Ltstml pHdl. $es ovčarski nekdaj sreča Gladne že volkove tri, Strah mu je pretresel pleča, Videl je, da smert perti. Berž so ga volcje zgrabili In dejali mu tako: »Lehko bi te umorili, Ker nas strojil si močno. Tega vendar ne storimo, Če pogodbo t6 spoznaš, Da te živega pustimo, K temu nam prisego daš: Jutri bomo te čakali, Ko na paši boš čuval, Da iz drobnice živali Tri nam vzeti bodeš dal«. Pes obljubil, storil t<5 je, Zraven tega bil vesfl, , Da življenje si drago je S smertjo treh ovac otel. Taka tudi je na sveti, Vse za lastni prtd skerbl; Mnogo mora jih terpeti, Da se eden veself. Fr. Cimperman.