJt8cha). Posebao v srce me gaae, kadar beram, kaj pise o veri. wŠ;ajercaa je vera sveta, vzvišeaa stvar, cerkev pa sret kraj, ki ai, da bi človck sel aotri, kadar bi se mu zazdelo. Zato tndi pravi BŠtajer6ijaaec": ae hodi v cerkev, razua k večjeau o veliki aoči ia o božičn, trikrat ali stirikrat v letu. Dasiravao je tedaj vera tako važaa reč, pa jo vendar aaii dahovniki, ali kakor ^Scajerc" v aavduienjn za sveto st?ar pravi: farji, zlorabljajo. Trdijo, da 80 oai poklic&ai vero ozaanjerati, in hačejo celo vedeti, kaj sp&da k veri, kaj pa ae. Ali aiso skof poklicali Zmdila, L;nharta, Slawit«cba, Orniga da ozaaanjejo vero, ne pa Ijadij kakor Cafa, Korosca, Močaika, Ribuzo ia druge. Rss, vera pesa, pa tega so krivi duhovaiki (nŠtajerc" št. 20, str. 2), ki niso z ljaimi nikdar zadoroljni, anpak zahtavajo, da vsako nedeljo gredo k masi, da kažejo tndi pred 87atoat 87ojo vero, da volijo katotisko mislede poslaoca ia bero katoliske časnike. Ati ni to že preveS? Š« tega nam ae privosčijo, da bi smeli zabavljati črez aje; kam pa bomo prišii potem, ko smo bili dozdaj navajeni, da smo si vsaki dragi četrtek privošiili par dnhovnikov ia se nekaj Sloveacev zravea? Edor torej reči po pameti pretahta, bo spozaal, da ima ,Štajeic" prav, ia da ao lažaiki le tisti, ki ma redno aasprotajejo. S cer pa je treba samo površao pogledati eao ali drugo sterilko, ia razseden člorek vidi takoj, da je ^Stajerc" vnet za vero in pravo dnhovšžiao, vaet kakor tleža goba. Toliko še vi, strici pri ^Gjspodaria", ae piieto o dnhovcikih, če tadi se nstite, da je vai list katoliški. Naa žabaptič imi dahovšžini v toliki čisti, da rabi o nji čiato druge izraze. Še več bi vam lahko nap:sal, pa mislim, da že iz tega spoznate, da BStajerc" ai tako slab, kakor vi ob vsaki priiiki pišete, zato pa dobrovoljuo ia s 8ke8anim srcam sprejmite nanke od ,,Štajerče7egaa backa. * Pojasnilo. Brez moje vednosti se je priobčila v zadaji stevilki aetočaa aotica glede podeljeae mi ministerijalae p)dpore v s?rh) štndij zadružaistva v Neinčiji. V prvi vrsti se imam za podelitev te podptre zahvaliti sl. splošni zvezi kmet. zadrug aa Danaju ia velec. g. dr. M. P/ojn, drž. poslancu itd., podpirali pa 8ta mojo prošojo sl. xZidražaa zveza" v Ljabljaai in sl. c. kr. kmetijska drnžba v LjubIjaai. — D*ra\8tadt, dae 18. liatopada 1906. — Viadimir Paieajak, slnšatelj zidružae strokovae aole. * Razpis službe otroške vrtnarice. Za otroški vftec ,Dražba av. Cirila in Metoda" v Ljub ljani v Hrastaikn aa Štajerakem ae razpisaje slažba otroske vitoarice. Plača zmša letnih 600 kroa. Slnžbo b)de nastopili 31. decembra 1906. Nakolekovane prtšnje aaj se vpošljejo najdalje do 15. decembra t. 1. z naslovom: ,Vodstvo družbe sv. Cirila ia Hetoda 7 L;ubljani". Mariborski okraj. m nBrat Martin". Oziraje se na naše poročilo o predstavi nBrat Martin" v Mariborn dae 11. t. m. smo dobili od drnge atrani oceno omeajeae igre, ki se o njej v celoti zelo pohvalao izrazi. Eer ielimo, da gledališke predstave v Narodaem domn vedno lepse uspevajo, objavimo to oceao z aameaom. da bi zaslužne p. a. igralke in igralce k vztrajnemu ia hvalevredaema dela vzpodbcdili. Igralo se je v obče dobro, posebno pohvalo pa zaalnži krojač L;pče a svojo boljso polovieo Ursiko. Lipčeta pozaamo 8ploh žo od aekdaj kot izrrstnega diletanta, kar aam je v nedeljo zopet pokazal. Uriika je nastopila v tej igri prrokrat na naieai odra ter srojo aalogo dobro izvriila. Brat Martin »am 8e je potrudil in voliko pripomogel k dobremn nspehu igro. Njegov izvirni kuplet vzbnjal je veliko smeba in občao zadovoljstvo, kar je pričalo bnrao ploskanje. Vso hvalo zasluži mlaarica C lika, ki ae je 8 svojim ljnbkim obnašanjem ia govorom vsem prikupila. Tndi nliaar je storil, kar mu je bilo mogoče. &pela se je potrndila, da je dobro rešiia svojo nlogo. B'hka Nežika se je papolnoma prav zavedala svoje aaloge. Dobro jo je pogodil tndi strugarski pomočaik Pepe. Sploh se je videlo, da si je vsak diletast prizadeval storiti, kar auuje bilo mogože. Žslimo, da aaši diletaati ae bi spali sedaj v zimgkem času, kajti videlo aa je, da se naše ljndstvo zaaima za alovenake predstave, o čemnr je sredočila natlačena dvorana. m Poljudna predavanja v Mariboru bo letos v zimskih mesecih zopet prirejalo bralao drnltvo ,Marib r" vsako nedeljo v Narochem domu. Gospodje predavatelji se tem potom vljndao vabijo, da pridejo dines (22 t. m) ob pol 9. zvečer aa posvetovanje r Narodai dom. m Tatvina. Trgovcn Reitererja v Kaaiži pri Pesnici so neznani nzmoviči nkradli iz zaloge večjo maožiao blaga. Tatovora 80 prišli orožniki baje že na sled. m Pragerska nemška šola. V ponedeljek 19. t. m. inajo vsi nčenci na vgeh šolah prosto, da se skupno podajo v cerkev k sv. naši, kjer molijo za nepozabao cesarico Eizabeto. Na pragerski ueuški soli pa je bil 19. novembra dopoldae podnk. Eer je že občinstvo proti poldnevn pritiskalo od ogorčenosti, je fzpnatil učitelj Budoa učence domov, a v cerkev jih ai peljal kakor se spodobi. Vi, Poljaaci, ki svoje otroke posiljate v to mnčilaico, kam bo zabredla vaša mladina? Sploh pa ie hočemo spregovoriti o tej soli! m Nadučiteljska slažba je razpisana aa itirirazredni deški soli v Slov. Bistrici do 1. decembra t 1. Lapo stanovaaje, obsežaa šolski vrt, drugi plačilai razred, obrtniška šola in marsikatere drnge ugodnostj. m Št. Lovrenc nad Mariborom. Delavcu Jjžefi Walaer je bilo nkradeaib več hranilničnih kajižfc. Eer je tatvino prepjzao opazil, je že tat med tem vzel iz hranilaica 2600 E. m Sv. Ilj y Slov. gor. Na občiaski deski se je pred kratkim opazilo, da je veSim razglasom sloveBski del tiskovine pripogaen k deski ia ima tako aamo nemški del pravio gledati gospoda žu-' pana in obč. alogo, kadar ga pribijata. Ali se res časi spreminjajo? — Naš trgovec gnsp. Pak ima na prodaj slovenske zaake od tvrdke Uriič & L;pej, ki se prrdajajo r korist družbj sv. Girila ia Metoda. Šentiljčani, sezite po njih! m Sv. Trojica v Slov. goricah. Umrl je 13. novensbra od mrtvonda zadet g. Fr. P o t o č a i k, mizar ia posestoik. V 24 urab je bil še čil in tndi že mrtev. Pokojni je bil pobužea ia častitljiv starček. daleč okoli zn&n kot spreten mizar, zlasti za cerkveae stvari. Maogo lepih oltarjev, prižaic, spovednic in cerkveaih klopij po Slov. goricah in drngod kaže ajegovo naojstr«ko delo. Bl je dober družinski oče in miroljnbea sosed, zito žalujejo za njint dobri otroci in ajegovi prijatelji. Preikrbeli 89 mn veličastea pogreb. Naj počiva v mira! — Prve dni aovembra se je madil pri Sr. Trojiei prri glovenski evbaristinec, veleč. g. aovomasnik Alojzii Zotter, troj ški rojak. Meseca oktobra je bil v Broaeljn na Belgijskem v masnika posvečea, tam je tadi daroval prvo sv. mašo. Premeščen v Rim, se je aa poti tja oglasil v svojem r ijstoem krajn v veliko veselje avojih sorodnikov. Drnžba evharistincev obstoji še le 60 let; nj«n aaniea je vedao češčenje 87. Resajega Telesa. V ATStriji ima ta drnžba do zdaj ea sam saniostan, aamreč v Balzanu aa južnem TiroUkem. Tn imajo gimaazijske stndije, bogoslovne pa v Bruslju. Gosp. Zatter je prvi slovenski evharistinec, morebiti mu sledi se kateri glovenski mladenič. Ptnjski okraj. p Ptujske novice. Kor pade letos god bv. Eatarine aa nedeljo, ae vrsi običajai veiiki sejem na Ptnjn aasledaji ponedeljek, t. j. dae 26. aor. Ptaj bo ta daa spet popolaoma slovenski. Sloveoska Bcčkaa ia nmameaK, ae bota vedela kam pogledati, kaj kupiti, tako ljubeznivi bodo ptaski Nemci; seveda samo na Eatariaioo! — Dne 15. t. m. se je poročila v tukajšuji mestai cerkvi gdč. Kociperjeva, hčerka gospoda gostilničarja v Narodaem domn, z gosp. Iv. H ter, hranilaičnim nradaikom v Ljnbljaai. Da b' srečno bilo! — Pobegli ptujski viaotržec Eaiser je tako bitro in spretao odkuril proti Aoieriki, da je srečoo dospel v New Yurk, predno je tja došlo povelje, ga djati pod ključ. Kaiser si je zadaji čas povsod sposojeval deaar, aa Ptaju ia diugod, pačil meajice, trikrat zastavil eao klet vina itd. ter tako aapravil dolga edea ia pol milijona kroa. Sedaj pa se preko velike laže iz daljne Amerike reži preslepljeaim Ptnjčanom, katere je strabovito nažgal. Čit>to pobiti in malobesedni so ptujski mogočnjaki, ker jim ae more v glavo, da jih je njihov aekdaj tako zvesti bratee tako nemmiljeno nakuril! Kaiser je bil zagrizea Nemec ia pr«d kratkim se celo podžnpaa ptujski! — Vedao hnjše reči o Eaiserju pribajajo na daa. Nasli so tndi v njegivi hisi skrivai kemičai laboratorij z veliko maožino zdravjn aad vse skodljivega glicerina; -ta 86 je rabil pri aapravi glicerina in žgaaja. Tako torej zgleda kotiček aeslavne spodnještajergke saopsarske metropole; kaj, ko bi solnce se nekaj bolj obsvetilo take ptujske katakombe? Sjdnijska obravnava bo se le odkrila celo gromado Eaiserjevih žalostnih dejaaj. — Dae 16. t. m. je na J5regu pri Ptnjn požar nničil dei Piricbove tovarne za nsaje, skladisče čresla, ki je bilo last Lackaerjevih dedičev, ia tudi drvaraico gospe Ralčeve. Eer je bil veter — jug — zelo neugoaei, bi lahko bila nastala se vedja nesreča, di niso na pomoč pribiteli krepki in urni ptnjski pijoairji, med ajimi mnogo Slovencev, ki a> po ¦»pomea de!u zadašili ogenj; tndi ptnjska požarna bramba je priila aa lice mesta. Škoda je procej velika. — Dae 19. biv. se je nad Ptnjem ia okolico nlila med silnim vibarjem velika ploha, pri kateri je bilo slisati celo gromeaje. Pač nenavadao v tem časn! n Zlato poroko obhajata dne 25. novembra t. 1. Šmon ia Uršala Toplak, veleposestoika v Mosteh pri Sr. Lovrencn. I«kreao čestitamo! Ljutomerski okraj. 1 Sv. Jarij ob Ščavnici. Političai shod dae 11. novembra se je dobro obaesel. Vršilo se je Tse t najboljšena reda, znamenje, dt ljudstvo dobro umeva pomea takih prireditev, in zaameaje, da se je pri štajercijanski straaki ablažilo obo ostro naiprotstro, ki ni moglo videti aobeaega katoliškoaarodnega pokreta. Navzočih je bilo do 500 oseb. Zastopaaa je bila vsaka žnpaija ljatomerskega političnega okraja. Shodn je predstdoval g. I^aa Pelcl iz Polic. Okrajno glavarstro je poslalo zastopnika g. Praunseisa. Najprej se je volil odbor novega političnaga drustva. Na obžno željo kmečkega prebivalstva — ia novo društTO hoče biti kmečkol — ae je po kratki debati sprejel prvotai aačrt, da to drnštro delnje tndi v Ijatomerskem scdaem okraja. Pravila 8 tem programom ao bila potrjena že ieta 1903. (Shid je bil o tem vprasaaja kompetenten, ker se je prebivalce ljntomerskega sodaega okraja obrestilo o tem po aedeljskib czaanilih in po osebnh vabilih zastopnikov maloae vsake vasi v okrajn) V odbor 80 izvoljeai iz gorajeradgonskega okraja gg.: žnpaik Iraa Eaace, kaplaa Fr. Stnbec ia slikar Jeraej Eoiar za Sr. Jarij; I?ao Pelcl iz Polic za Sv. Peter; kmet ia obč. predst Aat. Trstenjak iz Ivanjec za Negovo; kmet Jakob Zamljiž iz Radiaec za Kapelo; iz ljatomerskoga okraja gg.: kmet Jožef Earba iz Erapja za Ljntomer; kmet in obž. predstojaik Jožef Cagrau iz Slaptiaec za Sv. Jurij; kmet Matija Slavič iz Bnčečovec za Sr. Eriž; kmet Viako Mihalid iz BuSkovec za Maloaedeljo. Namestaiki so gg.: obč. predst. Jak Brezaik iz R)fiičkega vrha za Sr. Jarij; kmet Jjžef Slavid iz C/ena za Ljntomer; kmet A'ojzOitrc iz Baačan za S?. Eriž ia obč. predstojaik Divjak iz Radlaec za Eapelo. Pre^iedovalca ra^aaov sta gg.: občiaski predstojnik Erižaa iz fičavnice ter trgovec Leaader Prejac od Malenedelje. Po koačaai volitvi povzame besedo g. poslaaec dr. Eoroiec. Rtzpravlja o tena, kaj je aagailo cesarja, da je spravil v tok volilno reformo, aamreč Ogri, aastop dnnajskega delavstra ia krvavi dogodki na Raskem. Razlaga pojem splosne ia eaake volilae pravice. Mi Slovenci se moramo vprasati, ali nani volilna reforma koristi. Da, ker smo dosedaj imeli 15 poslaacev, odslej jih bo 26. Vondar se jo S!oveacem zgodila krivica, ker $<> štajeraki Sbvcnci prikrajšani za 2 maadata, Korošci za eaega. Pn Nemc h vidimo tako zelo razširjeno izdajalgko misel (pfai! sramotat), t>rej 83 naj tak narod ae pred postavlja z v e s t e m n aarodn (škandal 1 sramota !) Baš zaradi taga se jngoslovaaski klab se ni odločil, ali t tretjeat branja glasnje za vso volilao refoim). Toda ker ae vidimo, da bi s strmoglavljeajem kaj koristili, bomo bržčss glasovali za njo. Saj na tak aačia postanejo gogpodarji Sloraai, ki 89 bili doslej hlapci; drng dab ba zavel po Arstriji, ia slovenski pjslaaci, ki se morajo sedaj za vsako maleakost boriti, bodo svoje moči lahko posvečevali balj važnim namenom. Potem ae bo tako, da bi Ijutomerski glavar delal aa to, da se Gornja Radgoaa ineanje trgora, saaao da se vzame kmetom moč, ki so si jo priborili (sramota! pfajt) To bo moralo miniti! (Morat) Eakor hitro miae narodnostni boj, tedaj pridemo do drugih vpraiaaj, posebno do tako važnegft kmečkega vprasaaja. V«i drugi staaovi 80 doslej aapredovali, le kmečki je aazadoval. Zito je treba, da tndi kmečke pravice in potrebe pridejo v poster. Poaebno je treba, da slovenski rodoljnbi delnjejo za povzdigo kmečkega stann. (Živio!) Eao ia drago se je že nkrenilo v prilog kmečkema stanu, na pr. nravnava vojaSke takse, viaska klavznla itd. V vpraiaajn o otvcritvi srbske, rnmaaske ia nemike meje kraečki poslaaci ae bodo gledali na dnaajake mesarje, ampak na kmeike milijoaa! (Živio!) V državnem zb)rn čimdalje bolj prevladaje kmečka misel. UWdev»ir>), kaj je kmečki atao. Emečki staa sam ima ona sile, ki prerajajo calo državo. (Dobro! Živio!) Zato gledajo vse driave, da si ga obranijo kot ediao zdravo podlago vsake države. (Žmol) Poprimite se tndi vi sami sv^je kmečke misli, ki je ediao reailaa za vas: zdruiujte se t Bodite car. dai, bodite verni, bodite pa tudi kmetje, brigajte se za svoje koristi. Kmetje morajo imeti svoj aačrr, sanso javkati ae pomaga nič. Zato čitajte kmečke časaike, glcjte, da bodo državne meje dovolj zavarovane za vaše pridelke, skrbite, da bosta svoje pridelke lahko izvažali, da ne boste tako obdačeni. Ako bcste vedco svoj stan tisčali napiaj v politiki, tedaj boste prišii do zelene veje. Ravno zato se je rodila misel o spodnj eštajerski kmečki zvezi 8 svojim programom. Ako bo celo spodnještajersko ljndstvo združeno v eno stranko, tedaj se bo vlada morala na vas ozirati! (Živio!) Zbirajte 87oje sonisljemke, da, ko bo misel zrela, vse sloveasko kmečko ljudatvo z orožjem omike gre zoper sovražaike kmeta. S takm orožjem boste zmagali! (Bnrai živioklici.) Nato nastopi g. kaplan Gomilšek. Kmečki stan, pr&vi, je v žalcstnem položajn. Drngi staaou bo orgaBJzovaai; edino kmet se dosedaj še ai zado*tno zdmžil. Nič ne pomaga točiti solze, treba si je z delom pomagati! Veliko upanja smo stavili v kmetijske zadrnge. Toda nič oimamo koristi od tiste poi>tave, ker se je vlada premalo brigala za aje izTTŠitev. Za drnge reči imajo tisoče, za kmeta pa aič, ker ga ne ljabijo. (Tako je!) Naprej gre slovanska m sel, z njo pa gre naprej tuii kmečka misel. Toda za aovo dobo bo treba priprave. V čem obstoji ista? Pred V8(m: združimo se! Ia baš aovo politidno drust^o bo taka združitev, ki bo vplivala na to, da se zedinite v gospodarskem ozira. Glejte, da boste znali ceniti veljavo občin! Naše morajo ostati, oziroma postati. Potem bo ludi okrajai zaatop naa. Poglavitao je dobro gospodarstfo v občiaab. Dober odbor lahko dcsti dobrega aklene. Učite se, kmetje, ker vam to koristi. Tadi paragrafe je treba poznati. Ča jih vladni komisar ae pozaa, naj jih pa pozna vsak kmečki fait! Učite se gospodarskih ftvari! Dajta Hjcove v gtapodarake šole. Zdrnžite se za izobrazbo! Oineajnjoč krivično pcstopanje vlade v SosUdju pozivlja k zdinžitvi v obrambo političnih pravic. T& zdrnžitev bo se po sloTciski kmečki zrezi najbolj poarečila. Zato k tej zvezil (Živio!) Zdrnžeaim 86 nam ai treba bati nikogar! Slovenska kmečka zveza bo zmagovalao šla, a treba bo delati! BNa delo tedaj, ker resnobni jo daovi — a delo in trud nam aebo blagoslovi!" Začasiri tajaik prečita aato resolucije. Nato ja pa kmet Z°mljič u Radiuec utemeljeval dvoje resoluc"j. G'ede Bvtrženjau G&rnje Radg >ne pravi: Z zvijačo bocejo Eemškntarji doseči, da bi ševladali: Za 48 bii »tevilk ia 260 prebivalcev hočejo icaeti okrajni zastop proti 11.600 kmečkih prebivalcev. To 80 lepi prijatelji kaetov! To ne gre, to bi bila vaebopijoča krivica! To je aesmisel, ker bi konečna vsaka vas lahko kaj takega zahtevala. Ti narodai izdajalci n'so nikdar imeli srca za knoeta! Pa ne bo šlo, ce sme iti, mi danes proteatiramo proti temu — Govori n&dalje o novih šolskih počitsic&h, zoper katere kmet protest ra; kmet noča, da bi imel samo to pravico, da. zida sole ia da ctroke v nje pošilja! — Sprejete resolucije se glase: 1. Puiitični abod pri S?. Jarijn ob Š^avafci dae 11. novembra 1906 izreka g. poslacn dr. Korošcn aroje zanpanje ter ga prosi, da neustraseno zastopa posebej kmečke koristi. 2. Zahtevamo, da se odpravijo krivice, prizadete v novi volilci pravici koroškim ia štajerakim Sloveacem. 3. Zihtevamo, da 86 slovenske občine: Velka, Dražeaberg, Sčavnica (okraja cmureakega), Plitviski vrb, Potrca, Žetinci, Dedinci, Žeakovci in Gorica izločijo iz nemškega volilaega okraja ter se pridrnžijo slov. Tolilaemn okrajn Maribor-Ljntomer. 4. Obsojamo novo Bnarodno stranko" ter zametnjemo rje glasilo nNarodai list" kot nasprotao verski ia aarodai misli. Želimo, da se v obrambo spodajeataj. sloveaskega kmečkega ljudatva čim prej nstanovi zveza Bpodnjeataj erskih slovenskih kmetov. 5. Zahtevamo, da vlada čim prej ustanovi aa Sp. Stajerakem kmetijsko sulo a slovenskim nčnim jezikom. 6. Nnjno želimo, da se za Ijutomeraki okraj ustaaovi zimska kmetijska sola. 7. Zelimo, da c. kr. kmetijska drnžba za Štajersko nvede podrnžoico za ljutomerski okraj a sedežem pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Zahteva pa v tem ozirn od c. kr. kmetijske družbe pravičaost napram Sloveacem. 8. Odločao rjgJTarjamo tema, da se Goraja Radgona lmennje trgom, ker to nima drngega nameia, nego da peščici 1 udi obdrži okrajai zastop proti ogromai vačiai kmečkega prebivalstva. 9. Zahtevamo, da se volitve y obč. zastop raz- pišsjo o pravom času ter ugovarjamo Taikemu zavlačevanjn volitev. 10. Puzdravljamo načtt, da hoče poštna uprava nvesti poštae avtomobile. Zahteva pa, da se namešJajo slovenščiie zmožni in aeprhtranski nradoiki ter da imajo avtomobili in postaje pravilno sloveaske napise. 11. Poštno npravo prosimi, da uvede avtomobilao zveio med S/. Lsnartom v Siov. goric. in Ljutomerom, mei R^dgano ia Ptujeot 8 križišžem pri Sv. Jariju ob Šžavnici. 2. Poštno-telegrsliJno npraro prosimo, da avede telegrafi5no zrezo med Sv. Laaartom in Ljntcmaront ter ned Radg ao ia Ptnjern s križiščem pri S<r. Jarijn ob Š ;ava ci. 13. Političai sbod odločno zahteva, da ss tskoj pribodnje leto uvedejo velike šolske podtnica za čas od 1. sept. do 1 mv. ter protestuje proti vsakemn kazaovaajn zaradi zamnd v čssa od 15. septembra do 31. oktobra t. 1. 14. Protestujeaio zoper Bsvobodno šolo", ki je kvarljiva cerkvi, državi ia narodu. 15. Zihtevamo, da občinske uprave dovolitev plesaih licenc omejijo na kar aajuanjse stavilo, ter odločao ngovarjamo temu, da okrajao glavarstvo izdaje dovoljeaje za ples, dasi ga občina prepove, ker je to reč občinske nprave ia ker se s tem občiusko predstojništvo gmesi. 16. Zahtevamo, da se na žel. postajah Rtdinci ia Ljntomer odpravijo samonemški napisi ter nadomestijo z dvojezičaimi, da so vsi razglasi dvojezičai ter da se imena postaj izklicajejo tndi v sloveagkeai jezikn. 17. Zabtevamo, da 86 samonemški pečat poštnega nrada v Ljntomern, Ivanjcih ia Radiacih nad mejti z dvojezičnim, kakor tndi samoaemški napisi aa postnih poslopjib. 18 Protegtnjemo zoper aasilatvo, ki sta ga izvraili mesti Mahbor ia Calje zoper alovenske napise ter želimo, naj aloveaske občiae odgovorijo s tem, da nradujejo izklju^no lo sloveaski ter da odpravijo T8a dvojezične javaa aapise ia jih aadomestijo 8 samosloveiakimi. Po skoro triarasn zborovaajn je g. predsedaik shod zakljnčil, Dae 28 oktobra sa je blagosbvila novoslikana in Tseskozi preaovljeaa vaska kapela v Bdehnech. Ob tej priliki je g. kaplan Stuhec govoril o blagodejaem vplivn edinosti. — Pri hb ^rnoveseli večerai zabavi v hiši ob5. svetovalci Južef« Loačarja je mladenič Josip Siaoa za BDrnžbo av. Crila n Metoda" nabral 8 70 E. — Tedan pozaeje, dae 4. novenbra, vrlila se je blagosloritev nove kapele v Mnrščaka, ki jo je postavil tsmošnji posestaik Jož. Žnmič. To je prvi javai spomenik v žapniji ia v biiiaji okolici, ki je postavljea v čast presv. Srcu Jezu8ovemu. G. kaplan Stubec jo v svojena govoru povdarjal veliki sccijalni vpliv nkraljestva Srca Jezasovega" v dansš ijem svetn, ki zametuje križ-vero, ki noče ttnjevega veiei, ker nima višjega npanja, ia ki ne ogreva, ker ninaa ogaja, t. j. ljubezui. — Pri vtčerji r hiai zgraditelja kapele je domača hčerka nabrala 6 K 62 v, kar 86 je kot krnb «v. Antona pcslalo dijaški knhiaji v Mar.born. — Daa 18. t. m. amo imeli pri nas sijamski večer. Priredila ata nam ga d?a domačiaa: g. iažeaer Lupsa, ki je predaval o svojem bivanjn na Sijamskem, ter g. odvetnik dr. Groasmaaa, kateri je predavaaje ilnstroval 8 skioptičnimi slikami; tndi aas je kratkočasil 8 kiaematografom. Gramofon g. Lupie je izpolnjeval odmore. Večer je bil zanimiv in prav dobro obiskan. Goapoda prireditelja, hvala vama, pa ob priliki še eakratl 1 Iz gornjeradgonskega okraja. G. Pranaseis, vladai zastopaik na političaem shodn z dae 11. t. m.! Ali je res, da ate po končanem sbodu rekli (nemaki seveda): BEmci. . ., drngokrat 80 rajii naredim bolanega, nego da bi šel kdaj aa takiai shod!" So Vam jih dobro po ušesih devali! nMi vstajamo, a vaa je atrah!" 1 Ljutomer. BSloven8ki Narod* st 262 iz dne 15. bov. t. 1. je prinesel tole aovico: BNa ljutomerski dekliški aoli alnibnjeta dve učiteljici, ki sta pravi prarcati nltramottaaki. Eta med teh je bila letos knmica zastavi ljntomerske dekliške Marijiae drnžbe, Drnga je bila knmica zastavi fantorske bratovščiae. Vse dekliae 4. in 5 razreda anmjo skapalirje, da 86 dm prejo mvadijo faiiatiči oaii, ia da splob ne bodo za nobeno drugo gtvar, Rut za lenarjenje po cerkvab." To grdo, vrhtega se aa pol lažnjivj notico, kakrsae bi se le količkaj veljavea čaanik spoh ne tpal vzprejeti, da ae ne oBmeši Tsaj pri Bvojih prigtasib, ta ,cvet' v Bloveaakem časaikargtvn je skrpncalo aeko daševao revče v Ljotomern, gotoro iz Bnajb!ažjega namena, nkoristitia abogemn, toli 8ti8kaaemn slovenskemn narodn ia mu pomagati Bpo 8Poj h s^romnih močeh1' na višek novodobne izobrazbe. Ž velo dclo za aarod I Liberalizem, ta rogovilož včioveiki drnžbi, leži smrtnoranjen, unaira, da, poginja na strnpu, ki mn ga je zavdala kakor kvas vso Avstrijo preainjajoča katjliška organizacija. V arojih poaledajib treantkih ae daje brca na le?o ia deano, bodisi v parlameata, bodisi t kroga kakega diuštva, ia izliva gangao sliae iz avojega lažajivega jezika n\ poatene zoačaje, da, celo na take, ki 80, polai zavidaaja vredaih zaslag, osiveli v aarodaem deln. Di go todi v Ljntomern poaižni slnge tega pogin^ajočega nebjdigatreba, jo javaa tajaost, dasira7ai ae lam ob taaii priložaosti siplje pesek v cči, da Bni aihfe proti veri". Di so pa mei našimi inteligeoiaimi kavalrji taki vitezi, ki se p > vzorn srtdaje^eških vitezov ^jaaaško" pogaajajo nza vero 8?eto in čast aežaega spola", to čudom zveao se le zdaj! Djpisnik aapada d?e nčiteljici, pravzaprav tri — pa to dnše^no revče živi v tako zmedeaih iniglih in p »jmih, da aam ae ve, kaj pise, in se z&dovoljm smeblja temn narodaemu činu, da jo uapi8al črke, č tljive za tiaak. Uiiteljice, ki delujejo na ljntomerski dekliski soli že dolgo vrgto let, 8o spoštovane ia čislaoe t obsežai ljutomerski žapniji. da, daleko foz meje avojega delokroga. Io. to po pravici! Ponosao smejo zreti aa dolgo vrsto dobrih slovonskih nater in pridoih mladenk, ki so jih vzgojile ter jim vcepile tisto vestaost in odločoost, ki jo saase kažejo nenstrašeno. Ia kako fiao, kavalirsko ve zmerjatil Ultramoatanki sta! Ta beseda ni vaem raznialjiva, morebiti dopisuan samemnue?! V 11. stoletju ata se aa uamskib tleh borili dve politični straaki: Veifi in Gibeliai. Velfi ao držali z r mskina papežem, Gibeliai 8? papeža sovraiili ia Ye?fa zmerjali, da so nUramontaiei, to je. da preko plaaia skilijo v Italijo. Uitramoataa je, kdor drži in čati 8 papežem; ia tako je to povsem častaa psovka za vsikogar. Ljutomarska žnpnija šteje 6972 dnš. Vsi ti so krlčeni, so pravi rinnki katoličani, vsi spoštajejo papeža ia so torej vsi BnltramoBtani". Sredi med njimi pa torej živi aeko človeče, ki ai katoliske vere, najbrž kak luteran ali kalrin, aovražnik papeža, pročodriraovtc ia ta sme nekazaovan zmerjati katoličane! V Čitalaici v Ljutomeru, ali pravzaprav v g. stilni gosp. Srsaaa pa ae zvečer zbero narodnjaki, ta pade marsikatera ,modra( misel, ki sa takoj uporabi za Bnarodai napredek", tnkaj ge čita ^Slovenski Nirod", krog modrih 80 posmabnje in dela razae opazke glede te aotice, aikakor jim ne ^iapoaira", da se nčiteljice tako izpostavljajo, da se celo očitno 8 svojimi biviimi nčenkami kažejo pri sloveanostih Marijine drnžbel čnjte, čajte! Sij v Ljutomeru res Bai aikdo proti veri*! Ali vam aaj to verujemo? Ali vaat aaj povemo, 8 6'm vi aaai ae Bimpoairateu ? — Nadalje! Odtod pa dopisan ve, da deklice noBijo akapulirje, ia da aosijo vae?! Škapulir, voraemu čloreka sveta obleka, se nosi pod obleko, torej popolaoma gkrito. Edo ia kako je dsklice preiakoval?! M=Ldi ne z Toatgeaovimi žarki?! SbTeaske matere in mladenke, ki 870je aekdaaje nčiteljice se zdaj tako čislate in jih bvalcžao v srcih nosite, vpraiam vas, kaj rečete k temn, da vaše dobrota'ci sramoti ia oplnje neko dobro zaano človeče v Lntomera? Erščanski stariši, ki posiljate avoje otroke v aolo k tem dobrim učiteljicam, kaj rečete vi k tema? Caajav časnik nSlovengki Narod" smeši vaio vero, tigto vero, za katero 80 vasi očetje aa lepem Marakem poljn vsi prelivali 87ojo kri, smeai ia zmerja tiste osebe, pred katerimi ae vi spostljivo odkrivate ia bi jiaa aajraje hvaležno poljnbljali roke, ker vam lepo odgojnjejo vašo Ijubo deco. Ia ta cnnjav časaik visi dan za daem t gostilai goap. Srleaa, ki aam pošilja avoje pridae deklice v aolo k aapadeaim učiteljicam. GoBpod Fr. Sraea, kaj pa vi režete k temi? To drzao vprasanje vam stavi — nltramoatanovec do posledajega izdihljeja. SlovenjegrašM okraj. a Sniartno pri Slovenjgradcu. Veselica, katero je priredilo bralno draatvo smarako, je nad vse pričakovaaje sijajao izpadla. Dasi vreme radi pozue jeseai ni bilo več bogvekaj ngodno, veadar je prialo ljndatra od vaeh atranij toliko, da jih veliko sploh ai dobilo več prostora ia 89 morali oditi. BNarodoi dom" gloreajegraiki ima obSirne proatore, a ta večer jo bilo vae pretesao. Pa 80 se tndi potruiili pevci in igralci, da so pokazali občiastva aad 87ojega trnda. Meiaa ia možki zbor pel je dovrJeno, in komaj ao pričakali Ijndje, da se je dvigaila zavesa ia ao zagleiali ztana obraze iz zmiraj lepe žaloigre nMliaar in ajego^a bči". Sploaaa aodba je bila, da ao bili 7si igralci aa s/ojcnt me«ta ia da je igra izborm izpadli, kar je pričalo tuii dolgotrajao ploskanje. Na občno željo se je morala igra pnhudnjo nedeljo poaoviti ia se bo gotovo 7aako leto ob V«eb svttaikih z cspebom igrala. B alno drnstvo smarsku ima lep moralea ia materijeleu nspeb ia ae bo na podlagi takih uspehov lahko razvijalo in cvetelo. a Mislinje. Nek člo?ek je napadel v ^Štajercn" dne 11. aoveanbra 1906 at. 23. poiteae gospode, gnspe ia goapodične ter v avoji doaušljavosti pre mešča celo cerkvenega predstojnika. Na vae njegove neresaice in obrekovaaja odgororilo bo okrožao a>diš'e v Celjn. Temn človekn bi svetovali, aaj gre se v Ijndsko solo, da 86 bo piaati ia račnnati ia nravaega življeaja pa tudi katekizma nančil. Faat, ki se vojaski aaborni dolžaoati ni zadostil, hoče učiti skušene nčese može. Raje naj miali, kako bo preživel svojo izvoljeako, a katero ima aezakoaakega otroka. Edor ima maslo aa glavi, aaj ne gre na solnce. Naj vtika a?oj aoa tam, kjer je polao smetja in nesaage, a poatena drnžiae aaj puiti v mira, da ne bo priael b kazenskim sodnikom v dotiko. Edo je za8ejal prepir ia kdo nadaljuje prepir v občini? Ako imaa ti, dopisun, le toliko apomiaa, kakor biaai pttelia, potem bodeš lahko odgovoril aa to vpraianje, tcdi ti vse pozabis, celo to, da ai že vtretjič v BŠtajerca" dopis poslal ia postene ljadi blatil, drngače ae bi žandarmn rekel, da je morda Aberaek ali Robaik ali celo krčmar Jaklinove goatilne Ludovik Eožnh v BŠtajercau dopiae pošiljal. Tudi nekega drngega ai kot dopisaika imeaoval, a zd>j ai ao izdal, ker dobrj poznamo tvojo sloTenščino ia slovniško zaaaost. Ce se ae poboljsaa, bomo ti aekaj povcdali o metaajn vode in o gorečih treakab. Podgoatačn iz Sloveajgradca k nam privaadraaemn Robaika pa bi 87etovali: Namesto, da aeke bnkvice občanom kaiea ia ae hvališ, da boa celo leto goapoda župnika po časnikih blat'1, pa tudi drnge posteae ljndi napadal, raje akrbi, kako boi sebe, ženo ia otroke preživel in pod katero streho boi spal. Celiski okraj. c Petrovče. Narodaa straaka ža Bdelatf. Naie občaske razmere so se veadar eakrat nredile. Dae 15. nov. je bil ž« v četrtič izvoljen iupaaom goap. Aat. Eorea. Eer se je nmeaavala v to volitev nova aarodaa atranka in a\ tndi izvoje^ala prro blamažo v Saviajaki doliai, je vredno, da izve o tem airsa javnost in posebej ae naa kmat. Zs dolga leta tiudili so se celjski posilinemci pridobiti tal v naai občini ia apraviti aa žapanaki stolec aarodaega odpadaika. Ni ae pa posrcčilo ia ae ai; vedao se je ta aamera razbila ob aarodai za^educsti aašega kmeta. A pričela je delovati aarodoa atranka in prišli 80 ajeni »najčiatejsi", kakor dr. Eakovec, dr. Sernec ia se nekdo, kateremu ie za zdaj prizaaesemo, ter begali aaše kmečke odbornike, hujskajoč jih ziper dosedaajega zaalažaoga žapaaa goap. Eoreni. Uspeh 8eve ni izostal; le par glasov je maajkalo in petrovška občina bi bila imela aemškega žnpana. Cestitamo aovi stranki aa njeaih razb jritib političaih otrocih. Ia kaj je g. Eoren zakrivil, da 8) ga hoteli vkljub priznaaim zaslagam zavreči? Odvei ae ma je zdelo, iskati sveta pri teh aajaovejaih kmečkih prijateljih, ali pa revež ie ai vedel, da so oni edini poklicani voditelji kmeta. Vrhu tega kaže mož po^aod in brez atrahn svoje katoliako prepričanje ia kar je najbujae, BNarodai liat" pravi o njem, da je b»je celo prijatelj dnhornikov. Res je, da je imel aesrečo v svoji rodbini, a njegovi kmečki tovarisi ao boteli ia tudi dali zadoačenje možu poitenjaku za vae tozadevne aeosnovane aapade 8 t«m, da so ai ga zopet vkljnb aU pa morda ra^ao zaradi hnjakanja Bčiatiba izbrali žapaaom. Savinjaki kmet že aam misli in ne potrebnje goapodgkaga vodstea, kar bo se bolj pokaz 1 v krepki kmečki zvezi. Zravea se pa ameji celjakim gospodom, da v tako dolgib letib aiso apozoali, kako so izgnbili pri njem tbo zanpanje. Morda ao si jo pa 8 svojo aajaovejšo blamažo n»zaj dobili? Eaj mislite, kmetje? c Šentjur ob jnž. žel. Seatjurski kmetje so sklenili, da pošljejo BNarodni lietu aazaj. — Zakaj ? Prvič zato, ker je pri straaki BNarod. liata* Blai Urleb — slaboznaai žnpan —, ki je kriv prevar in škod, ki so zadele ves Šaatjur, kakor tudi pogaaezae kmete. Eakor je aafarbal nas kmete, tako bo tndi v»8, ki boste v ajrgovi straaki. BSlov. Naroda", nŠtajercu" ia nNarod. liatn", ki ao pobratimi, ne giemo aa lim. — Drngič posljemo BNarod. liat* nazaj zato, ker se razposilja posameznikom aaravnost iz tistega drnstva v sentjnrskem trga, katerema je ime nL]udgka knjižnica". To drnštvo ae je natanovilo pod Tisokim Bnarod sebi" pred par daevi, pa je že pozabilo 87ojih vz^iseaib aamenov! ? Mi kmetje pa 8vetujemo odboru te kajiiaice, — udov tako aima — naj nNarod" ia BNarod. liat" Ie sebi žrtvnje. ker narod kmečki se jih sramnje. c Dobrna pri Celju. Zadnjifi ai8nn nikjer mogli najti poatarja Gola, zdaj pa aioro ai mogoče aajti — pošte Ba Dobrni. G 1 je prestavil 87oj nrad nekam drngam, in samonemjki Bceglc" na bišnih vratih b)jda pove, kje ae aahaja poštai urad. j Gol 1 Eaj pa ko bi aabil sloreaaki napis, da bi tndi Sloveaci vedeli, kje te aai i3'ejo, če hočejo kaj aa cesaraki pošti! S^ojim rtdio mgejanim ^Bemakim11 prijateljem pa lahko astmeno pivea, kje da ai 1 Eaj je napotilo Gola, da ae je preaelil, in kdo mn je dal dovoljenje ia kdo d«nar, ae ni zaaao, pa se bo že zvedelo, če ae ni D bmi, pa malo višje. Govori ae aicer, da ao bojda dosedaaji proatori — mokrotai. Naaakrat veadar niso postali imkrotni 1 Leta ia leta je bit poatai arad v njih,. bili ao različni poatarji oz. poštarice, ia tadi a\m Herman Gol bil je dolgo časa že v njib, a n komar ni bilo »okrotuo, Goln pa je aaeakrat poatalo mokrotno. Ce je torej mokrotao celo na golačao stran, mora aajbrž celo poalopje BWieaenhauHa bti m;krotao, torej bo moral gledati Gol, da pride v kako drngo poslopje. S tem mn ie ni pomagano, če ja zlezel nekam v prvo nadstropje. Dosedaj ao bili že različni nedoatatki na dobrnski posti, cd sedaj bodo lahko ae večji, ker ljudje niti ae vedo, kje da nradnje Hermaa Gol. Po aašem mneniu bi pač bilo zanj najbolj anho — izvea Dabrne! Saj je vendar toliko subih krajev po 87etn! Gol! Eaj pravia k temn ? o Laški trg Vedno bolj naraščajoče stovilo nemških sol po Sloveaskem vznemirja poaebao aaa Lai^aae, ki imamo darnadan pred očmi, koliko take aole sloveaskema narodu skodnjejo, ki vidimo, kako raste stevilo aarcdnih odpadaikov ali vsaj brezbrižaežev, odknr obatoji taka šola tndi pri nas. V srce te zaboli, ko vidis pnhajati iz nemike šole polovico kmečkih otrok, ki te p^zdravljajo z aeraznmijivim nemakim pozdravom. Žalostao pa je pri tem najbolj, ker aam ve»t očita, da je temu aaša nedelavaoat, premalo navdaieaje in naša komoditeta zlasti pa aasa aesloga krira. — Eoliko lepih idej 86 je že aprožilo pri aas, koliko dobro obetajoiih drnštev oaaovalo. Iraeli boio čitalaico, še predea so jo VBtanovili Celjani. Erepko ae je razrijalo narodao življeaje že pred akoro pol stoletja v naiem trgn, pred8taTljale so se igre, ptirejale Bbegede", vse jo bilo na najlepaem pota do sloveaike samoatojnnti. Žal, da ta delavacst ai bila trajna. Olšli ao tedaaji baditelji aaruda, deloma pomrli ia aiso naali vredaih naaledaikov, Oitalnica pa je zaspala. — Pred 12 leti nstaaovilo sa je bralao draštro z namenom, baditi nase sirie ljndstvo, je izobrazevati in podačevati, a stavijo ae ma ia vreb straneh zapreke in prišlo je že tako daleč, da nima prostora, kjer bi 88 mogle vršiti razne vaje, del ti časniki in b se mogli shajati Sloveaci. Kaj čnda, da ne pride do prave veljave ia vgpeha. Manjka pa tadi moči, katere bi se hotele pobrigati za to velevažno društro, ki je še ediao, katero takajinje Slo^eace aekolikn draži. Prepiramo bo rajsi mei aebsj, kot da bi š!i akupm proti nemčarjem. Naša icteiigeaca se rajsi zabava v cemških gostiinab z trmikimi aarodnimi ia ver8kimi aasprotaiki, kot pa da bi aedela v alovenaki goatilai pri edaem omizju 8 Bvojimi roiaki, ki 80 nekoliko drngačnega mišljeaja kot oaa. Namčurji pa med tem «e ameje dalajo ia aam grabijo otroke pred očmi ter jih basejo v nemško solo. Pribiti hjčemo za dams, da ako bi ne bilo kmeikih otrok in otrok pivovarakih nslaibencav, bila bi nemaka aola onemogočena. Pred aekaj leti bilo je še drngače, kmetje so bili bolj zavedai ia poaosai Sloveaci, pivovaraa je bila bolj energ'čna. E»ko možato ae je rešila alo^easka zastava iz rok grabežljivib nemčarjevl — Ljadje božjil zdramite ae vaadar! Eaj ae prepirate med aeboj ia leauharite? Poglejte vrate na&h aasprotaikor, kako se maožijo z naaimi ljndmi, katere amo mi zanemarjali in pnatili t nevedfloati. Na resno delo! Yaak bodi aa svojea mesta trdea kot skala. — Vai pa k bralaema draatfa, kjer dobi vsak dosti podučaega berila, da si razširi 87ojo zaaaje in apozna Bajziničljivejio fctvar aa 87etn, to ao aasi aarodni iu verski odpadniki — nemčurji. c Vozni red na železnici Spod. Dravograd—Celje. S 1. decem^rom t. 1. se vpelje aa tej železnici nov vozai red. Med Caljem ia Veleajem bo vozil bov osebni vlak, ki b) odbajal iz Celja ob 4. nri 8 minnt popoldae ia pride v Veleaje ob 5. nri 39 minut. Vlak, ki pride ob 6. uri 58 minat v Velenje, bo vozil do Calja ia aicer iz Velenja ob 7. un 4 nia., v Celje dojde ob 8. uri 30 minut zvečer. Dosedanji osebai vlaki bido hitrejša rozili, da bod< imeh z^ezo z vlaki južie že'ezn;cj. c Št. Rnpert nad Laškim Radko alavaost smo obbajali pri aas v ponedeljek 12. t. m. Poročili ata se dve sestri iz BMarijine družbe": Mirija ia Marjeta Ulaga iz Sretiaa. Ob tej priliki je gogp. žnpnik Možiaek v cerkvi ia na sratjvšžiai z lepin/ govorom poSaatil V8a aavzoče in poaebno omenjal, da ie ai doži^el take goatije, da bi ae dre aeatri na ea dan poročili. Mladima p*roma veselo bad jčaogt! c Volitev župana v Šoštanju. Z)pet so se zbrali 7 občimki pigarni d^inajgten nemšii odboraiki, da bi volili ia izvolili žnpaaa. Pa zopet ao ae zbrali braz nspeba! Tokrat jim je predsadoval aas pravi vladai komigar, neizngibni Zcffil, kataraga je aeksj čaaa aepristraaski in pravični koicip:at dr. H tFaaann samo aadomestoral. Gosp d Z ffil piaižal 80 je tako aizko, tfa je pri dostavljaaja vabil k žnpaaovi volitvi sam opra^ljal poael cb5 a^kega slage. Morda je to atoril migleč, da bo bolj držalo. Pa veadar ni držalo in m'atili so nnemški" odboraiki s Z ffilom vred zopat prazao alamo! 0 ti presneti § 35. občinakegj volilaega reda, zakaj jim delaa toliko situosti, skrbi ia Bkrivice", kajti če bi tebe ne bilo, bi ŠtštaDJ ža imel — tiemakega žapaaaI c Hmeljarji pozor! Iz Sav. doliae ae nam p'še: Pred de80timi ia več leti pritoževali so se hasaljski knpže^alci prav pogo3to, da sa jim je odpoJaui hmalj Bvžgala, to se pravi, haolj sa jim jo valed Bedostataega snšenja pik^aril; daadaae8 pa se vže tndi pogosto 6nje, da so si hmeljari valad preabilega anieaja hmelj skoro naičili. Takiea hmelj se uamreč zdrobi v sams pleve ia ima obilokrat zaigaai lapnlin. Oo tadi prro gorje ai manjao od drur.of« ir drugo ni vočje od pr^ega, se ver¦.;..• ?:¦¦'¦-\>< . ii, da je spodajeatajersko hmeljaratro \/ napredo- valo, odkar so ae vpeljale ao sna brez ka- terib si sedaj aploh bmeljarst^a misln. j moremo. L?te bo za bmeljarja pa la takrat veftka dobrota, kadar ve ž ajimi pametno in previdao ravnat'. Nove 8U8ilnc3 ao različne; veadar sta aa dnseiaj najbolj obaeali Linbartava ia Lirberjeva. ZastBO razlike med obema aušilaicama prav za pra7 ni ia se obo bmeljarjem prav gorko priporcčat*. To, kar je pri obeh anšiinicab najvažneje, namreč spravljaaje hmelja iz zgorajih Iši ia gpodnje, to ai izaajdba ae Liabarto^a, ce Lorberjeva, aaapak aekega E. Svkora iz Zg. Ročo-ra aa Gaikem. Prve sniilaice aploh pa je začel staviti noki Josip Vejaček v Rakovaika aa Čeatem. V tem mestu sa izdelajejo tndi Liaharto^e sušilaice, katare se ?s!ed obile tovoraine precej podražijo. Lorberjeve soailn ce, katere se izdelujejo v Zalcu, sa odliknjejo ae pogebao z aovo knrilao prpravo, po kateri aa blizu tretjiaa knriva pribraai — kar se pri visoki eeai premoga gotovo aiora nposte^ati. Saim ob aebi je pač rasumljivo, da je treba snšiloice, bjdi ai L:abart ive, Lorberjeve, Loichaer-jeve ali drnge, v teau let tndi popravljati ia vsa ta dala v Saviajski dol ai ia aploh aa Spadnjem Štajerakem zamore točai ia dobro opraviti le Loibarje^a to^araa v Zalca. Hmejarji, aezite torej pridio pa novih sušilaicab! — Itkuiea hmeljar. c Umrla je dae 5. aovembra t. 1. pridaa gogpodiaja Ana Zdolaek, vi^ep^ejtnica aa B)bo7em pri Poaikvi, v starosti 72 let. RiDJka je bila izobražeaa gospodinja, kakor jih je žalib Jg dan imas milo, ob eaem pa tuli mati re^eže?, kateri jo bd) zelo pogreiali. Sretila ji veSaa lnč! Brežiški okraj. b Bnče. Kraetijska padrntaica z\ kozjanaki okraj zboraje v nedeljo, dne 25 novembra ob 3. nri popoldne aa Baiab v gostiliiakih progtorih goBp. Vaha. Gjvoril bode goap. dr. Jaakovič o pomenu ia k »riati kmetijakih podražaic, pot.ov/»lni nJitalj goap. I aa Bele o goipodarskih vprašaajib. V8i kmetje ia prijatelji kmačkega stann se vljudno vabijo k adeležbi. b Kozje. Dae 4. ligtopada ,je bil sbcd 7 Leaičnem prav dobro obiskaa. Udeležence? ie bilo maog)ite7ilnj od vaeh atraai kozjaaskoga okraja. Poačai govor je imal pit)7alni ačitelj g)),). Bdo o trtnarst7a ia sadjaraUa. Rizjasail je margikateri aedostatak aašth viaorajcev. G)7orilo aa ja 7ei govoraikov. Sprejele so aa tadi takaj reaolacijo kakor aa drngih shodih v aaaem okraja. Prelaidoii je a»to ziiljnčil zb)ro7auja s trikrataimi ^ti^ijo" klici aa preg/itloga c;8»rja ia 87. očeta. — Die 18 liatupada so plapolale raz streb kozjamkih Slo/ejcev razae zaata?e, kakor cesinte, dsželne, aaJ7e6 pa glo7ea9kib ia eta aa okna žapaii5a pi p»pe'.e?a. Ob tej priliki nnram opoioriti aa ei)napU). B)!a barva mira biti n% droga oi ziaaj, ne p» od ziotraj pri atreb'. No, me boiflte r*di7ada) vprašali, kaj pa je bih ta daa v K.)zjeat? Oi, pra7 rad vam pjvem Naai nčitelji iz cale^a kojjaaskega okraja so cbbajali 25 letnico nSiteljskega drnstva. Z razaovrstaimi zastavami ao pokazali aaai tržani, da spoitnjejo nčiteljaki staa in tako po^zdigaili njih jubi!ejno slavaost. — V aedeljo, dae 25. liatopada bode zborovalo bralno drnstvo. Ob tej priliki vabi in kliče v S7ojo kolo vse prijatelje druatva, vrle može, žeae, fante ia dekleta. Upamo, da ae bode redao nstaaovilo aedeljsko preda^anje. Tako boste izvedeli vse, kaj ae po »vetu aovega godi. Posebao 80 bo govorilo o goapodarakih st7areb. Pristop k drnštvu je vsakemu prost. Premožaejii udje plačnjejo na leto 2 E, aredao premožni 1 E, ubožaejsi pa po 10 v. aa meaec. Upanao, da bode zmogel to svoto vaak, še najnbožnejši pastirček. Vai ti nabrani denarji se bjdo porabili za drnšt^ene kajige in časopige. Naj ae bode v kozjanski župaiji nikogar, ki na bi bil nd dmštva! Iz drngih slovanskih dežel. f Pesnik Simon Gregorčič obolel. Na3 dičai pesaik Simoa Gregorčič je v petek 16. t. m. aeaadoma zbolel, a se mn je že aa bolje obrnilo. f Ljubljana ne dobi koruega poveljstva, je izjavil vojni miniater posUacn dr. Žitaikn. f V Budjevicah na Češkem so ae vraile minuli teden občin8ke volit^e, pri katerih ao a\ priborili Čebi tretji razred. Meato ima polovicj časkega in polovico aemakega prebivalstva. Do aedaj so bili aamo Nemci v občinakem odbora, zato so delali z različnimi aredst^i, da bi oatalo pri atarem. Zaradi te zmage ao nemiki liati akoraj znoreli. Z Namci je volil tndi tovaraar Hardmutb, ki prodaja tadi pri nas 87oje 87inčaike. Maogo Sioveccev je sklenilo, da ae knpnjejo veČ ajegovih svi»čniko7. Narodno gospodarstvo. Letošnja žetev je obilnejša od lanske. Paeaice ae je pridelalo v tiaočih bl: 1906 1905 v Evropi 677.400 666 900 „ Ameriki 363 500 339 300 „ Aziji ....... 145900 129.700 „ Afriki 19 200 13.700 „ Aystra!iji 26 000 27 500 Sknpaj . . . 1234.000 1177.100 Ali uvoz res zniža ceno pridelkom? V okolici Bndimpeate se je pojavila med knretino kng*, ki je ugonobila akoro vbo knretino. To kngo je prineala tja knretina, katero u?ažajo iz balkanakih dežel. Vsled tega je cena knretine in jajc neaavadao poskočila, ker vsega primanjkuje. To je zopet dokaz, da nvcz maogokrat ne povzroči, da ae ceaa zniža, ampak, kakor v tem slučaju, občutljivo zviia ceao cdjemalcem, na drngi atrani pa skodi kmetovalca, kakor 7 tem slučajn, ker ao pocrkale knre. Vinski semenj v Krškem, ki se je vrail v aoboto 10. t. na je bil pra? d< br > obiakaa; od 8traii knpcev aicer pač nekoliko sUbejše od poprejaaih, a veadar se le razvila pra7 živahna kupčija. Prodalo ho je do 3600 veder; z ozirom na sedanje visoke < ene je to veliko. Letoa 86 je že popred, koj po rgat^i, mBOgo poknpilo. Koruze so letos jridelali Da Ogrskem ia IlrTatskem maogo, več kakor izza doJgo let. Lani <> je pridelali 24 milijonov met. atot., letoa pa 40 milijoBO7. Književnost. Voditelj v srečno večnost. V založbi Ea- liške fenjigarae je izael ličeD in kraaen molitveiik : „ Voditolj v arečao vežaost". Caaa molit^eaikn, ve- nemn v sagraa, z zlato obreso ia 8 pregibljmmi i atnicami ao: po 2 50 E, 3 E in 3 40 E, v isto n ¦ aje z zlato obrezo ia vatiranimi plataicami po: J 05 E, 3 E ia 350 E. Mdtoeflik toplo pripo- ( amo! llustrovani narodni koledar je izdala Zvezaa tiskaraa" v Ge!ju Eoledar kraae lepe slike •/ aaše Bpcdaje štajerske Šrice — Savinjskih plania. C r.a je: broairaa 1 E, ekgantao vezaa 1 E 50 v, }..n poati 20 7)b. več. Najnovejše novice. Shod v Jurklostru. Eatol. polittfno drnstco iaaki ckraj ;e imelo 18. no7. v Jorkkštra shcd. ravno je bila neka zmesnjava gkda čaaa zboros, te je zb?alo vcndsr nepričakovano veliko mož ia fantov. Za predsednika je bil iz^oljea kmet Fraac Guček in za zapisnikarja kmet Marko Seaica. Prvi gorornik je razložil pojem splosne volilae pra7i'ca io njen pomea za kmečki stan; zavrnil je tadi nekatare pommloke, ki jib aovražniki 7oli'ne pravico radi aašte^ajo. Živahai .Bživiou-klici so bili znamenje, da jim je ael govor do srca. — Drugi govoraik dokaže 8 ste^ilkami, kako propada kmečki staa in kako se zadolžnje ia da je zadaji čas, da se proti temn začae resno delo. Omeni, da naj^spešnejši pripomočki aiso v aašib rokab, n. pr. ustanovite? kmetijakib ia obrtaih sol, aklepanje cariaakib pogodb, preoatrojite? zavaro^anja itd., pridemo pa do njih pi vstaaovitvi kuaečke zveze. Oaa bo klicala na 87oje sbode drža^ae in dežeiae poalance in jim s^oie želje d^aaaala. M ael o kmeSki zvczi je vplivala kakor grcm aa poslu šalce. Hkrati ao b li 7si pr«'priča«i, da je v kmečki z?ezi rei rešiina moč, ki bo kmeta pomagaia do boljaega stanja. Nato ao ae pprejele gledeče reaola cije: 1. Zborovalei, zbrani na shodu v Jnrkioatrn, pozivljajo merodajae kroge, da se naj r kratkem časn natanovi kmečka zveza, ki bo na katoliaki pod lagi delala za zboljaanje kmečkega položaja 2. Pozivljajo državne in dcželae poalaace, da ao a&j potegujejo za Uitauovite7 kmetijgkih ia tb.-taih sol na Slo^easkem Štajerjn. 3. Da se aaj upelja priaserao zavarovan;e. Redica ob Savinji. Župnik Aadrej Podhoginik iz Dramelj je imeuovan za žnpaika ca Rečici ob Sa^inji, kjer bode slovesaa initalacija v aedeljo dae 2 dec 1905 Sv. Jakob v Slov. gor. Št. Ja'iob5aai, 78i na voliaJel Potažita Škofa, da aa ae pustite od ajega za oorca imeti! Pridite tokrat ae v večjam ate^iiu ni 70I1ŠČ3! Volite poštene može, ki bodo sktbeli za občinako gospodarst /o! Občinske volitve v eeljski okolici so razveljavljene. Zopet no7 akaadall Občinske volitve v Mariboru Včeraj 21. t. mes. je volii tretji razred, pri katerem bo zmagali vaeaemci nad acijaldemokrati. Ormož. V aedeljo, 25. t m. vrši se pr»i Bvečer za stariše" v prcstcrih alo»eBske aale. Pogovarjalo ae bode 0 vzgoji ctrok, ter kako boče tnkaj aola polpiati stariie ia cbratan, kako naj bi atariši pripamogli nč teljetn do večjih -78pehov aa vzgoje7alaam polja. Začetek je ob 6. uri na večer. Vatop je dovoljeB le starisena. — Zatem ae vrai tombola v gostilfli gospe Gumzije-o v prid aolarAe kuhiaje. E tomboli, ki se začoe ob 7. uri, ao va; pnjatelji 8lo7easke šole pra7 prijazoo povabljeni in aaprcšeoi, da poklonijo prav maogo dobitkov. Djbitki se aaj blagovolijo v aedeljo do 3. are popoldae spraviti v goatilBO gospe G.'m&ije78. Pojasnilo. 01 mao?ih slraci ee je izražala podpiaaneuan ur<:dai8t7u velika Ee7olj», da v gyo,em lintn ne obja^imo dnb^vakih aprooiemb. 0 tej zadevi podamo pojasailo. da nredaištfo ae zadeae na tem aobofla kri^da. Uredništ^o b! apremembe rado obja^ilo, pa močno obžaluje, da toga te mra 8toriti, ker od Biercdijna strani mdobi nobeaih informscij. Toliko v pojasailo. Uredaistvo. ^Časopis" za zgodo^iflo ia aarodopisje 3. ia 4. anopie je ra^aoksr izael in se te dni razpoailja. Makole. V teku kakega meaeca je bilo v makolaki žrjpciji več, požarov. Zadnjfga je pro72ročiia ziobaa roka. Oolasti iaajo zločinca že pod ključem R^s čudao, da je zločinec, kakor ae go^ori, calo noč mcd prasketanjam ogaja ležal v jarkn pod csstnim mostom. Nesrežen strelec. Poncči dne 8. m. m. je zbndila posestnika J žtfa JaDŽekoviča v Sterijancib DJegova žena ter mu rekla, da 8) kpna vrata odprta ia da je brikoae kak tat v hiii. M>ž je hitro pograbil pnško in h tel 7 vežo. Zaklical je glatao : BEdo je?a, na kar se mo pred pragoaa aekdo oglasi. V trenutku je aprožil Jsnžeko^ifi pnako proti poatavi, ki jo je videl 7 temi. Ztdeti se je zgrndil na t'a in ko ga je Jaažek<m6 bliže pogledal, je spozaal, da je to njego7 nečak llletai Janei Mariaič, ki je sel na atran. Deček je umtl čez aekaj ur. J»nžekovič ae je moral radi tega zagtmrjati pred aodaiio. Bil je obsojen na pet dni zapora. Št. Peter pri Mariboru. 01 tam se aam poroča. da je pogestaik M&tija Koronik zapn»til ae le 3 t. m d mačo bao ia ae 14 daij prej. Zupanukemn nrada se 0 tem ni nič naznaailo, smpak ae le črez sest dnij onžaikom; torej žnpaast70 ai moglo b 6 ukreaiti. Sploh se je pa go^orilo, da je izgiBoli šel k sorodoikom. Torej ae žnpiostvu ne more očit&ti malomaraoati. c Braslovče. Die 18 t. mes. ae je pomikal nenavadao dolg sprovod na braslo^ako pokopališža. Nesli ao k večnemn počitkn skrbao mater ia pridno gi8pcdifljo Terezijo Rojaib. Pokojnca je bila vedao aakloaieaa vaam aarodaim drnit^om in je aa v oporoki ^Pevskema in bralnema druHvn" nekaj daro^ala. Eo so aa grobn peli perci žalostiako, je iz mnogo src kipela 7roča molite? za blagor n,ene dnše B di ji b!ag spomia! Društvena naznanila. Bralno društvo v Zavrflu priredi v nedeljo 25. listop. v gostilni g Fr. Miheli6 ^eselico s sled^ftim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. Gledališka igra. 3. Prosta zabava: šaljiva pošta, srečolov, boj s konfeti itd. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnin*: Sedež 40 v, stojSče 20 v. Prihitite tega dne vsi od blizu in daleč k vfselici tar rešite društvo pogica 1 Občni zbor rNarodne čitalnice za SloveDjigradec in okolico" se vrši v soboto 8. gradna 1906 ob treh pop. v nNarjdnem domu" v Slovenjjradcu. Kmet'jsko bralno drnštvo v Petrovčah priredi prihfdajo nedeljo, 2j. novembra t. m. v proatorih g. Ježovnika gL'dališ'«> predstavo: nLurška pa=tarica". Petje oskrbnje dekliška sveza. ZaSetek točao ob 5. uri. Na veselo svideDJel Odbar. Podružnica ,Slo7snskega čebelarskega družtva' za ormoški okraj ima svoj ohčni zbor v nedeljo 25. novembra ob dveh popoldne v 4. razredu ormoške okoliške šole. Tudi neudi ste prijazao po?abljeni, da kaj čujete o pravilni čebeloreji. Odbor. Slov. kat. delavsko draštvo v Trbovljah obhaja v nedeljo dne 25. t m. ob 4. pop. pri g. Zagarjn (Pusta) svojo lOletnico s slavnostnim govorom dr. Kreka in žaloigro nMlinar in dježo^a h!ir in drugim sporedom. Bralno draštvo pri Kapeli blizu Radgone priredi v nedeljo dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne v gO3tilni g. B. Horvata veselico s poučnim predtvaDJem, tombolo, petjem in drugim razvfseljevanjem. S<ira novoustanoTljeni goslarsko-tamburaški klub kapelski. K obilni ndeležbi uljndno vadi odbor. Bralno drnštvo za Ijutomersko okolico uprizorj v nedeljo 25. t. m. v dvorani g Kukovca ob 6. uri zvečer gledališko predstavo: nR*z Marijino srcs". K obilni udeležbi vabi odbor. Bralno drnštvo v Laškem ponovi v nedeljo dne 2 dccembra ob 3. uri popoldne veseloigro: ,,Trije tiftki". Gospodarsko bralno društvo v Kozjem priredi v nedeljo dne 25. lislopada svoje redno letno občno zborovanje toono po veSernicah ob 3 uri popoldan v čitalničnih prostorih. Sv Jnrij ob Ščavnici. V nedeljo dne 25. t. m. priredi tukajšnje nBralno društvo" predstavo narodne igre ,,Martin Krpan" v uti ge. Trstenjakove. Svira tadi priznana Kocmutova godba. Zaoetek točno ob pol 4 uri. Vstopnina zelo nizka: za sedeže 1. vrste 50 v., za sedeže 2. vrste 40 v., za stojišča 20 v. (Sedežev je 150, na stojišču pa je prostora za 300 ljudi.) Naj si vsakdo zapomni svoj sedež, da ne bo zmešnjavi Nikdo se naj ne vstraši tega, da se igra v uti! Kajti le-ta je sedaj dvojnato obita ter vseatransko dobro zavarovana zoper veter in mraz; vrhtega se bo v nji kurilo. Še \rooe vam bo, ako skrbite, da bo uta natlačeno polna — kar želi odbor rBralnega društva".