Awnvi xxii ms>
(icenujnjiomCil^ijiiibi'lfadjah in razstavah
251
folviirjHkci grad i va najdemo v abecednem kazalu ustvarjalcev (]. knjiga, str. 754). Puno vit a se signatura to-Kla CAS 1241) Li zaporedna številka (1027), osrednji tlel ]ia je samci navalila na/.iva uslvarjaler. (Slo-■"-iii.kn izseljenska matiea) in začetka delovanja (1951-) , konec ni naveden ker je omenjeno društvo, danes kol združenje št vedno dejavno.
I retji korak je odprtje \oduika pod tekočo številko (.1. knjiga, str. 50-5 J). Tu se ponovijo podatki (signalura in ime fonda, čas, iz katerega gradivo 'z vi rit, obseg v lekočili metrih z dodano ipcciiîkae'.jo: tkalci, 77 fascikl'iv, 53 knjig, 10 o veje v oziroma °moiov). Tu se izkaže, tla moraš imen pred seboj prvo knjigo, tla si razložiš kratice S., f., k. in o. (Mimogrede, arhivisioni so okrajšave znane, š ršeniu krogu uporabnikov pa ne.) Sledi ime ustvarjalca Tonda in čas začeika delovanja, kar je v nadaljevanju vsebinsko r zioženo: namen in organizacija delovanja, izdaja .l ika dejovnost, programske oblike delovanja. (Med
II	lli je zanimiva informacija o njenem znan si venčni c u s pod mej a izscljer»siva organiziranju znanstvenih
■sinipoz.iiiv m spodbijanju znanslveiiega raziskovanja.
en .statut vsebuje le dejavnosti, piaksa pa je le 'nieicna im y.adnju trditev, lo je na spodhajanje |""Ziskovanja slovenskega iz.seIjenstva.) Izpuščena pa arhivskega vidika pomembna informacija, da je •'lica od vsega začelk-> z relativno uspešnostjo Zl 'L ala zgodovinsko (arhivsko in I iskano) gradivo '^eljenecv, zlasli v 50 in fiO. letin (glej: M. Dmov St;k, Utrinki o odnosu Slovencev do izseljenskega
III	irskega gradiva, Viri 3, Slovenski izseljenci j y«va arhivskih virov). Arhivsko društvo Slovenije,
juhljaiia Eüjl sir. 5-17). Opisu delovanja ustvarjalca ¡jo izbor literalure (večinoma poročil o delu in Pdlc '.nusuiili Člankov oh njenih obletnicah), kratka V; chino fonda in na ved ha pripomočka, to je pre-vzem3us seznama iz lela ¡974. Glede tega lahko le 'Uiiiio, kakšna jc urejeiiosi in stopnja dostopnosti 0' Jrahnosii) gradiva. Ali ob prevzemili ieta 19K7 in ii hi' narejen vsaj prevzemni seznam, ki b> "pcriibniku lahke služil ko. prvi pripomoček1' Ohseg (19 tekočih metrov) je relaliviio velik za njegov Pre j led gradiva od Skallc tlo škatle
Zanimiva je Indi informacija, d.i je Malica iz.roeila " l|-|v'j z. 'Jc]:ozuno pogoíllx v lelilí 1974, 1987 in | uvodnih pogtijih na uporabo arhivskega gra-jVa (1. knjiga, sir. 19) je v iretji alineji n;i vede nejavno i ii zasebno gradivo se daje v nporaho v -.kladu z '/■ak-iiiodf.jci, z m tem nn navodilom Arhiva in s Pogoji iz.rnčilel je v fondov in zbirk..,' Ali so pri npo-Ti ' gradiva Matice kakšne omejitve s tirani "■ročitclja? Omemba depozitne izročitve poučenemu 1 nJe* slr.'iti, da gradivo ni popolnoma dostopno r""^ma da so postavljene omejitve s strani izroeilcna. 11 h v poglavju o dostopnosti arhivskega gradiva (1 KllJ1!Jn( str. 21 22) ni razlozeno, kaj pomeni depozitna .lr'imlw gradiva, v našem ]irimeru fonda Slovenska li:«-ljcnska matica.
' 'h gornjem primeru lii rad opozoril še na možnost PtJIH|hiejših informacij o ohranjenem gradivu tlolo-u ustvarjalca. kijih obravnavani vodnik ne daje Cclo,i oziroma jih zasledimo le pri manjšem številu
fondov in zbirk. Gre za hrainho delov fondov (oni njenih v vodniku) določenega ustvarjalca pri drugih imetnikih, to ie v drugih arhivih, knjižnic ah, muzejili, raziskovalnih inštitutih in ne nazadnje pri zasebnikih. Rcr jc vodnik predvsem inventura ni nrikr.z lastna;;! bogastva arhiva, vendar bi v. ne veliko truda vodnik kol informativno pomagalo pridobil na kakovosti, cehi (samo z omcmlino drugega hraniteija, še bolje pa luth s časovno m vsebinsko oznako ter opozorilom na obseg) prinašal tudi le informacije. Čc ostanem pri Slovenski iiscljenski malici, je bil v preteklosti del njenega gradiva prinesen na današnji Inštitut za slovensko izscljensivo ZRC SAZU. In če naredimo še korak dalje. Malica š" vedno hrani gradivo v I. i. dokumentacijski zbirki (torej ne gre samo za admi n.siranvno gradivo drušlva), ki jc še naibolj podohno gradivu, ki ga hrani omenjeni InŠiiliu. Sc pred nekaj ledje bila za lo gradivo zadolžena dokuiiieiualistka, le-ie ni vee, dokumentacijsko zbirko pa še vedno hrani društvo.
Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva republike Slovenije ie brez dvoma vehk dosežek arhivistov in hkrati lepa osebna izkaznica arhiva oziroma gradiva, ki ¿a brani. Ob njegovem obsegu in pomenu in zlasti zarad' Irlrega izgubljanja aktualni ga stanja si vari se postavlja vprašanje: kako v prihodnje? Verjetno bodo raeunalnišk pristopi tista pot razvoja posredovanja pripomočkov za uporabo po arhivski ktiJIurni dediščini, ki no prevladala Vendar vstop v novo tisočletje ne bo popolnoma izbrisal knjižnih objav, vr,ai upam tako. Hkrati pa se za bolj ali manj trdno zakoličene fonde (v smislu urejenosti) odpirajo možnosti za podrobnejše prikaze ustvarjalcev in njihovega izročenega gradiva, tematskih pregledov gradiva itd. In nt nazadnje upam, da bom v prihodnosti z veseljem - v knjižni ali računalniški obliki - pregledoval '.udi vodnik po fondih ah delih fonde v Arhiva Republike Slovenija in vseli drugih arhivov ter drugih imetnikov arhivskega gradiva, ki se niso oliianili, vključujoč tudi podrobne analize vprašanj, ktil so. zakaj se gradivo ni obranilo, kaj ga lahko 'nadomcsii' in podobno V misli:: imam vodrik belili lis na področju vseslovenske arhivske kullnrne dediščine, nasialc na slovenskem ozemlju nli med S f o vene i po sveln.
Mti r ju n Drnovšek
Bojan Himnneireich, Prva svetovna vojna v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje, razstava in katalog, Zgodovinski arhiv Celje, katalog, Celje 1998, 121 dokumentov
Zgodovinski arhiv Celje (ZAC) jc ob osemdeseti obletnici konca prve svetovne vojne pripravil odmevno razšlavo Prva svetovna vojna v dokiiracnlih Zgodovinskega arhiva Celje. Razstava jc bila na ogled
v prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje od 29. oktobra do l. decembra 1998.
Avtor razstave in k razstavi spremljajočega ka-
nêunc iu |iuročila o publikacijah u> razsuvah
ARHIVI XXII BO
laloga z islini naslovom višji jrOvi* Unjan Him-melrcich jo idejo za posla viiev razstave dohil čili urciaiju in p reniée va mu gradiva številnih fondov upravnih organov s področja, ki ga pokriva 7AC, gradiva Okrožnega sodišču Celje in O krati»« sodišča Celje, ]ia Indi ž.hirk. kijih hram ZAC za obdobje prve svetovne vojne £re predvsem za zhirke 1'olugrafii. Avtor razšla ve se ukvarja s |iro uC-cvanjem preskrbe prebivalstva med vojno in to gradivo zelo dobro pozna.
Namen razstave je bil obiskovalcem prikazali, krkšne posledice je inicia prva svelovna voina na življenje v zaledju, kako so vojne razmere vplivale na vsakdanjik malega človeka in kako so 11111 spremenile ustaljeni tok življenja.
Sicvilo piebivalccv Celja (približno sedem tisoč Ijndij sta zmanjšali nižja rednost in večja umrl ji vosi, število prebivalstva seje nato povečalo zaradi priliva bejmnvev, šc bolj pa zaradi v mestu nastanjenih vojakov. Vse javne Mavhe v mesln, kol so Narodni dom, šolska poshpja, nemška hiša, Gozdna hi.ša, grotija, gostilne, šindenlsk, doni ko bile od prvih dni iii'jliilizaeijc zasedene z vojaštvom. Prva svetovna vojno je pomen1 la prelomnico na vseh pnilručjih življenja takratnega prebivalstva in je potekala po srtdno tudi v zaledju. Nasial jc velike zasioj na področju gospodarstva, saj so vojne razmere pomenile odlegnilev velikega dela moške delovne sile v to tarnali, zmanj se vonje ali preusmeritev proizvodnje Najbolj ž^oč problem je bile pomanjkanje «snovnih življenjskih potrebščin. Vrstile so se številne omcji'^e nakupov s tako imenovanimi kariami oz potrošniškimi nakaznicami. Voina je hila velika obremenitev za prebivalstvo zaradi ogromnega razkoraka med rastjo cen in zastužkom zaposlenih.
. Prek razstavljenih dokameniov so obiskovalci spoznali spremenjene razmere v življenju prebivalstva
zaledju, na katere je vplivala vojna na fronti. Šleviln; doki'inenú nas sc/nanjajO z življenjem vojakov v zaledju, pa tiuli z načini pokopov padlih vojakov, s problemi beguncev, največ dokumentov pa se nanaša na organizacijo preskrbe. Ker dokumenti sami povedo največ, naj jih nek;» naštetem: Noč v t raz.delit ve rkulkmju nrr'/n'm/fnn v cvljskem okraju. Določilu glede ¡¡rotneta z ti taka. Piv/mm/ mletju r bstuih mlinih, Dt¡valilnice JVuîyF telet. Nûbii un/f listov n>hhl iti jegud kot uadvtuestkov c« čaj, Vpovoha grozdnih peč k kot stivnvma iini.í«i/»i\ l'vika'\ ]mjiK-čjih i/uni'/nii'/i áií'iin* h divin *'Mp iti shut te ~.a ¿íu'jio. Ukaz (vliffi ti o/nvnii ¡¡rid^lavi zWeiy'tne in krompirja, P repa ivt/ nptmtlw jajc za /rt/e/tmi iW'Ao iiunii/i /n'.ïtnn'f, Plukut z nu v Ali ¡i za jjutrrtjti in sušenje kopriv tako. da /10 iz njih mogoče izdelati hlače. Razstavljene so liile Številne nakaznice za nakrp živil in oblačil, razghsi o razdeljevanju premoga, obveznice vojnih posojil, rekianum liskovi le z.i loterijo v korist vcijnc oskrbe, piakat s pozivom za prodajo kovin Skupaj je lulo razstavljenih 121 dokumentov, največ i/ londa Mestne občine Celje /a popestritev so bile oh arhivskih dokumentih raz. stavljene tudi muzc;i!ijc ki sla jih posodila privatni zbiralce gospod Siceku liožc iz. Lokve (uniforma
vojaka s pritiklinami in puško tulci granal) in Pokrajinski muzej Celje (orožje).
Avtor je v uvodu kataloga k razstavi opisal ra/.mere v zaledju mul prvo svetovno vojno, v drugem (Mu pa je podal pregled vseh razstavljenih dokumentov, označenih z. zaporednimi .številkami, laka kol Sd bili 11:1 razstavi. Oli vsakem dokumentu so navedeni fond, arhivska škatla in signatura- V kaialogn so objavljene liuii reprodukcije nekalerih dokumentov z razstave.
Razstava le za kratek čas postavi na ogled dokumente iz preteklosti, nova spoznanja in vtisi lahko pooari zbledijo, katalog pa lahko zainteresiranega bralca znova popelje do varno s pni vi jenih dokumentov v arhivskih škallali omenjenih fondov,
/ifi/ono /Iri.T/tnuii
Mirjana Kontestabile Rovis, Virgilij oče* -poslanec v rimskem parlamentu: popis fonda, Pokrajinski arhiv Koper, Koper 1998, 123 strani
V	decembru leia I99fi je pri Poknjinskem arhivu Koper izšel popis fonda PAK št. Virgilij Sček.
Puli lik.fnia una dva vsebinska sklopa. Prvi cici je nastal kol rezultat proučevanja delovanja lega pomembnega primorskega duhovnika, politika in narodnega delavca, slovenskega pcslanoa, urednika, pisca in publieisla še v študentskih telili (diplomska naloga pri prof. dr. Miroslavu Sliplovšku) in ]io-glohlicnega znanstvenoraziskovalnega dela po zaposlitvi v Pokrajinskem arhivu K iper
V	delu je avtorica osvetlila vlogo (duhovnika) Virgilija Seeka kol poslanca primarskih Slovencev v rimskem parlamentu. Njegovo poslansko delovanje jc prikazala v okviru m sili političnih dogajanj na Pr -morske m.
IYvi del tako sestavlja osem vsebinskih sklopov Predstavljen jc kraick življenjepis poslanca, širše politično dogajanje v oh doli j n volile v v italijanski parlament Icla !92l, sam potek volitev in ob pomoči časopisov Ldinosl in Goriška slra/a vloga Jngoslo-venskt narodne stranke oziroma političnega društva LdiiKist. V nadaljevanju je avUincr, predstavila poslansko delo Virgilija S čeka, njegov nastopni govor v rimskem parlamentu, ki gaje imel 2.1 junija 1921, in interpelacije. 1*0111011111011 tlel raziskave je namenila opsu gospodarskih, socialnih in poliličnili vprašan; slovenske manjšine n:i Primorskem Za prikaz See kovega poslanskega delovanja je uporabljala arhivsko gradivo v Pokrajinskem in v Škofijskem arhivu v Kopru ler članke v časnikih Edinost, Goriška straža in Mali lisi.
V	poglavju interpelacije (z njimi jc ¿ček ila lijansko javnost opozarjal na probleme slovenske in hrvaške manjšine 0I1 koncu prve s vel ovne vojne) so lik eneni mesln /hram prepisi objavljenih interpelacij iz. časopisa Goriška siraža, neobjavljeni pa so prc\odi i/, dokumentov Ani parlamentari Alti del |iarlamcnlo