Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe
Tečaj IV.
srédo 20. Velkilravna 1846
List 20
V
Življenja
namen
Najdena domovina.
V
(Sonet).
ivljenje naše, bratje! je oranje:
Začetik, ko se pameti In konec
emo
7
Se vleč
?
?
ko drevó pustivši, gremo in nas obiđe smertno spanje
Življenje naše, bratje! je se janje, Pri kter
im se poléniti ne smemo, Kér cas po bliskovo hiti, in vemo, De, kdor je len ob setvi , malo žanje.
Poklic naš nam odlocena je njiva, Noci so brazde in razori dnevi
In zerna zabranane naše delà.
?
o stezi v dolino popotnik hiti, Po hoji se vidi, de se mu mudi; Ljudje srecevaje ga vprašajo: kam? „Sani, ljubi! ne morem povedati vam"
„Po svetu od kraja do kraja de grem Iskat domovine zgubljene, to vem, Iskat, kje počivajo moje sestre, Kje bratje, kje oče, kje mati leže?"
Do terga je deleč, ostani pri nas.
Do groba
blizo
5
poteka mi čas.
Za terdno sim sklenil, de pred ne zaspim Oe sestre, de brate, de starše dobim".
Perst razdrobljena, ktera jih pokriva Bo dala kal in rast tud' prazni plevi 5 Nje slama pa bo klas snetiv imela.
j
c
Do pokopališa pripelje
ga pot,
Zaklice ga nekdo: Ne h odi od tod! Ko sonce rumeno strop neba zlati, Na grobu obrašenim mertev leži.
c
Nekaj kemije (ločbe) kmetovavcam.
20.
(Nadalje.)
Nar veći kemijska fabrika.
enaka mera njih gorkole?
Učeni so iz veliko
skušenj prepričani, de za vsacih 100 čevljev, ka
ko
se
1 VI41ÍI ^
pik niže
v
emlj
pride
?
se na gorko
mčru srebro za stopnico vzdigne, de je tedaj za
»	1	• m	m	m -m	#	1	i/	V	W •
Pod svojimi lastnimi nogami imamo mende nar en grad gorkeji; iz tega sklenejo, de 5000 čevljev
veči fabriko gázov
poslednjih časih so začeli globoko mora vročina stopljeniga železa biti
semtertje — kar so pa Kinezje že vec sto lét pred razumeti, Evropejci razumeli — v podzemeljskih žilnatih kra- misliti si. Ce kovač s
ni
v
To
treba nobeniga kurjenja ali gorenja
jih studence navertovati, de bi v tacih vodnih zilah
stim tolcenjem na na
kvalu železice razbeli, ali ni bilo tó neko pogostno
deleč segajočo in na njih dnii močno stisnjeno vodo tlačenje? — Takó se v globočinah mnogoverstne na dan spravili. Taki studene, ki ga Artežki reči z nedopovedljivo težo tlačé vgrejejo, razbelijo studene iménujejo, so pred dvema létama nal)u- in stopijo. De taka razvezana gorkota se vzdiguje
nají
druziga v Parizu navertali; obasezeta čez
100 čevljev globoko, in dajeta čez ves up obilo je verjeti vode. Učeni so iz primerjenja tacih vodá prepričali
razširjava gori v ohlaj
emeljno škorj
3
lahko
Rekli smo
5
se, de, kolikor od nize
pridejo, tolikor gorkeji so. kterih žeplene ali vogelnokamnate rude gore
de je blizo 200 gorá na svetu, v
take
Brez števila je okoli po svetu znanih toplic , pauaju i»eue uci&mci jjívu umiu ^a^u* i« ruuvT ?
ktere imajo že po več sto ali tavžent lét zmirej in spluvajo, ki v 10 ali 15 létih po enkrat kar
veliko pepela, ali péska, ali vrele vode, ali blata,
pahaj
iz sebe
merljivo obilo gázov in puhov
m /\ i • M m* i ' 1 •!	1 _ _ i V____
enako mero gorkote ; nektere so takó
gorke, de se
lahko pri njih kaj skuha. Tudi mera v njih raztop- ali razbeljeniga kamnja, ali stopljenih rud, ktere Ijenih mnogoverstnih solí, gázov ali drugih rud je poslednjič kot potóki po vec milj na dolgo in v zmirej enaka. 0(1 kod pa izhaja vender zmirej veliki širjavi iz njih v podobi stopljeniga železa
78
i0
\

tekó, in le za več mescov ohladivši se jederčast kamen postanejo. Gorje krajem, kamorse taki potoki obernejo. V letu 79 je Veziivi pet ur
terd in pa obloži ga v vodi, če je treba, de na verh ne
•	i •	v f
pride in
de se
ne razsusi.
Ce imaš vodo po cevih frorih) napeljavati, hoda deleč od mestaNapoli na Talijanskim toliko sekaj les za-nje, kadar hočeš, pa koj siroviga
m kamnjem 3 cele mesta na enkrat takó zasul, de so jih še le v poslednjih časih, ko so štirne ko- nevtegama
spluval, de je naglama z mokrim pepelam, péskam z ver taj, de se ti pred svedram na zraku ne raz I |BB H MBH	póka; sirovo prevertane cevi akoravno ne pridejo
v vodo, se veliko
pali

našli in odkopali.
Yzemi £5 funtov stolčeniga žepla, ravno to
menj razpokajo kér se od zunaj in znotraj enako sušiti zamorejo
5
(Dalje sledí.)
liko spiljeniga železa, namešaj to z vodo in zakopaj
v kak lonec za čevelj globoko. Za nekaj dni se Štavljenje
bo po kemijskim ločenji jela gorkota odvezovati
kóz
ali
osepenc je
velika
zmes se bo vnela in
gorela, de
boš podobo goreče
zvezi s popred
dobrota !
gore imel. Ali so take gore v v misel vzeto nižeji strašno vročino in s topljino?
razsodili ; zadosti je, svoje
Poduk staršam.
Tega ne bomo tukaj drage bravce prepričati
Vse hade kužne bolezni smo v naše kraje dobili iz ptujih , večidel iz jutrovih dežél. Tudi kóz včasih

de
v
zemlje je dosti veči vročina, kakor se navadno misii.
Naši radovedni bravci dobro vedó . de vlov
velikih globočinah pri nas ni bilo. Turki so jih med nas zatrosili v 12. sto
letji
j
to je pred sedem sto leti. Grozno hudo so med
otroci in odrašenimi razsajale takó, de so leto za letam
Ijeni in stisnjeni puh vrele vode iz kotla zamore samo vEvropi po 75tavžent ljudi pomorile. Med 100 ljud barko z več tavžent centov blaga po morji hitro mí so bili
komej trije , kterih
gnati

ali 1000 ljudi ob enim po železni cesti z
se niso prijele. Kogar niso
veliko hitrostjo vleči : tudi jim je znano,
de bi se
umorile, so mu stih ljudi z razterganimi
pa lice razjédle , de je bilo taeih pika
obrazi krog in krog*
silno veliko
iz bokala strelniga prahlí, ko bi se sožgal, toliko viditi. Naj bi bil berač ali cesar gáza naredilo, de bi pri odpertih vratili in oknih
■
še hišo raznesel; takó bodo tudi razumeli, de
-«	V ft	•	* «	V A	IB	*	«
se
— koze niso gledale ne na stan, ne na starost, ne na sicer zdravo truplo : vse
ce
strasna kuga napadla. Tù
je bilo jokanja in plakanja
v podzemeljskih globočinah pri liudi vročini
je
brez konca in kraja, kér ob času kuge ne hiše brez mer
silno veliko gázov ali piihov naredi, in če hudo ličani bilo! To
pricujejo stare zgodo vinske bukve.
stisnjeni ali vklenjeni iz predala v předal, ali iz
Zapomnite si dobro, očetje in matere! kar smo
predala do verh zemlje z nezapopadljivo močjo in zdej rekli, de pred 700 leti pri nas kóz ni bilo: de
silo prederó — potres zemlje postane.
(Dalje sledi.)
V
so tedej ptuja bolezin, za ktero naši pre dni ki niso vedili, de tedej niso nam potrebna bolezin, po kteri se človeško truplo snaži in čisti, kakor nekteri ljudje v svoji
Se nekaj od mizarskiga in tesarskiga lesá.
Večidel po
(Nadalje.)
stari navadi, pa
tudi iz naslednjih
neumnosti mislijo. Taki neumnezi bi nam morebiti poslednjic še spričati hotli, de so nam tudi turska kuga, kole-
sramna kuga i. t. d. potrebne bolezni, ki naše
ra
?
vzrokov sekajo ljudje les o zimskim času
1J Sekači in tesavci, ravno takó tudi vozniki se dobijo pozimi za manjši plačilo. Les sekati znajo
trupla cisti jo ! ! Gorje tistimu, kteriga truplo kužne bolezni čistijo. — Pamětnímu člověku še v spanji take misli v glavo ne padejo. • : A
Božja previdnost, ki za cele narode ravno takó
tesar ji (cimpermanje) nar bolje; umni tesár vselej skerbi in čuje, kakor za sleherniga cloveka, je sklenila l»revdari, ali bi bilo to ali uno drevó za potrebno po dolzih
rabo ali ne; kak drugi najemnik pa seka les brez
nadlogah
budila morjenja resiti nas in nam
pomislika.
je v ti grozoviti kugi obvarvati se.
dala
gotovo pomoc
i
hud ili kóz
krajih
i
1 j a va t i
njivah, so ljudjé permorani
kjer se les drugod ne da izpe
Nekiga Angležkiga zdra vniká, EdvardaJennerja

kot po niečavah, senožetih ali obsejanih po imeni, je izvolila, de nam je lahko pomoc, koze od
i t	i • ^	»	m	m	#	i •	+ i •	i	« i	«	v®	t	• •	i
čas odložiti, kadar tla

posekovanje na zimski verniti, v roke podal.

zamerznejo, de
se z vožnjo
iztuhtal, ampak
On te pomoci ni po svoji glavi le přiměřilo se mu je, de jo je za-
po njivah in senožetih škoda ne delà. Se ložeje se pazil. Per kravah je namrec veckrat vidil, de so se jim vozi les pozimi po niečavah, kadar zamerznjene po vimenu muzoli izpustili, de so se včasi tudi tistih kra-tla sneg zapáde ; po sneženim tiru se les lohka varie po rokah přijeli, ki so krave molzle, in de take
času kožne kuge nikdar niso zbolele. To se
izpeljava iz globokih pritisk in iz gerdih berlogov, ženske ob
kar se poleti brez velikih potroškov in truda sto- mu je čudno zdelo, in od tistihmal je zacel, štavljenje riti nemore.	kóz skušati. Več let je te skušnje na skrivnim délai,
VMkJU IVkJ	I JJJL T JJ UVI Ml	i/i V V UUi	^ Mi V	| 1*^14	' * ^	J	v J v	T J J	J
nja: ali je to po natori lesá prav, ali ne? per kužno bolezin. V letu 1796
Takó so se ljudje navadili sploh v zimskim ljudem koze stavil — in od leta do leta je bil bolj pre-
času les pripravljati brez prevdarka, brez praša- pričan, de je štavljenje kravjih kóz gotova bramba zo-
— 14. dan velikiga
travna—je on pričo veliko ljudi pervikrat koze sta-
ziga časa sekán?	vil in kmalo potem je poterjeno znajdbo celimu svetu na
Veči vednost pogojzdniga gospodarstva in bolj znanje dal. Odsihmal so jeli zdravniki vsih deželá nje-
«	tli	il	it*	v	i	Vt	i • g • •	#	•	t	i
ali je zimski les bolji ali slabši, kot dru
go v o
skusnjo ponavljati in vsi so jo z enim glasam po
znana natora in lastnost lesov sedajniga časa nam
pravi čas posekovanja lesá dostojno razodéva. Le terdíli. Casti in hvale je dobil slavni Jenner zdej od
škoda, de je imenovavih zaderžkov prevec, zoperstavijo temu , kar je za bol jsi spoznano
ki se
vsih straní. Poglavno anglezko město
London
mu
je dalo pravico mestnjana v zlati skriniei, in anglezko
Za povodniske in podzemljiske delà vladařstvo mu je podarilo za to znajdbo tristo tavzent
sekaj les kadar koli hočeš: samó tega te opom nim, de ga koj siroviga podelaš; sirov les
goldinarjev srebra. Veliki dobrotnik cloveškiga naroda
?
»
čislan

je umerl 26. Prosenca v letu 1823; njegovo
berž ko je posekán v vodo ali v zemljo vdelan, imé bo pa slovelo od véka do vćka.
nar dalje terpi. Ako bi ti morebiti čas ne pripusti!

Vsi Cesarji in kralji so odsihmal jeli ukazovati
y
koj siroviga lesá vdelati, verzi ga ta čas v vodo, de se imajo vsim njih podloznikam koze staviti, ktere
79
ljudi smerti po kužnih kozah varjejo in brani jo, de se navlečeta. Od tam že zvečer pôzno odrineta in se na polne
človeskimu
odu od Boga dana lepôta ohrani
V Ljublj
je začel rajnki Dr. V
K
y
sode vsedeta, in ko se proti Mi tr ove u dremaje peljata se jima voz polomi; Mitrovčan pade pod sod, ki je
v letu 1798 koze staviti, in sicer jih je v pervim letu 10 veder vina
deržal, voznik ovehne
pa na drugo stran
60 otrokam stavil. Zdej je že povsod stara se otrokam na s p omlad koze stavijo.
ada
y
de
vozá. Kmalo po tem so ju obadva spijoča našli; eniga
v casnim, druziga
pa v věcním spanji
(K
sledí.)
(Smertpo vzitih starih jetrenih klobasah). Na Bavarskim so 2. dan preteceniga mesca en kovač,
Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske
družbe.
(Nadalje.)
Gosp. Dr. Struppi, sedajni oskerbnik Ljubljanskiga družbniga verta na Poljanah, je popisal sadně in murbne pa je tudi takó hudo zbolela, de sojo ja valne smerti
njegova zena in en sivár, ki je per kovaču v deli bil, stare jetrene klobáse jedli. Hud strup, ki se v starih jetrenih in kervavih klobasah zaredi, je nar poprej kovača, in potem šivarja ob življenje připravil, kovacica
drevesa in vse karkoli je bilo letas na tem vertu seja
oteli.
Glejte bravci! de je res, kar smo vam že
niga ali sajeniga. Reja murbnih dre ves se je na večkrat perpovedovaii !
Slovenski oglednik.
1. list.
St i n'eu Jar ju , metlár ju v Rovtah.
Krajnskim mocno povzdignila in po Dolenskim in Goren-skim so se je jeli kmetovavci zlo poprijemati. Kmetijska
y
družba bo tedej skerbela, de bo vsak, kdor koli bo hotel, po nizki ceni murbnih drevesc ali pa tudi semena dobival. Po popisu gosp. dohtarja stojí na imenovanim vertu zdej 520 starejih murbnih dreves; nekoliko tudi Ti par petic za Novice poslal izmed njih jih je za pičo židnih gosenc namenjenih
nekoliko pa de se bo seme od njih jemálo. Razun teh
17 tavžent drevesc be liga in mo-
w
Preljubi stric! v serce me je veselilo viditi, de si
in pokazal, de imate
y
y
tudiRovtarji glavo
m serce na pravim
kraji, in de mar
sikteriga mestnjana in širokoustniga bahača osramite, ki vas zanićuje. Pa takó je svet vstvarjen in ne jez. ne
520 dreves stoji se
retijanskiga plemena razne starosti za prodajo pri- Ti mu ne moreva pomagati, de je večidel pravljenih, 2 tavžent drevesc pa velikolistnatiga plemena, svét. Ne maraj nič: Ti si
y
pokazal, de so
narobe hribovci tudi
Letašnje leto je bilo 6 tavzent drevesc po nizki ceni pro- umni ljudje; zató Tebe izmed vsih druzih povzdignem in Ti
danih, nekaj pa tudi brez plačila kmetam podarenih, ta list pišem. Tode ne misli že, de si nebal Rovtar biti
Dva funta semena je bilo za posetev pri pra vlj eniga, in de si že več ko Rovtar, če Ti pišem; metlár si in ki je zdej že posejano. Po takim ravnanji bo v malo
letih kmetijska družba v stanu, vsako leto kakih 10
tavžent murbnih drevesc kmetovavcam podati, kér
boš ostal, in ravno kér Te potolažim, drugič pa
si metlár. Ti
y
y
imamo dobím na
za gotovo pričakovati
y
de bo
gosp
Dr. Struppi lepó
Vem
vprasanje, ktero
y
de boš
pišem : pervič de de pameten odgovor od Tebe na sklepu tega lista bereš, stermo gledal pri besedah „de Te
naprej peljal in od leta doleta razsirjeval, kar je gosp. potolažim", pa kaj čem, reci Ti moram, de ste Ti Dr. Orel, poprejšni oskerbnik tega verta, osnoval.	in vsi tvoji bratje v nevarnosti ob svoj kosčik kruha
Tudi za sadjorejo bo gosp. Dr. Struppi, karkoli priti, kteriga si s metlami v potu svojiga obličja záslu-
ho moc skerbel
y
• f
V
ti reci bo na več truda
in casa po
žite.
Zakaj de ste v nevarnosti, boš zdajci zvedel.
treba. Zdej stojí na vertu 502 odrasenih sadnih , veci- Glej ravno zdej pridem iz mesta, kjer sim imel opra
del žlahtnih dreves, od kterih se bojo cep i je mali. vek, ves oprášen kakor mlinar in prahů sit, de se ne
Letas je bilo od 5 tavžent jabelčnih divjakov 3 tav- morem odkašljati. „Bog se usmili, kje si bil, de si žent cepljenih; dva tavžent pa, ki jih je ostalo
y
bodo
tak?" me vpraša prijatel. Rad bi mu bil odgovoril, pa
se bil, če bi se plaćalo
drugo leto cepljenť, in tudi 8 sto hruško vih divjakov, kašelj mi ni připustil. .Ježil bi
ki so letas bili v vert zasajeni. 1 funt jabelčnih in nad vsako neumnostjo jezo spušati. Misii si mojo nad
y
pa pol funta hruško vih peška, ki so bile lani sejane lepo rast obetajo.
Razun
y
tega so na vertu
y
po mestu ravno za dvěma žen
posajene
logo. Pot me je peljala skama iz predmestja; našopirjeni ste bile in košati, de
podzemeljce iz vsih kantonov cele krajnske dezele v si Rovtar ni vstáni misliti kakó. To bi še nič ne djalo; ta namen, de bi se obilno semena pridélalo, to je: ali krila ste imele takó dolge tudi, de si ga je vsaki ped
po tleh vleklo, in kér je bil ravno silno velik prah, bila za njima taka megla prahů, de tri pedí pred
Mislil sim si: ubogi Jurče!
tistiga praviga semena, ki se po cvetji v podobi majh
nih jabelčkov prikaže.
Vsejane so za poskušnjo še
dol go
je
mnoge ptuje žita, rusovski lan, angležki peteršelj, sabo nisim muhe razločil.
buče tistiga plemena, ki po centu vagajo, akacijevo čimú se domá z metlámi ubijaš? Ljubljana jih ne po
in smerekovo seme, d i v j i kôstanj
y
i. t. d.
Kmetijska družba ima tudi na Ljubljanskim
trebuje in jih ne bo
potřebovala, dokler
se bodo ženske
mahu (mocirji) 25 oralov veliko zemljise, ktero so ji en kót rajnki Cesar Franc kupili, de ga imá —
sosedam v
izgled
takó nosile. — Vidim Te, dragi striček, kakó metle v
Novice v drugi kot mečeš, fP! povedo ; pa ne maraj nič, saj veš de je ženska
y
de Ti kaj taciga
nošnja
obdelovati ; 2 tavzent goldinarjev so ji v ta današnji čas taka, kakor ženske misli, danes dolga,
namen podarili, in pervolili,de se sme Francovo zemlji- jutri pa kratka do kolén. Le pridi kmalo v Ljub še imenovati. Gospodu Drju. Orlu je to obdelovanje izro-
čeno. Razun 6 oralov je že vse obděláno v njive
y
se
nozeti in gojzde;to zemljise je bilo v začetku nar sla- krilih ne boš poznal več beji na celim mahu; pa ravno takó je moglo biti,
ljano z metlámi in stavim, tistih hisinj in kuhare, kte-
metle prodál, v njih dolzih novih
in če drugič priđeš tudi ne ;
rim si o Trijacih svoje
y
m IH mM I I so rajnki Cesar ukazali, de naj kmetijska družba drugim sosedam v
verjemi mi de ne. Zakaj pobrale bodo vse, kar bo njih
izgled
S
ospodinjam odpadlo; in to pride vse iz tega, kér
hoce
obdeljuje.
močirje po nar boljši vednosti današnji dan vse gospa biti, in nej bo komaj mesec v
(Konec sledi.)
Nesrecne prigodbe
N
K
davnej kar je neki Mit
drugim nauk
*) Daj ali bomo od časa do
liste temu enake
N
in
mislimo, de bomo z
imi
marsikterimu domorodcu vstregl
voz vina v
vemo, de nam bo ta ali uni zabavljivost oćital.
v Mit
v Sla^ y peljal
kupil
ktero mu je
voznik
akorav
Mi pa ne bomo namena N
nikoli prezèrli, kteri
V terg
pridši
y
ki mu je Rum
ime
y
se v neki gostivnici vstavita, in se ondi vina čez mero
podučiti, hvaliti vsaciga, komur hvala gré, in s ker šansko ljubeznijo in rahljimi besedami grajati napčnosti, in po
boljšati, kar se poboljšati da — k pridu našiga naroda.
Ljubljani. In glej, Jurče, ta kuga se počasí tudi na
kmete zanasa. Kaj bo iz nasiga naroda, ce bo slo vse takó naprej! Pred sabo imam ravno neke némške Novice, v kterih tole berem : „Stan vsaciga naroda se da nar bolj iz
seg
pri praznovanjih, iz varcnosti in zapravljivosti v obléki in pri pojédnjah prevdariti".— Kakšin je stan H	po obleki prevdariš? To je
slovenskiga naroda,
ce
ga
vprasanje
y
ktero Ti dam
y
de
odgovoriš
svoj i mu
stricu Mihélu v Ljubljani.
^omenj o Trijacih v Ljubljani.
Od tega somnja ni nič posebniga povedati. Drenja ni bilo velikiga. Malih kramarjev in kramare je pa če-dalje več na somnišu viditi; iz tega se vidi, de je res,
kar pregovor pravi : „kramca je mamca". Tudi živine
so precej vkup pergnali. Govedina je bila po stari navadi polna blata in nesnage : za dve njivi bi si bil člověk lahko
Na konjskim somnji se je zopet
od nje gnoja nabral.
en velik mešetar na vso moc in sicer takó deri in per-dušal, de je že ob enajstih ves hrebav bil. Gorje pa tudi tistimu, kteriga roke ta velikan v pest dobi: neizrečeno ploska na-nje, de morajo žule dobiti.
takó
Domaćinstvo.
(Slava kraj uski ga regimenta). Kér Novice, pridnim čbelicam enake, rade nabirajo, kar je domovini v čast, in kér so tudi lani slavni nagovor Njih ekscelencije našiga milostljiviga knezo-škofa, gospoda gospoda
Antona Alojza ob času
blago slo vije nj a
y
novih bandér v prijetnim slovenskim jeziku razglasile, naj še svojim bravcam povedó in za
v čast
domorodniga
regimenta
prihodnje case
vnukám v
izgled
ohranijo, kar sta
dva nar
imenitniših generalov od krajnskiga regimenta
pred 12. leti pisala.
V letu 1834 se je domorodni regiment na Laškim
je ces. kralj, general kojnišťva in vojvoda avstrijanskiga vojništva na Laškim. slavni
takó verlo obnašal, de

y
grof Ra deek i
castno pohvalil v dopisu, kteriga je on iz Limbjat 24. dan Kimovca 1834 generalu brigadirju tega regimenta,
?? 7?
Baronu Nagldingerju pisal, rekoč : Oni so mi, moj ljubi general! včerej neizrečeno vesel dan napravili. Naj prejmejo zató mojo serčno zahvalo. Komej siru se danes zjutrej zbudil, in že mi
r>
je pred oemi bil Voher s svojim junaškim
-pm
J?tam,
regimen
de si lepšiga člověk misliti nemore. Naj povedó
31 »
?5
to vodju
tega
regimenta ;
jez pa bom še danes pre
svitlimu Cesarju na znanje dal, kar se mi je včerej
takó
globoko
v serce vtisnilo".
v •
v
Zlahtni gospod Voher je bil tačas vodja (oberstar)
nasiga
regimenta;
predenj je pa
regiment
iz Laskiga
zopet domu odrinil, so presvitli Cesar mnogozasluženiga ospoda Voherja že za generala izvolili. On tedej s

regimentam
svojim
je le po pismu od tadajniga c. k. gospoda barona Smidburga
ni vec v Lj ubijano nazaj přišel in
y
dru g i mi rečmí
deželniga poglavarja slovó vzel, kterimu je med
tudi tole pisal:
yy
Njih Ekscelencija, ki po očetovo za prid Njim „izročene dežele in domorodniga regimenta skerbijo, bodo ..gotovo z velikim veseljem zaslišali, če Jim povém,

,, do
so se čversti sinovi krajnskiga regimenta na Laškim slavno slavno obnašali. Takim vojakam je lahko vojvoda biti; z lepim zaderžanjem, dobrovoljno in natanjčno po-
» Y)
koršino in z
gorečim
trudam so se v vsih zadevah
junaško vedli in si povsod čast in slavo pridobili
u
po
Z velikim veseljem bo vsak domorodec takó hvalo vsak Krajnec pa bo spoznal, de je častno, svojimu
bral ;
milimu Cesarju v versti tacih junakov služiti*
G.
Délit
Oznanilo.
dar il za bike
b
t
m e s e c
za Ljubljansko kresijo: v Ljublj
23
dan 26.
za Ljubljanski in Smledniski kantón; v MoravčjimMH dan za Mekinski, Zaloški, Podberdski in Krumperški
in Loški kantón dan za Radolški in Teržiški kantón in
kantón; v Loki 27. dan za Krajnski
v T
V « V
y
28
za kantón v Beli peči
y
za Novom esko kresij
Koče vj

o.
dan za
Ribniski. Koeevski in Turjaski kantón; v Metliki 26 dan za Poljanski in Krupški kantón; v Zužemberki
27. dan
Zatičinski, Zužemberžki, Vi
« v #

insk
ťrebinški
kantón; v Sentjerneji za Novomeski, Kerški in Ko-stanjevški kantón; v Radečah 28. dan za Mokronoški, Boštanjski in Merniški kantón
Postoj il s ko kresij c
y
Id
25. dan za Verh
• v , » •
niski m
kantón: v Cirk
27
stojnski, Planinski in Sneperzki kantón
dan za Po v Zagurj
2S. dan za Ipavski, ^enozeski in Bistriski kantón
Po oznam li c. k. krajnski/i kresij
odborstvo c. k. kmetijske družbe
Urno

kaj je novina?
(Perve letašnje češnje) so v Ljubljani proda-jali Ipavci 14. dan tega mesca. Dva dni pred smo pa že rudeče jagode zobali, ki so v Ljubljani pod milim nebain dozorele.	-
Povéj imé pi
A ganjka
mi device
y
Od ktei
ravno pí
lice;
Godov čez jézer je že dozi Al djal bi , o vsakim je
le omladela
Časté fantiěa v nji narodi eni Enaka bognji pa per nas slovi Radosti rajske obzorej trosi.
y
y
O
Popravik.
Vposlednjim listu v pervi versti 19. sostavka kemije namesto ob st oje č iz kislogáza in vo g e 1 n o ki s 1 o g áz a bêri obstojeé iz kislogáza, gnjilogáza in vogelnokislo-
g a z a.
Današnjimu listu je perdjan poslednji del bukvić pod nadpisam „Miloserčnost do živala.
teni so cele bukvice dokončane, ter se zamorejo z vezati dati. Od vsih strani slišimo veliko hvalo teh bukvić. Bog daj, de bi jih vsak otrok, pa tudi odrašeni ljudjé po Slovenskim pràv pridno brali in si tii dane poduke globoko v serce vtisnili ! Za š o 1 s k e dařila (^premije) morde ni boljših bukvić ko so , če se dajo v 1 i č i n z a v i t i k zvezati. Naj bodo
te tedej
šolskim
gosp
ogledam in vodjam, in pa
učenikam v ta namen živo priporočene! Pri gosp Blázni ku se dobivajo v prostim zvezku polOkr.
Kér jih imamo pa le 100 iztisov odveč, naj se
urno oglasi, kdor jih dobiti želí.
V Ljubljani
Krajnju
/iitiii kup
16. Velkitrav- I 11. Velkitrav-
na.
na.
srold.
mernik Pšenice domaće
» banaške-'«
Turšice............
Soršice............
Reži..............
Ječmena..........
Prosa .............
Ajde..............
Ovsa ..............
Vrednik Dr. Ja nez Bleiweis. — Natiskar in záložník Jožef Blaznik v Ljubljani.