fZ J Gorenjski časnik od leta 1947 K Pavi predhodnik teďník CORBNJEC uia lyoo TOREK, 1. DECEMBRA 2009 Leto mi, št. 95. cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Mariia Volčtak ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH nakwda: 22.000 izvodov wnfc-w .co r1: n ts ki q las. si niso Tudi tako je v soboto dopoldne odmevalo na delavskih demonstracijah na deževnem Prešernovem trgu v Ljubljani. Š FTFAN Žargi med katerimi so bili številni tem, minile brez izgredov, ....................................... transparenti in zastave, ved- številčno okrepljeni policisti, Ljubljara « Vreme delavskim na protestnikov je bila oprem- celo na konjih, so dogajanje demonstracijam, ki jih je Ijena s piščalkami, nekateri opazovalile od daleč. organiziralo vseh sedem slo- tudi s razli6iimi trobentami Za demonstracije pod venskih sindikalnih central, in cclo bobni. I Irup je bil geslom 2a dostojne plače in ni bilo naklonjene, pa se je tako močan, da je bilo resnič- varno starost je mogoče reči, na Prešernovem trgu kljub no težko slišati govornike, le da so dokazale enotnost sin-dežju po ocenah organizator- glasba iz ojačevalnikov, s ka- dikatov, posebno vrednost jev zbralo okoli trideset tisoč tero so podžigali prisotne, je pa jim je dalo še dejstvo, da protestnikov. Kot da bi vede- mnoge vzbudila k petju in so se demonstracijam pridružile tudi dijaške, študentske in upokojenske li, da bo vreme sîabo, je bila plesu. Čeprav je šlo za zelo velika večina protestnikov resne stvari, je mogoče red, odeta v pelerine rdeče, orani- da je bilo na Prešernovem organizacije. Tudi govorniki ne. rumene, modre in črne ti^ v soboto precej prešemo so kot temelj za dosego za- barve, nekateri sindikati so vzdušje. Četrte množične de- htev izpostavili pomen soli- poskrbeli za dežnike in celo monstracije v samostojni damosti med delavci, sindi- za lične vetrovke. Ko se je uli- Sloveniji so kljub grožnjam, katí in generacijami. lo, je bil trg prekrit z dežniki, ki so jih sindikati prejeL pred A ^ y 3. stran Med stavkajočimi so bili v soboto na Prešernovem treu tudi delavci LTH-ja v stečaju. Po nakupih ne bo več treba Kranj Župan Miran Zadnikar, Član Mercatorjeve uprave Peter Zavrl in poslovodkinja Anica Martinjak so v petek odprli pravkar zgrajeno trgovino v središču Preddvora. Danica Zavrl Žlebir sto tisoč artiklov, dovolj, da ...................................... se bodo Preddvorčani lahko Preddvor • Za stavbo, ki so jo z vsem potrebnim oskrbeli Mercator stala evrov, t u^'.'Yiku i/v ^.o^/v/div nih 14 ljudi, kot v vseh svojih ___1___] •__1-__.___J:_____1 set odstotkov domačega, slovenskega blaga, je ob odprtju povedal đan Mercatorjeve v Preddvoru iidčrlovali pol- doma in jim po nakupili ne poslovalnicali pa tudi v pred- uprave Peter Zavrl, ki je v drugo desetletje, so maja le- bo več treba v Kranj. Naložba dvorski ponujajo sedemde- družbi preddvorskega župa -....<«.« ft r« "V I o • . tos po več kot leto dni dolgih zapletih pridobili gradbeno dovoljenje, 30. maja položili temeljni kamen, poleti pa začeli graditi, je povedal Ivan Kavaš iz podjetja Proloco jezersko, ki je bilo investitor novega objekta, vrednega 3,2 milijona evrov. Če se je prej zapletalo, pa se je gradnja gladko končala v štirih mesecih, kar je za tako velik objekt izjemno hitro. V petek so v novi stavbi odprli Mercator-jev supermarket s petsto loi^- dratnimi metri prodajnih po- Peter Zavrl, Anica Martinjak in Miran Zadnikar so odprli vršin, kjer bo v prodaji okoli Mercatorjevp trgovino v Preddvoru./^eto:L,©ri2đKjvoc na Mirana Zadnikarja m po- slovodkinje nove trgovine Anice Martinjak odprl supermarket, Mercator je ob odprtju izročil tudi donadjo, tisoč evrov, vrtcu Storžek, Česar so se otroci ob bližnjih decembrskih praznikih zelo razveselili. Ob trgovini je Preddvor pridobil Še novo avtobusno postajališče, prenovljeno Breško cesto s pločnikov, novo transformatorsko postajo, na primernejše mesto pa je prestavljena tudi Laverie va kapelica, ^ 4. stran Brezplačni paket za vodenje osebnih financ mladostnikov z darikim - 30 EUR za filmée predstave v Kotoseju. www g bkr, si/mladi Gorenjskii^ Banki) Janez Potočnik odslej komisar za okolje Dakica Zavri 2l£BIR velikim zadovoljstvom bo ............................................................................gradil na tej izkušnji in na- Kranj - Predsednik Evropske daljeval delo z instrumenti komisije )ose Manuel Ba- ckoljske politike. Varovanje rroso je za prihodnjega ko- • ckolja, zagotavljanje kako- misarja za okolje imenoval vosti življenja za vse in (aneza Potočnika iz Sloveni- ohranjanje biotske razno- je. Janez Potočnik je ob ime- \TStn0Sti so sami po sebi ne-novanju dejak "Prizadeva- ' pogrešljivi cilji. Hkrati pa nje za trajnostni razvoj v bodo ključno gonilo za "oze-vedno bolj povezanem in lenitev" naših gospodarstev krhkem svetu je bilo v sre- in pomemben prispevek pri dišču mojega dela na podro- boju proti podnebnim spre- čiu ziianosli in raziskav. Z membam." 95 AKTUALNO Anton Stres novi nadškof Dosedanji ljubljanski nadškof metto pol i Aiojz Uran je zarad) slabega zdravja zaprosil za odpoved službi nadškofa, pape2 Benedikt XVI. pa je na njegovo mesto Irnenoval dr. Aniona Stresa, visoko izobraženega kato. Ii$kega ideologa in razumnika. KRONIKA Štiri ieta za poskus uboja moža Okrožr)o sodiSće v Kranju je v petek Zdenko VoIČpč VinŠek iz Kranja zara-dt poskusa uboja moža obsodi'o na itiri leta zapora. Sodni senat ji je po- daljšal pripor do pravnomočnosti cadb^. UPOKOjENSKl GLAS j ZADNjA SamostO)ni v oskrbovanih stanovanjih Nepremičninski sklad je lastnik 149 oskrbovanih stanovanj po Sloveniji, trideset jih )e pred kratkim dal v uporabo na Planini 66A v Kranju. Pred- suvniki »kUdain Osma upokojencev Kranj so viera) prihodnje najemnike povabili na pogovor. Dimnikarji za desetino cenejši Vlada je na Četrtkovi seji potrdila cenik dimnikarskih storitev, po kate rem le cena za minuto dela za dese- tino nžja kot prej. Na odločitev sose odrvall ogorčeni dimnikarji, k'^ oc predssdnikaivlade zahtevajo, da za drži jawio objavo sklepa. 24 REME Danes popddfie st bojasnOo. smh bo oblačno, čez dan bo adnge. Včefrtdc bo ddno isnc, z Jutranjo meglo Jutro io hladno. -1/6 utri: preteřnooblačno \í> u\ 17703529 2 POLITIKA dan ica.zavrl(§>g'glas.si GOREN)SKIGLAS torek, 1. decembra 2009 Radovljica Zvone Prezelj spet na čelu SDS Na redni konferenci občmskega odbora SDS Radovljica $0 na novo volili organe odbora. Za predsedr\ika je bil po dveletnem premoru izvoljen Zvone Prezelj. Nov izvršiini odbor SDS Radovljica pc^leg predsednika sestavljajo še podpred- sednik Jernej Kolman, tajnica Tatjana Križaj in člani Brane Fajfar, Katja Kobal, Majda Dežman, Maja Prezelj, Marjan Vi- dlc, Mateja Grčar, Matevž Menčak, Marko Žvab, TIlen Be- ravs in Anton Potočnik. Predsednik je napovedal uspeh rta lokalnih volitvah prihodnje leto, ćeš da imajo v odboru dovolj znanja/da pripravijo alternativni program razvoja občine. Nadgradili bomo uspeh izpred štirih let na volitvah v občinski svet, novi župan pa bo iz vrst SDS, je prepričan Zvo- r^e Prezelj. D. Ž. RAOOvg I CA Ladislav Eržen predsednik regijskega odbora N.Si Na sestanku regijskega odbora N.Si Zgornje Gorenjske so predstavniki občinskih odborov Bled, Bohinj, Gorje, jeseni- ce, Kranjska Gora, Radovljica, Tržič in Žirovnica spet izbra- li Ladislava Eržena za predsednika regijskega odbora. Menili so, da je svoje delo požrtvovalno opravljal in da je v tem času, ko si stranka prizadeva, da spet postane parlamentarna, najprimernejši predsecinik. Sestanka sta se'udeležHa tudi predsednica stranke Ljudmila Novak in tajnik Robert I fc. D. 2. u ubijana Predsednik podelil srebrni red za zasluge Predsednik republike Danilo Turk je s srebrr^im redom za zasluge odlikoval Tomaža Ertla (v osemdesetih letih republiškega sekretarja za notranje zadeve, sicer jesenlčana), Tomaža Časa in Leopolda Jesenka za izjemno delo in zasluge pri var-nosti, obrambi In zaščiti Slovenije v Času akcije Sever. D. Ž. ^^ari arih izžrebanemu naročniku Časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme MINKA SKUMAVC z Jesenic. VSAK PRVI TOREK V MESECU Kupor^ za brezplačni mali ogias Brezplačen je mali oglas z besedilom do 80 znakov. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Gorenjski "glas. Kuponi so veljavni pol ieta. Na hrbtni strani morajo imeti odtisnjen naslov naročnika. Mali oglas, oddan po telefonu aii brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). Kupon ni veljaven za objavo pod èifro ali z navedbo: naslov v oglasnem oddelku. Brezplačnega malega oglasa ne morejo uveljavljati pravne oseC^ (tudi s. p.). Oglase sprejemamo na naslov Gorenjski glas» Blei- vveisova cesta 4, 4000 Kranj ali po telefonu 04/201 42 47; za torkovo številko Gorenjskega glasa do petka do 13.30 in za petkovo številko do srede do 17.30. V malooglasnem oddelku na Bleiweísovi cestî 4 v Kranju pa smo vam na razpo- sredo od ob petkih MALI OCLAS Naročaxn objavo malega o^ati 2 nulednjim txse OoddAm december/O 9 prodan podanm □ kupim nudim □ futjunm sajncnjain N^dtijivib kuponov ne objaviiamo so resnice V spomin na tako Imenovano akcijo Sever so v Mestni hiši v Kranju postavili razstavo Ne čujem dobro • razpad Jugoslavije, rojstvo Slovenije. Vilma Stanovnik nem odprtju razstave povedala častna gostj a, ministrica za iiDtcdJije zadeve Kalaiiiid Křesal in poudarila, da si pri svojem sedanjem delu prizadeva, da bi bi]a polidja nepolitizirana in profesionalna organizacija, utemeljena na Kranj - Pred dvajsetimi leti so deiavd milice in pripadniki drugih služb organov za notranje zadeve preprečili tako imenovani Miting resnice, ki naj bi v Ljubljani potekal 1. decembra. Vse akcije v zvezi z na6tom preprečitve mitinga v Sloveniji so se vodile pod imenom Sever, zato so včeraj v Cankarjevem domu pripravili osrednjo slovesnost. Že prej pa so minuli petek v Mestni hiši v Kra- Tudi ministrica Katarina Kresal si jez zanimanjem ogledala bliški sekretar za notranje za- načeJu vladavine prava in Človekovih pravic ter demokratične družbe. Poleg ministrice Kresalove so Številne goste na čelu s člani PoLdjsko ve-teraiiskega društva Sever pozdravili rudi nekdanji repu- nju postavili razstavo z r^a- razstavo v kranjski Mestni hlli. /F^t^tc«^» icj^^t slovom Ne čujem dobro • razpad Jugoslavije, rojstvo deve Toinaž Erd^ poslanec in kranjski hipan Damijan Per- "Akcija Sever spada med zadnjih novembrskih dneh ne, predsednik Policijsko ve-Sloveniie. Vsebinski del je pomembnejše mejnike, ki so pred dvajsetimi leti prepreči- teranskega združenja Sever zasnoval Slavko Hočevar, utirali pot demokratizaciji in li razpihovanje nadon^ega Gorenjska Stanislav Ficko pripravila pa sta jo Gorenjski osamosvojitvi. Pogumna od- sovraštva in nestrpnosti, s ter v imenu Gorenjskega muzej Kranj in Polidjsko ve loâtev takratne slovenske ob- tem pa tudi poskuse unitari- muzeja Monika Rogelj. Raz- teranskrt dniStvo Sever Go- lasti in obsedna mobilÎTadja stične politike na sloven- stava bo odprta do 15. febru- renjska. slovenske milice sta v tistih skem ozemlju/' le ob sloves- aria 2010 Demos nastajal za kuhinjsko mizo Danica Zavsl 2lebir Ljubljana - Pred dvajsetimi leti je nastala koalicija Demos. Na pobudo Jožeta Pučnika so se povezale Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije in krščanski demokrati. Pozneje so se jim pridružili Še Kmečka zveza, Liberalna stranka in Zeleni. Snovali so ga jeseni leta 1989, za kuhinjsko mizo na domačiji Ivana Omana v Zmincu, kjer so se tudi zmenili, da bo delo Ustanovitelji Demosa ob srečanju v Muzeju novejše koordiniral Jože Pučnik. Na Modovine, v sredini Ivan Oman / t. k. skupščinskih volitvah 1990 je Demos slavil zmago, predsednik vlade je postal predsednik SKD Lojze Peterle, predsednik parlamenta pa France Bučar. Pod Demosovo vlado fe bil izveden plebis-dt o osamosvojitvi Slovenije, kar je bil tudi najpomembnejši dlj koalicije Demos, je ob 20-letmd njenega nastanka dejal France Bučar. Ob obletnid so priredili več srečanj in okroglili icúz, spet su se srečali ustanovitelji De« mosa in obnovili ključne dogodke tistega časa. Proti gradnji večjih objektov Mattvž Pimtar kraju ne pogreša ničesar, mnogi pogrešajo pločnike in kolesarske steze, motijo jih slabe ceste, želijo si tudi ka- Ali je v občini, kjer imajo k objektov nasprotujejo, petina nalizacije, otroškega igrica ....................................... tri živiJske trgovine, teh do- pa jo podpira, Živilskih trgo- in doma za starejše občane. Na Rodinah je veliko prahu volj, se je gasilo naše drugo vin v Žirovnid je po mnenju Za sodelovanje se zahva» dvignUa namera investitorja vprašanje. Zanimalo nas je 65 odstotkov dovolj, tretjina ljujemo in vse tiste, Id na Go- z Bleda, ki želi v srediěču vasi tudi, ali so zadovoljni z raz- meni, da jih je premalo. Z renjski glas še niste naioče- zgraditi več petstanovanjskih vojem občine Žirovnica in razvojem občine Žirovnica je ni, vabimo, da se pridružite objektov. V naši anketi- smo kaj v svojem kraju najbolj po- zadovoljnih 84 odstotkov so- krogu naročnikov. V Klic- prebivalce Žirovnice spraše- grešajo. vali, alt gradnjo večstanc- delujočih občanov in 15 od- nem centru slepih smo do- Dobre tn četrtine vpraša- stotkov je nezadovoljnih, segljivi na številki 04/51 16 vanjskih objektov podpirajo, nih gradnji večstanovanjskih Največ vprašanih v svojem 404 Ali podpirate gradnjo večstanovanjskih ohfehm v obâni Srevnícař Ne vem N-345 i L 4 GORENjSKI GLAS torek, 1. decembra 2009 KTU) LNO m/o@)g-giiis.si 3 L inton Stres novi nadškof Dosedanji ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran bo do umest 24. januarja prihodnje leto opravljal službo upravitelja nadškofije. Uran bo do umestitve novega nadškofa Stresa • J i I * ÍOŽE KOŠNJiK V i / y Ljubljana - Govorice o menjavi v vodstvu ljubljanske nadlkofije so se v soboto, 2S. novembra, uresničile. Papež Benedikt XVI je sprejel od-poved službi ljubljanskega nadèko^, 22 kar ga je zaradi slabega zdravja in odgovor-nosti za nemoteno delovanie nadškofije zaprosil Aloi z Uran, in na njegovo mesto imenoval mariborskega nadškofa pomoćnika in apostolskega administratorja celj-skc škofije Antona Stresa, ki je tako postal 35. redni škof v | Ljubljani. Dosedanji nad- 1 Skof in metropolit Alojz | Uran bo ljubljansko nadSko-fijo kot njen upravitelj vodil do 24. januarja prihodnje ljubljanski nadikof in metropolit leto, ko bo novi nadškof An- i! \ \ leta 1997 naprej pa vodi njeno komisijo za ureditev odnosov z državo. Ob imenovanju se je Anton Stres, rojen 15. decembra 194a v DonaČld Gori pri Rogatcu, najprej zahvalil papežu za imenovanje in svojemu predhodniku Alojzu Uranu. Vesel je njegove pripravljenosti za sodelovanje. Glede odnosov 2 državo je dejal: "KatoUška Cerkev in njeni Sani v Republiki Sloveniji nimamo in ne pričakujemo privilegijev, smemo pa pričakovati, da bomo za svoje poslanstvo imeli enake možnosti, kakor j ih ima Cerkev v drugih primerljivih ev» ropskih državah. Nič več in nič mar.j." Zaradi imenovanja Antona Stresa za ljubljanskega ton Stres slovesno umeščen. predsavnik Cerkve posega v 2006 imenoval za prvega nadškofe je bil za nadškofa Imenovanje enega od najbolj znanih slovenskih teolo- razprave o pomembnih škofa nove škofije Celje in ja- pomočnika v Mariboru ime- družbenih in cerkvenih nuarja letos za nadškofa po- novan dosedanji škof v Mur- gov za ljubljanskega nadško- vprašanjih. Je član misijon- močnika (koadjutorja) v nad- ski Soboti Marjan Tumšek. fa ni presenečenje. Anton ske družbe lazaristov. Ker škofiji Maribor Od leta 1985 dosedanji mariborski po- Stres je visoko izobražen ka- priznava Sveti sedež tuď dalje je predsednik komisija možni škof Peter štumpf pa toli Ski ideolog in lazuin J lik, Jijegove oigaxii^dcijske spo- Pravičnost in mir pri Sloven- je bil imenovan za Škofa ki žeod leta 1970 naprej kot sobnosti, ga je aprila leta ski škofovski konferenci, od ordinarija v Murski Soboti. Cop postal politično orožje Neizvolitev Iztoka Čopa za častnega občana v Radovljici še vedno odmeva. Mariana Ahačíč (SMS. HSi, e-Koloin SDS), po katerem naj bi za častnega občana Radovljice imenovali znanstveruka dr. Dušana Pet- rača. "Celo potem, ko se je na seji že začela razprava, niti pomislil nisem, da Iztok Cop častnega občana Radovljice, svetnikov ni oporekal dejstvu, ne bi bil potrjen," je dejal žu-v pismu županu lanku S, da si Čop zasluži imenovanje pan. Radovljica - "V svojem "po- StuŠku komentiral Iztok za častne® obdana Radovîji- Na dogajanje se je odzvala slu" sem dosegel vse, kar se Čop. "Osebno nisem ne ra- ce. Problematizirali so le dej- tudi opozicija, ki trdi, da v je dcseá dalo, in to s pošte- zočaran ne presenečen nad stvo, da se župan pred for- politiki zgolj načelna podpo- nim bojem ter z odprtimi izidom sredinega glasovanja, malnim postopkom ni dovolj ra tudi tako nesporni avtori- kartami; nikoli se nisem zato pa toliko bolj zaskrbljen, posvetoval z njimi. Župan teti, kakršen je Čop, ni do- i. "Zavedamo se, da ta do- skrival za tajnim glasova- saj se bojim, da je bilo to de- Janko S. StuŠek je na pone-njem, s Čimer se je v sredo janje nadvse nazorna de- deljkovi novinarski konferen- godek meČe slabo luč predpostavila občinska opozicija, monstradja, kako z osebni- ci še enkrat poudaril, da je vsem na SDS." je dejal pred-ki je na tak način samo poka- mi predsodki omejeno je de- vse od pomladi neformalno sednik občinskega odbora zala, da v občinskem svetu lovanje radovljiške opozicije, preverjal podporo Čopovemu SDS Zvonko Prezelj. Prepri-sedi vrsta svetnikov, ki so ne» kar nikakor ni dobro za raz- imenovanju ter da je prvo ne- čan, da je opozicija storila gotovi v svoja dejanja in se voj naSe občine." strinjanje zaznal Šele slab te- vîse, da úo njega ne bi piišlo, zato raje skrivajo za kolektiv- Da gre pri nasprotovanju den pred sejo. Zvone Prezelj, je v ponedeljek celo optimi no odgovomostjo," je dogaja- županovemu predlogu zgolj novi predsednik SDS, je na- stično dejal, da se mu zdi nje na zadnji sep radovljiške- za politično dokazovanje, je mreč takrat na mizo prinesel imenovanje Iztoka Čopa za ga občinskega sveta, na kate- bilo jasno že na omenjeni nov predlog, usklajen z vse- častnega občana Radovljice ri ga svetniki niso potrdili za seji, ko nihče od opozicijskih mi opozicijskimi strankami Še vedno mogoče! Jesenice Materinski dom na Jesenicah? Poten ko je pred nekaj leti na Gorenjskem zažfvela varna hiša (njena lokacija je tajna}, na) bi prihodnje leto odprl vrata še materinski dom. Za to si prizadevajo v vseh petih gorenjskih centrih za socialno delo, saj tovrstnega doma Gorenjska nrma, nasilja pa je žal vse več. Po besedah Boža Po-gačarja, direktorja Centra za socialno deio Jesenice, se število obrdvr^avanih primerov nasilja povečuje in potreb po začasni namestitvi žrtev je vse več. "Poleg varnih hiš predstavljajo materinski domovi pomembno obliko oomoči žrtvam, ko se odločijo prekiniti krog nasilja," poudarja Poga-čar. Lokacija materinskega doma ne bo tajna, po sedanjih načrtih naj bi bil na Jesenicah, Izvajalka programa v njem pa naj bi bila Varna hiša Gorenjske. Pri tem pa snovalci računajo na pomoč in sodelovanje v$ch gorenjskih občin. U. P. RAOOvgiCA Trije svetniki izstopili iz svetniške skupine LDS Anton Kapus, Marjan Butorac In Janez £rman so v ponedeljek izstopili iz svetniške skupine LDS v radovljiškem občinskem svetu ter ustanovili svojo. "Izstopili smo zaradi nestri-njanja z načinom vodenja občine in zaradi dogodkov na nedavnem zboru članov," je pojasnit Anton Kapus, sicer tudi član sveta stranke, ki je prejšnji teden iz istih razlogov odstopil še z mesta predsednika občinske komisije za volitve in Imenovanja. "Ostajamo v stranki, a menimo, da kot samostojni svetniki lahko naredimo veliko več. " Radovljiški župan Janko S. Stušek, prav tako član LDS, pravi, da se bo skušal prilagoditi nastali situaciji in mandat izpeljati do konca s čim manj pretresi, a obenem opozarja, da to lahko postavi pod vpraša) izvajanje že začetih programov in celo sprejem rebalansa proračuna. M. A. To niso plače, to je miloščina i stran Glavni zahtevi ne plače s sedanjih 450 na predsednJca vlade Boruta Pahorja in direktorja GZS Sama Hribarja Miliča, ki sta minimal- se kot predstavnika drugih evmv spornih predlogov pokoj ske refomie, zlasti upol vene starosti pri 65. letu podatkih sinikatov oreii socialnih partnerjev pred tem najbolj izpo i. Kot smo že poročali GZS izračunali, da h dvig minimalne plače na šeststo evrov neto, torej za v Sloveniji 150 tisoč deJavtev trideset odstotkov, pomenil plačo okoli petsto evrov, na stečaj številnih podjetij in kar novih brezposelnih m 1 n 1 Zapkitnik, Danica Za^Žlebir.^^n Žargi; ^Ini «nrielavci: Marjana Ahaůč Maja Bertonœlj, Ma^ Gregonč. Ana Haftman, jože Košnji Milena MiMavčč, Miha Nagi< jasna PaUdin. Marjeta Smolnikar, Ana Vd^ OBUKOVNA ZASNOVA jemej Stritar. I lovarStrttar d.o.o. TEHNIČNI UREDNIK Gr^ F^nik FOTOGRAFIjA Tina Doki, Coiazd Kavóč LEKTORICA Marjeta VC D)A OG LASN EGA TRŽENJA Mateja Žvižaj GORENJSKI GLAS (iSSN ❖JSi-^fiÊè) Je «gislrltana blagovnajreunka p^ it 9771961 pi\ Vrz4u 8$ li imelektuslno lastmio. UiUn»viiplj in tsdajstelj: Connjski glas, Tet.: d.o.o.» f Dlœlaoricr Usnja Vo^jflk / Naslov: 6leup«isov9 mu 4. 4OÛO 04/20142 00, 04/20^42 e-maH: ir^íoi^g-Sta&.sl; mah ogl»l In osmrtnice : tř04/JO1 4A 47 / Delovni ta: portedd|ek, to^ek in tetnsk od 6. do 17« ure. t^eda od & do iS lire, petek od 6. ds ^4. ure. sobote« r>edel|e )n prazniki 2apno. / Cor?nj$ki glas je poUednkk. izhaja ob h in p«»kiK, » naVladl »».ooo fTVodov / Redne priloge: Moja Cor«rjska, Uio- pis Gorenjska {enVral letno) lndwe( lokalnih ptiiog /TisL Díwk Carinihia CmbH & CoKC, St. Veit/Olan (Si. Vjd na Chni), AvS»ija f Naroinina: Iři.: 04/20^ I «r/Oda: ^^^f Ib'^ naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta. pcHe'ni 20% popusta, letni 25 % popusta: v cene le vfa6jnan DDV pc stopnji %'. naročnina se upottcva od lekoft itevilk« (aseplsa do pisnega prekika, ki velja od taćelka raskdniefa obračunskega obdobja / Oolatne storitve po ceniku: nglAcorv Irf^n}»' cel.! 04/ 201 41 At- f 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek, i. decembra 2009 Jesenice Donacija za otroški oddelek Nova Ljubljanska banka (NLB) Skupina je v petek otroškemu oddelku Splošne bolnišnice jesenice podarila ček za štiri tisoC evrov. Humanitarno akcijo sov NLB poimenovali Dobra zvezda, v njenem okviru pa bodo otroškim oddelkom desetih slovenskih bolnišnic podarili skupaj štirideset tisoč evtov za izboljšanje razmer za zdravljenje in za obisk klovnov zdravnikov Rdečih noskov. Direktor Splošne bol- nišnice Jesenice Igor Horvat se ;e zahvalil za donacijo, ki je ena redkih v zadnjem obdobju, saj so se tovrstna sredstva letos močno zmanjšala. Denar bodo namenili otroškemu oddelku, ober^em pa bo donacija omogočila tri obiske klovnov zdravnikov. TI jeseniško bolnišnico občasno obiskujejo zadnji dve leti, njihov obisk pa tako otroke kot njihove starše in zaposlene na otroškem oddelku vedno močno razveseli, je dejaia glavna sestra otroškega oddelka Jožica Trstenjak. U. P. ř v NLB^ Skupina 4.000 EUR V i NLB je jeseniški bolnišnici podarila ček za štiri tisoč evrov in tri obiske klovnov zdravnikov. / Pow Mtofiow jesenice t Zaradi pandemske gripe umrla starejša pacientka V Spiošni bolnišnici jesenice je včeraj zjutraj zaradi zapleta s pandemsko gripo, hude pljučnice in nazadnje odpovedi organov umrla 89-lelna bolnica, ki so jo zdravili v intenzivni enoti internega oddelka. "V tej enoti je hospitaiiziran tudi 55-letni pacient s potrjeno okužbo pandemske gripe» ki je na respiratorju, njegovo stanje je resao. Sprejeli smo še eno pacientko, pri kateri obstaja sum na ta virus. Na pediatričnem oddelku je hospitalizîranih pet otrok, od tega imata dva potrjeno okužbo, pri treh obstaja sum na pandemsko gripo. Njihovo zdravstveno stanje je stabilno, nihče od njih ni hudo prizadet," je včeraj zgodaj popoldne povedala strokovna direktorica Sandra Tušar, dr. med. V bolnišnici so zaradi preprečevanja širjenja okužb z gripo in drugih okužb dihal uvedli posebne ukrepe. Obiske so omejili na eno zdravo osebo na dan med 15, in i8, uro. Obenem so spremenili načfn vstopanja pacientov v bolnišnico. Skozi glavni vhod lahko vstopajo le pacienti, ki nimajo okužbe di- hal. Bolniki z okužbo dihal pa po novem morajo vstopati skozi vhod za urgenco, ki je desno od glavnega vhoda. Takoj po vstopu ti bolniki dobijo zaščitno masko. Vse paciente in obiskovalec tudi prosijo, naj si po vstopu v bolnišnico obvezno razkužijo roke. Oa bi preprečili širjenje okužb, so tudi pregradili sprejemni ambulantni del bolnišnice. U. P., S. K. Poljanci pokončno hrbtenico Ob občinskem prazniku Občine Gorenja vas-Poljane so pogledali v preteklost, župan pa je ocenil, kako je na življenje Poljancev vplival Rudnik urana v Žirovskem Vrhu. Boštjan Bogatm Gorenja vas • Za praznični uvod so poskrbeli s predstavitvi j o Poijanske geneze oziroma so domaČi igrald predstavili, kako so kraji v občini leta 973 prešli pod okrilje freisln« ških Škofov. V slavnostnem n^ovoru je župsm Milan Ća-dež z današnje perspektve ocenil prispevek Franca Planine v Loških razgledih iz leta 1974, ko je opisoval potencial-ni razvoj Poljanske doline zaradi ustanavljanja rudnika: "Kes je. mdnik je pospešil raz- Letošnji nagrajenci z županom (od leve): Darja Buh, Ciril Buh p'D Slajka Hotavlje), Edo voj, bile so nove zaposlitve in Dolenc» župan Milan Čadež, Stefan IngliČ, )ar>a Roje (RK Gorenja vas) in Ana justin nadpovpreâie plače. Priáleke smo lepo sprejeli Rudnik so da imamo mo6io hrbtenico, pan. Okolica rudnika se je projektih, ki se aB se bodo iz-dolgo ustanavljali, dolgo ga ohranili smo navade, ki jih spremenila. Še pred urad' vajali prihodnje leto: gradnja «v tudi zapirajo.' potrjujejo številne etnološke nim zaprtjem je zgrajena go- širokopasovnega intemetne- S tem, da je Gorenja vas prireditve in delujoča diu5- spodarska cona Todraž, v ga omrežja, gospodarska bolje povezana s svetom, se tva. Zahteve in potrelx pre- okolju pa bosta ostali odlaga- cona Dobje, ureditev gore- župan ne strinja, saj cesti po bivalcev se glede na naSo li§ři, do katerih pa trenutna njevaškega jedra, krožišče Poljanski dolini manjka za- skromnost in delavnost, ki jo oblast nima posluha (niža- Gorenja vas, igrišče na So- Četni in končni del (škofielo- imamo v krvi, niso spreme- nje odškodnine). vodnju, novi oddelki vrtca na ška in gorenjevaška obvoaii- nile, svoje je dodal le Čas, v Župan Milan Čadež je Dobravi, projekt Urejanje ca). "Poijand smo pokazali» katerem živimo," meni žu- spregovoril tudi o številnih porečja Sore... kran) Stražiški kulturni teden Včeraj so s kulturnim programom odprli vrata 22. stražlške-mu kulturnemu tednu, ki bo potekal do 6. decembra v Šmar-tinskem domu v StražišČu. Danes ob 19. uri bo gledališki večer, Kufturno druStvo Tuhinj se bo predstavilo s komedijo Avdicija, jutri ob 19. uri bo v pogovornem večeru gost Andrej Šifrer, tema bo Zabava nekoč In danes, program bodo popestrili učenci Podružnične Sole Podblica z igrico Neto-ptrček Miško ne more spati. V četrtek ob isti uri bo gleda-liško-gfasbeni večer, učenci OŠ Stražišče bodo zaigrali Rdečo kapico po stražiško, poieg njih se bo predstavil še Delcli» Ški pevski zborGfmnazije Kranj. Pod Imenom Glasba v Stra- žišču bodo v pet^k ob 19. uri nastopili Dušan josevski, Bojan Rakovec, Apostoli in Ilioni. V soboto bo miklavževar>je ob 15, uri za predšolske otroke, ob 17. uri za šolarje. Kultur-nf teden se bo zaključil v nedeljo ob i8. uri z nastopom Folklorne skupine Sava Kranj. Letos so zaznamovali tudi stoto številko glasila Sitar in odprli razstavo de! slikarja Ljuba Kozica. S. K. Z Dado vedno dobite več f i H i I I V s? a 8f Ir i i Oacia Sdndeto 7.200 €• Oacia logan MCV 8.800 € l&ARAli/Clig 100 oeo t« Daciâ Sâr>dero Stepu^ay 8.900 €* ZIMSKE GUME ÛACIA * cébi vhm ( ie«« r^bai rminwvi vsv» w obm « ww^ r^ m ^.tft po^ uju^uj.ddda.si Po nakupih ne bo več treba v Kranj 4 1. stran Že v dveh mesedh naj bi bilo dokončanih tudi 25 stanovanj nad trgovino, ki so, kot 670 tisoč evrov je bUo so-fmancerskih sredstev. Na Beli so obnovili dom krajanov, kainor se je preselil tudi vrter Čriřř»W. Cpifttna vrfA, razen enega, že vsa^ prodana. nost del je bila 370 tisoč ev- V Preddvoru srao ob odprtju ene največjih naložb (zagoto- država in Evropska unija ÎZ obnovo vasi in razvoj vo pa največje zasebne) izve- podeželja prispevali 118 tisoč deli še, da je leto 2009 ieto evrov. V prihodnjih mesedh dokončanja veliJdh projektov. pa bo Preddvor dobil tudi Zupan Miran Zadnikar in občinska uradnica Rlavdija zdravstveni dom. Skupaj !mi stanovanjskimi dvoj- besedah Zima sta nanizala najpo- čki ga gradi družba membnejše. V Novi vasi in in sicer bo pc delu Preddvora so s pomočjo Marjeka v pi sredstev iz Evropskega skia- zdravstveni metn da za regionalni razvoj zgadili kanalizacijo in ob tem uredili tudi cestio infrastrukturo. Naložba je bila vredna splošna in zobozdrav-la ambulanta ter lékařík drugi pa stanovanjske Vrednost naložbe znaša 1,3 milijona evrov, nekaj več 1// milijona evrov. Kaak) Lučke šele na Miklavžev večer Po prvotnih načrtih naj 61 v središču Kranja že minuli petek postavili in blagoslovili božično drevo, mesto pa naj bi raz-světlili z več tisoč lučkami. Sredi prejšnjega tedna pa so se pri Mestni občini Kranj odločili, da s? pridružijo drugim slo* venskim mestom, ki se zavedajo svetlobnega onesnaževanja, zato so se odločili, da bodo lučke prižigali po j. decembru. Tako bodo v Kranj lue v svetilki to soboto, 5. decembra, ob 17. uh prinesli sv. Miklavž in otroci ter jo simbolično predali županu Damijanu Pemetu, ki bo slovesno prižgal novoletno razsvetljavo. Božično drevo, ki ga je letos darovala Agrarna skupnost Povije v sodelovanju s predsednikom KS Trstenik jožetom Lombarjem, bo tudi letos blagoslovil kranjski dekan, prelat Stanislav Zidar. Prvi od treh dobrih mož, sv. Miklavž, pa bo v soboto zbranim otrokom razdelil kar Seststo simboličnih daril. V. S. GORENJSKI GLAS torek, 1. decembra 2009 OBČINA KRANJ PRAZNUJE 5 Naša vizija je razvoj občine Tako ob letošnjem občinskem prazniku pravi župan Mestne občine Kranj Damijan Perne, ki je ponosen na nekatere končane in zastavljene projekte v občini, čeprav vsi načrti še niso uresničeni. Vilma Stanovnik Kranj • "Velik problem Kranja je bila zaostala komunalna infrastruktura in to je bUo vodilo naši) aktivnosti pred tiemi leti, ko sem s sodelavci prevzel vedenje občine. V tem ^asu se je zato začelo zeio veliko vitalnih investicij v komunalno infrastrukturo. Pri tem imam v mislih pred» vsem nujnost obnove dotrajanih vodovodnih cevi, česar smo se lotái z v^u re^jostju. Veliko smo že postorili, precej je Še treba postoriti, pri čemer imamo tako finančne kot Časovne omejitve. Žal je bilo ob tem treba podražiti komunalne storitve, kar seveda med ljudmi povzroča slabo voljo, vendar pa naj spomnim, da so bile le storitve do sedaj podcenene in v ceni ni bilo vštetih niti nujnih deleže/, ki so pomembni za sprotno obnavljanje, kaj šele za gradnjo infra- Župan Mestne občine Kranj Damijan PerneTir» strukture v prihodnje," pravi Ded tov pa bi zagotovo še želeli speljati, vendar vemo, kakána je bila v zadnjem letu ekonomska siluauja, zato so nekatere stvari malce zastale. Kljub temu sem zadovoljen z delom, čeprav se zavedam, da nikoli ni vse dobro za vse in da nikoli ne smemo biti povsem zadovoljni, vedno mora ostari nekaj, kar nas žene naprej," je prepričan župan Feme, ki mora v zadnjem času večkrat posluáati tudi pritožbe, da je ves Kranj razkopan. "V zadnjem času, ko je odprtih toliko gradbišč po mestu in okolici, razumem, da morajo imeti občani precej potrpljenja, da živijo s tem. Ob tej priložnosti se jim za to zahvaljujem, čeprav se zavedamo, da to prinaša korist za vse nas," pravi župan Damijan Peme, ki je v zadnjem letu tudi poslanec v državnem zboru. "V tem Času so mi vsi trije podžupani in uprava stali ob strani in ocenjujem, da dobro deJajo. kranjski župan Damijan iektov, tako na področju kul- tavljanju čim boljših razmer Vsi skupaj smo vpeti v Števil- Peme in dodaja, da je bilo v ture kot na področju športa v vrtcih in šolah. ne projekte, zato sem opti- zadnjem ćasu uresničenih in rcvitalizacijc starega mest- 'S projckd sc držimo vizije mist tudi za naprej," Šcdoda- ali začetih nekaj velikih pro- nega jedra, pa tudi pri zago- razvoja občine, nekaj projek- ja župan Damijan Perae. Občinski nagrajenci za leto 2009 Vilma Stamovnik Kranj - Praznik Mestne občine Kranj je vsako leto tudi priložnost za podelitev občinskih priznanj. Na seznam prejemnikov bo letos vpisanih devet novih nagrajencev, ki bodo za$lužř»nfi priznanja prejeli na jutrišnji slavnostni akademiji v Prešernovem gledališču. Tako si velike plakete Mestne občine Kranj letos deležni tri;e. Za prispevek k razvoju kulturne oživitve Mestne občine Kranj jo bo prejela Petr^ Puhar Kejžar, za usr>ešno delo z ljudmi po poškodbah glave Zavod Ko- Letošnji občinski nagrajenci Mestne rak, za dolgoletno uspešno ! Comd delo na področju vzgoje in Tudi listine o priznanju 130-letnici delovanja bo častnih izobraževanja pa Niko Sla par. Mestne občine Kranj bodo listina podeljena Gasilsko čine Kranj. Posthumno ga prejeli trije nagrajenci. Ob rtševaliii službi Kranj, ob bo prejel Stane šinkovcc 80-letnici delovanja pa za prispevek na področju Prostovoljnemu gasil* strokovnega tekstilno- skemu društvu Breg ob tehnološkega izobraževanja Savi. Prav tako si jo je za in prispevek k raziskovanju vztrajno delo v korist druž- zgodovine slovenskih tabo-bene skupnosti zaslužila Eva Pimat riščnikov med drugo svetovno vojno. Prof. dr. Tatjana Nagrado Mestne občine Dolenc Veličkovič bo naslov Kranj bodo podelili eno. ob častne občanke prejela za stoletnici delovanja pa jo vsestranski doprinos k in-bodo prejeli člani KuJtumo terdisupJinarnemu pristo-umetniškega društva Pre- pu do otrok s posebnimi po- doslje. Stane Šinkovec Tatjana Dolenc Veličkovič trebami, tako v slovenskem Na slovesnosti bosta po- kot mednarodnem prosto-deljena tudi dva naslova ru. Kranj za vedno Ob letošnjem občmskem prazniku bodo vsa gospodinjstva v Mestni občini Kranj dobila zloženko, v kateri so predstavljene najpomembnejše nove pridobitve v občini v zadnjih ktih (obnovljena šola Žabnica, uirce mestnega jedra, nova Vzhodna tribuna, Layerjeya hfšapa tudi nekateri projekti, ki se še Izvajajo (grad Khleselstein, knjižnica, prometna ureditev Slovenskega trga ...) ali naj bi se v'kratkem začeíl Izvajati (parkirni hiši, stolpi, objekt za predelavo odpadkov ...). Zloženka z zgovornim naslovom Kranj za vedno je Izšla v 23 tisoč izvodih. V. S. letos postal Prireditve ob občinskem prazniku Sreda, 2. decembra: ob 17.40: prevoz nagrajencev skupaj i Županom 5 slaro-dobnlmi vozili pred Prešernovo gledališče in sprehod po rdeči preprogi ob spremljavi glasbe ob iS. uri: začetek slavnostne akademije z naslovom Kranj za vedno • podelitev priznanj Mestne občine Kranj Četrtek, decembra, na praznik Mestne občine Kranj In ob dnevu odprtih vrat kulturnih hramov: ob 12. uri: odprtje razstave akademske slikarke Klementine Colija v Galeriji Mestne občine Kranj ob 12. uri: javna predstavitev donacije predmetov iz življenja dr. janeža Bíeiwetsa v Prešernovi hiši v Kranju ob 19. uri: odprtje ra2Stave akademskega slikarja Zmagd )e-raja, Prešernovega nagrajenca In nagrajenca Prešernovega sklada, letošnjega prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo, v Galeriji Prešernovih nagrajercev, Glavni trg 18 v Kranju Med 30. novembrom in 6. decembrom bo v Stražišču potekal 22. Stražiški kulturni teden. Vedno smo imeli visoke dlje, ù vendar nikoli prévisokih. Dosegijive, Rezultati so vidni, Kron j postûja prijetno 20 bivanie in obifikovanie. Zû vse oenercdje. Spoštovane občanke in občani, oiij a(iclmke4^ in želimo, da gremo skupaj naprej po poti razvoja ter gradimo trdno prihodnost. župan Damijan Per ne s svetnicomi in svemiki ter sodelavci ïz občinske uprave •J 6 •••••• •• •• «»M OM M M ••MM •••••• •• •• •••••• •• maja. be rtoncelj^g-ghs. si GORENJSKI GLAS torek, i. decembra 2009 Test z odliko Zmaga Klemena Bauerja na sprintu pokala IBU je kazalec dobre pripravljenosti slovenskih biatloncev. Optimističen je tudi janež Marič. Ma t A Bertoncel) njem v višinski hi5i smo ko- ...................................................................iičinfiko trenirali isto, le in- Kranj • Jutri se v Cestersun- tenzivnost je bila manjša," je du na Švedskem začenja sve- svojo prvo tovrstno izkušnjo tovni pckal v biatlonu. Trije opisal Janez Marič, ki o pri- slovenski biatlonci pa so že pravljenostj pravi, da je na pretekli konec tedna nastopi- ravni, kot si je želel, čeprav je i na dveh sprintih pokala imel jeseni slab občutek: ÎBU v Idreju na Švedskem. "Avgusta so se pojavile teža- Klemen Bauer je v močni ve s kolkom. K sreči je mag- konkurenci v nedeljo celo netna resonanca pokazala, zmagal.Tadeja Brankovič Li» da ni niČ hujšega. Po pregle- koLar ill Vid Vondna pa du sem nehal premišljevati o izpolnila normo za nastop v tem in tudi težav ni več. Pa svetovnem pokalu, Bauer je bil v Idreju nekak tudi s koîenom je v redu." Kljub optimizmu pa Bie- šen testni "zajec"' slovenske jec, ki z družino živi v Stari moške ekipe. Njegova zrna» Fužini, o ciljih ne želi govori» ga je kazalec odlične priprav- ti. Jasno pa je, da so visoki. Ijenost} o kateri so govorili Napredek je na treningih kaže pred odhodom v Skandi- zal tudi v streljanju "Na stre-navijo. Vsaj na te; ravni pa liŠČu sem bolj samozavesten naj bi bil tudi Janez Marič, ki in mislim, da lahko dobro ie večino novembra preživel ustrelim. Nisem pa tip tek- V višinski hiši pri Tadeju Va» movalca, ki bi bQ lahko na I j aveu» tako kot drugi fantje z strelišču stabilen,' Še pravi izjemo Bauerja. "Za bivanje Marič, ki je bil v lanski sezona tri tisoč metrih nadmor- ni v svetovnem pokalu na ske višine sem se odločil, ker strelišču uspešen v 74- nimam kaj izgubiti. Z nami odstotkih, še nekaj slabšo je bil tudi Tadej, ki ima s tem statistiko (68-odstotcn strel- veliko izkušenj. Večinoma ski izkupiček) pa sc zabeleži- sem spal kar normalno, ti pa 11 pri Bauerju. Jasno pa je, da občasno zmanjka zraka, sta ob uspešnem streljanju Sploh na začetku je bilo gle- oba lahko povsem na vrhu, de tega kar hudo. Med biva- tako kot tudi Teja Gregorin. Po Kitajski na tekaške smuči Slovenski kolesarji na Kitajskem ; f^to Mt Kokssrjl kranjske Save so letošnjo sezono končali kasneje kot običajno. Blaž Furdi. novinec Jure Zrimlek, Mat^j Stare, Vladimir Kerkez, Nik Bufjek in Gašper Švab so se pred krat-kim vrnili s ko/esarske dirke Tour of Hainan (2. HC) na Kitaj* skem, na kateri so nastopili v dresu slovenske reprezentan- ce. Poleg njih je bil na Kitajskem še nekdanji Savčan Grega Bole. Dirko je dobil Španec Francisco Ventoso (Carniooro-A Style), Bole /e bil odličen drugi, kot najboljši Savčan pa na 14. mestu Furdi. "Dirka je bila odlično orgarizfrana, ob progi je navijalo veliko ljudi. Kot reprezentanca smo se v močni konkurenci izkazali. Diricaii smo na Boleta, le mafo je do deseterice zmanjkalo tudi Furdiju," je povedal vodja ekipe Matjaž Zevriik. sicer trener dečkov v KK Sava Kranj. Čeprav je sezone konec, pa so kolesarji že začeli priprave na novo. V kontinentalni ekipi Save za leto zoio bo devet kolesarjev: poleg omenjene šesterice 5e Uroš Šilar, Domen Kalan in Mark Dža-ma$tagič. Slednja sta fetos dirkala v kategoriji starejših mladincev: Domen za Savo, Mark pa za Perftech 8led. Ha prve skupne priprave v ne popolni zasedbi bodo odšli sredi de- cembra, tako kot lani za en teden v Livigno v Italijo. "Dota- krat bodo fantje stopnjevali raven pripravljenosti. Največ treninga v Lfvignu bo seveda na tekaških smučeh," pa je pojasnil trener Članov Miran Kavaš, ki za zdaj načrtuje, da bi dirke v novi sezoni začeli ře februarja. M. B. Najboljša posamična izida na 7,6. Špelinem in Vesninem memoriálu sta dosegla Anja Čarman in Matjaž Markrč. Emil Tahirovič namesto v bazenu v bolnišnici. Maja Bertonceu Tekmovanje je bilo eno zad- ....................................... njih pred bližnjim evrop- Kranj - V olimpijskem baze- skim članskim prvenstvom v nu v Kranju je v soboto v 25-metr5kih bazenih, ki bo organizaciji PK Triglav Kranj potekal 26. Špelin in Vesnin memorial, medna- od 10. do 13. decembra v Ca* rigradu. Kot test pripravljenosti je služil tudi Anji Čar- rodni plavalni miting,' na man. Slednja je zaradi po- katerem je nastopilo petsto ákodbe rame, ki se ji je poja- plavalcev iz sedmih držav, vila že na mediteranskih ig- Najboljša posamična izida rah, izpustila tudi svetovno sta dosegla plavalka kranj- prvenstvo v Rimu, pred dve- skega Triglava Anja Car- ma tednoma pa je še zbolela, man (na 100 m hrbmo) in "Brez treninga sem bila en Koprčan Matjaž Markič (na teden, tako da sem nad re- 100 m prsno). Memorial so zultati prijetno presenečena, zaznamovali še Ttiglavana saj so na ravni kot pred bo- Memorialno tekmovanje v Kranju je v prvi vrsti namenjeno Jan Karel Petrič, ki je bil leznijo. Čakajo me še sklep- mladim plavalcem. Na sliki Mina Kašca (Žito Goreijka najboljši v seštevku dveh ne priprave na prvenstvo, Radovljica) in Marija Soklič (Triglav Kranj)./F^totn^aDou nastopov (800 m prosto, kjer bom nastopila na 100 in 200 m mešano) in Urša Be- 200 m hrbtno. Krajša razda- živi v Ljubljani, trenira pa v tudi medalja," pra\i Matjaž ian (800 m prosto) ter trije Ija bo priprava za 200 m, Kranju. V Carigradu bo bra- Markič, ki je v Kranju pogre-novi državni rekordi: mia- kjer si želim plavati okrog ^^ zlato na 50 m prsno, šal partnerja na treningu dinski štafete Triglava na osebnega rekorda, kar mis- "Težko je karkoli napovedo- Emila Tahiroviča. Slednji je 4x200 prosto, Triglavana lim, da bi lahko zadostovalo vati. Poleti sem postal oče in zbolel, moral je celo na Petra Johna Stevensa v kate- za finale," je povedala Anja veliko ene^je posvetil tudi zdravljenje v bolniSnico, in goriji dečkov na 100 prsno Čarman z GodeŠiča, ki po vr- družini, tako da sem malcc njegov rastop v Carigradu, in kadetske piavalke Mari- nitvi iz Amerike trenira pod slabše pripravljen kot lani. kjer bi moral braniti brona- bora Špele Bohinc na 800 vodstvom Ronija Pikca, tako Želja je plavati osebni rekord sto medaljo, je pod velikim prosto. kot tudi Markič, Koprčan, ki in potem verjamem, da bo vprašajem. Želimo na evropski vrh Manjka nam samo še naslov evropskega klubskega prvaka, pravi Jure Štancer, kapetan Lokateksa Trate, novega državnega prvaka v balinanju Simon Šubic Ško^a Loka « Balinarji Lokateksa Trate so s sobotno zmago proti kranjski Planini Ribnika r Avtose rvi s {17 :5) šestič osvojili naslov državnega prvaka, medtem ko so Kranjčani letošnjo S'jper ligo končali na tretjem mestu. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s kapetanom novih državnih prvakov [uretom Štancerjem, igralcem s slovesom, da nikoli ne odpove. Lokateks Trata je osvojila že šesti nasbv državnega prvaka. Kaj je biio odločilno za ta uspeh? "Letošr^jo ekipo je krasilo zelo dobro vzdušje med ig- V kar ign staJi državni prvaki, osvojili pokalno tekmovanje. Uro^ Vehar je postal državni prvak v posameznem, z Juretom Koziekom še v štafeti. 2 Jure Štancer prvaki samo šestkrat, vendar "Ekipa bo v prihodnji se- mcnojpatudivdvojjtah. Fr- pa smo bUi skoraj vse preosta- zoni doživela nekaj spre- venstvo je sicer odločiia je- le sezone drugi. Zdi se mi memb, saj bodo nekateri ig- senska zmaga proti nepo- tudi zelo pomembno, da je je- raid zap srednemu tekmecu Krimu dro ekipe vs^ ieta ostalo isto. strani sť Stikingu da smo iispehe kovali večino- vem porazu ni več pobral, ma z domačimi igralcL" Moram pa ob zadnjem uspehu omenití, da si je Trata leta 2000 zadala riii Ha Kn na. Kako naprej.^ V naslednji raid zapustili klub, po drugi strani se razmišlja o okrepit- vah, s katerimi bi se lahko enakovredno kosali 2 najmočnejšimi evropskimi klubi. Ainbidie so. da bi enkrat cil), da bo na- zoni znova nastopale v ev- postaii evropski klubski pr-slednjih sedemnajst let v ropskem i)okaJu, kjer pona- vaki, seveda pa bo ciij tudi uresniči. državni jo vidne vloge ... vadi slovenski klubi ne igra- sedmi naslov državnega vaka Todd Elik že zatresel gol Po zamenjavi trenerja, ko se je na jeseniško hokejsko klop usedel Mike Posma, je prejšnji teden moštvo Acro« ni Jesenic okrepil veteran Todd Elik, ki ga slovenski ljubitelji hokeja poznajo kot nekdanjega igralca Olimpi-je. Elik je tako nastopil že na petkovem slovenskem hokejskem derbiju lige EBEL, ki ga je v Tivoliju $ 5 : 2 dobila Tilia Olimpija. Novinec se ni vpisal med strelce, je bil pa zato uspešen na nedeljski tekmi v Podmežakli, ko so železarji 56:4 premagali KAC. Žal pa na tekmi ni nastopa) kapetan Tomaž Ra-zingar, ki se je v petek poškodoval in ga na ledu ne bo najmanj šest tednov. Tako ne bo nastopil niti na današ« nji vnaprej odigrani tekmi, ko bodo Jeseničani, ki so Še vedno zadnji na kstvici, gostovali v Beljaku, V. S. Astec Triglav v Kranju Jutfi se zz veČino slovenskih odbojkarskih ekip začenjajo nastopi v evropskih pokalih. Odbojkarje ACH Volleyja v Ligi prvakov čaka gostovanje na Poljskem pri ekipi As- seco Rzeszow, Astec Triglav bo prvo tekmo v 2. krogu CM Challenge Cupa v domači dvorani na Planini proti nizozemski ekipi AB Groningen odigrali jutri ob uri. Že danes pa igralke Cal-cit Kamnika v gosteh čaka prva tekna 2- kroga CM Challenge Cupa proti ekipi Iraklis Thessaloniki. B. M. GORENJSKI GLAS torek, 1. decembra 2009 REKREACIJA mi rcslav. cyjct kan řtt{g)2-giízs.sí 7 Gremo na Miroslav Braco cvjetičanin stili še barja, ki spadajo med najjužnejša visoka ..........................................................barja v E\Topi in zamočvir- "Minca svofga Luko pelje jene» težko prehodne gozdna Pokljuko. Ta s težavo ce- ne površine. Rad bi vas sto melje, žena ga po gobe opomnil» da tam zgoraj ni pelje. I.uka pri setiiJcu tam veČ le «n hotd z eno po- na Zatmiku žejo hudo je za- možno depandanso. Rad bi čuti], pa prije] ga je en glaž. vas opomnil, da je zdaj tam Minca Sla brez Luke je zve- zgoraj veliko vei in da boste čer s Pokljuke, gobja bera je nad ponudbo navdušeni obilna, Luko vzela je gostil- tako tisti, ki si želite prepro- na. Gremo na Pokljuko stega visokogorskega udo- iskat naš'ga Luko, žejo bja. kot tisti, ki si tudi nad ti- hudo je začutil, spijmo z soč metri nad morjem želite njim še mi en glaž so luksuza. peli in še pojejo A\^eniki. Težki Časi so in vse je pře- stojí Športni Ko je pesmica nastala, je drago. Spc>innil sem se, da bila Pokljuka le gobarski si z malo bencina v avtu in raj, ki se je raztezal dvajset mojo staro smučarsko teka- Tudi politiki se sproščajo r kilometrov po dolžini in ško opremo lahko popolno- center Pokljuka. / foto Tina Dok prav toliko po Širini. Ta kra« ma spremenim premrzlo ješka "oaza" v Julijskih Al- sen in zimo. Smučarski tek pah, kjer smreke domujejo, ni predrag šport, je pa eden je bila od nekdaj osamljeni od najkoristnejših in nâjlcp- biser, katerega so ljubitelji ših. Z mab volje si bom pri- narave, gora, gozdov in tiši- dobil kondicijo in z malo ne skrivali kot svojo skriv- vaje bo moj korak na smuČ- nost. kah tak, da bom v tem počet- Če se danes zapeljete z ju užival. Užitek je tisto, kar avtom po Pokljuki, boste potrebujem zdaj, ko so skrbi imeli občutek, da ste nekje, začele igrati svoje Oskarjeve kjer vsi živijo od turizma, vloge v naših življenjih. Go- Nova cesta, nov asfalt, pre- vorim o smučarskih tekih novljen hotel, nov hotel in zato, ker sem mnenja, da je nekaj manjših apartmajev, Pokljuka prešla iz gobarske- ki so narejeni za počitniške ga v smučarsko tekaški raj užitkarje. vas zdaj vabijo, tistega trenutka, ko jo je po- Biatlone! na vadlšču iC Pokljuka /^ot»Tin»c«bi da na Pokljuki pričakate in belil sneg. Turnim smučar- doživite jutro. Doživeti ju- jem delam krivico in zato se tehnično bolje podprtem ampak so tam turisti s cele tro na Pokljuki je postalo jim bom odkupil nekoč, prostoru za vadbo, trening Evrope z okolico vred. . " y • ./ ' * » y podobno doživetju jutra- Tudi alpskim smučarjem in tekmovanja. Zdaj imajo Tale opomin na Pokljuko njih Benetk. Tisti, ki se z delam krivico, a doklei bo nekaj, kar ima malokdo na je le zalo, ker bom in boino v avtom ali s kakim drugim za to vejico smučarja tako svetu. Imajo tako moderen Gorenjskem glasu malce veČ prevoznim sredstvom pri- slabo poskrbljeno, kot je Športni center, da bodo zdaj vrstic porabili za smučarski peljejo navsezgodaj do bilo do zdaj na Pokljuki, vsi ovinki, prevoženi s tek in turno smučanje. Napi- Mrzlega studenca, pravijo, bodo morali še malce poča- kombiji do smučišča, po- sane vrstice bodo namenjene da to ni to in ni tako» kot če kati z mojim odkupom. Po- stali pozaba ali pa užitek, tudi kot opozorilo, da se je se na Pokljuki zbućiš. Za- kljuka verjetno nikoli ne bo Malo nižje proti dolini zdaj Pokljuka spremenila, da je nimivo? Mogoče so zaradi raj za alpske smučane, bo stoji prenovljeni Šport ho- drugačna kot takrat, ko ste jo tega začeli pospešeno adap- pa zato verjetno vsako leto tel, ki bo zopet privabil vse zadnjič videli, in je njena po- tirati stara hotela in so zato lepša za tekače, turr.e smu- tiste pokljuške oboževalce, doba zdaj taka, da vas ne bo zgradili tudi najnovejšega, ki spada že skoraj med luksuzne. čaije in sankače ter pohod-nike. ki so se odtujili za časa nje- motila kot komercialno zbu- govega razpadanja. V pre- jena, temveč kot taka. kot ste Z gradnjo športn^a cen- novi je tudi skoraj najpri- si vedno želeli, da bi morala Mogoče ste Gorenjci že tra na Rudnem polju bo tek Ijubljenejša |elka, in ko biti. Med opisovanjem in pi- malce pozabili na njenn na smučeh prenovil svojo bodo dela končana, bo vse sanjem o teku na smučkah razgibano površje skritih zibelko. Biatlonci in tekači tako, kot je že bilo nekoč se bomo morali s Pokljuke brezen, zaraščenih kont in so pridobili nekaj, kar so si pred davnimi leti, s to razli- spustiti tudi nekoliko nižje, vrtač in dolinic. Ti ostanki zaslužili 2 desetletji hrepe- ko, da na Rudnem polju ni na primer v Rateče, Tamar, pokljuškega ledenika so pu- nenja po udobnejšem in samo vojska v vojašnicah. Kranjsko Goro... Kava po smučanju z Clasom / f^o ima Doki Napovednik rekreativnih dogodkov Smučanje z olimpijsko kartico Olimpijski komite Slovenije jc v sodelovanju 2 Združenjem gorskih centrov Slovenije pripravil program smučanja z Olimpijsko kartico, pri katererr. lahko v izbranem terminu koristite 50-odstotri popust i nakupu vozovnic. V termínu od 1. decembra 2009 do 25. aprila 2010 p9 lo-odstotni popust pri nakupu vf>7nvnic. Imetniki kartic bodo deležni §e Stevilrih drugih ugodnosti, med drugim v sodelovanju s Skipas travel, ± o. o., tudi ugodnejle smuke v Avstriji in Italiji. Z izbranimi Solarni smučanja pa se bodo lahko pod posebnimi pogoji koristile različne storitve. Vse informacije o programu smučanja 2 Olimpijsko kartico so zbrane v posebni zgibanki, ki jo lahko dobile v vseh trgovinah Intersporta. Informacije bodo objav- jene tudi na spletni strani wvAv.olympic.sk vvwwi0lyrnpic,ii GIBAJTE SEZNAMI Miroslav Braco Cvietićanin Bazični trening Sobota jc, dan pred devet- Tako piše Pustovrh o tem. Še te- indvajsetim novembrom in čem. Pidzje idealen. Kako lepe ura kaže nekaj minut pred sed- smuâ imam. Dres se mifania- mo. Oàliiai dan, da prekinem stično prikga. Pravzaprav bi aktiven poiitek in se lotim tre- moral biti smučar tekač. Tečem ninga za r.ovo, prihajajočo ko- na smučkah. Ne tečem. Ho-lesarsko sezono. Bazični tre- dim. Še hcditi ne zmorem. To je najbolj zajeban šport na svetu. To ni rekreacija, to je tlaka. Ali ni bih na Pokljuki včasih riacisHČno konccntracijsko taborišče? Tok zajebanih klancev ni niti na Aljaski. Zebe me kot ustvariti moram zadnj rarmi videl kûkSnn vreme je tam zgoraj snega je nc razpolago razmišljal o teku na smučeh, psa. Cokb imam. Žulj imam. Preverjeno mi je dokaj všeč. In niti bujeta ni deset kilome- m pot trov radiusa. Prekleta kapa mi na Pokljuko, ko mi je povsem leze čez oá. Premišljujem, če slučajno tipka enter omogočila bom še kdaj tekel na smučeh. odlfířil moj dnevnik. Kaj sem Slišal sem za Spining in pisal vanj bni za 2p. novem- R.P.M., mogoče je to primer- ber, b/vS dan republike? nejše za ustvarjanje baze. Ali tudi naj vseeno počakam na 15. mata dan. Dan, ko bom moral rec?Toplejebo.Ne,česemrácd Veiitl začeti pnprave na novo kolesarsko sezono, fn kako Start, potem je treba štartati Ležim v banji in razmišljam ugotovil, da je prišel ta dan? o lastni možganski kapaciteti. Stopil sem na tehtnico in... spet Kri teče iz dveh žuijřv. Kopam devetka spredaj... pa tudi do de- se v lastni fervi. Bokdopomis- manj lil, da sem si rezal éiie?Ne mo- ka veliko. Ampak, še sta samo rem našamponirati las. tako dve številki, tako da ni veliko me bolita reki. Kako bom vstal ače kot lansko le\ koledarju. Kolesar iz banje? Kdo mije sploh predlagal banjo? Kako bom oblekel smučeh je veliko bolj sme- pižamo? Najbolje bo, da se šen kot smučar tekač na koie^ utopim. V lastni krvi se bom rasno Priznam. Ce je pa še tako smo- utopil. Odprem zamašek. Odtán, kot sen\ sam, je to dodatna tok je zabasan. Voda ru teče iz čemu tako banje. Odtok je poln íoi Poza-dolgfi pcdice. In tako tanke pali' bií sem, da se je pred mano v ce. Za *nojih i8S on potrebu- banji kopal pes. Utrujen sem jem skoraj fižolovki, ... Da o kot pes. Ali spim? Kako naj smučeh ne govorim. Kdo si jih zaspim, če imam Še vedno no je izmís/íl v tà širini oz. ožini? pulza? Če se žena še enkrat Neki zelo varčen Skandinavec, men\ bi d mislili. Ampak, za trcnir\g žvajznu čez žnable. vse. Tudi to» da se odpeljem na Šraufheiger Pokljuko v snežnem metežu z spodletel v lastni dlani. Spim. zelo slabimi zimskimi pnevma- Končno. Sanjam bele blato s tikami. Gume z nizkim profi- Pokljuke. Vsepovsod je. Belo lom? Rawo s tako nizkim kot spreminja v žííá pesek njihov lastnik? Tečem na smuč- Utapljam se. Na Pokljuki je k kah, torej se gifcom. Vdihujem nemško koncentracijsko svež zrak in krepim mišiu. taborišče. Nacizma št nismo Ustvarjam bazo. BuziČne pri- zatrli, prave so se začele. Napredoval Gledam lasten pogreb oceni krsto so mi kupili bom. Drsalna tehnika mi gre Seveda, da jim bo ostal bolje od khsične. Lepo je teči. za v Tuš! Čudno, dc Ne vdira mi se. Lepe tekačice krematoriji? me me prehitevajo. Imajo lepše ritke od koUsari. Čudovito se po- julro. Kdo mi je nasui bei£\na v &v napisanegfi čutim. Pokljuka je zimska Ije? pravljica. Tri ure bom tekd. Ne, 2 štin. Po treningu bom jedel branega sem se odločil vrniti sportmisliji. Prišel bom tudi]u- v posteljo in začetek bazičnega tri in še pojutrišnjem. Potem naredim dan in pol premora. treningfl prestaviti na kak drug dan. 8 O Simon, su b si GORENJSKI GLAS torek, i. decembra 200g Popravek V petkovi StevNkj Gorenjskega glasa je bilo v poroCllu s sojenja domnevnima napadalcema na kranjsko policijsko postajo napačno napisano, da je med mimoidočimi, ki so opazovali policijsko delo, kriminalistovo pozornost zaradi drugačnega vzorca pritegnil Stanko Radojević. Pravilno je, da je pozornost kriminalista pritegnil drugi obtoženec Oejan Savle. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo. KRIMINAL KftAN) Kriminalisti spet zasegli heroin Kriminalisti Sektorja kriminalistične pollcl/e kranjske policijske uprave so v petek v Kranju prijeíi 49-letnega osumljenca iz Triiča, pri katerem so našli 24 paketkov oziroma skupno \0 gramov prepovedane droge heroin, namenjene prodaji. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog so osumljenca pridržali in ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. LjuBEg, Krani Zaželela sta sÎ kajenja Neznanec jev npdeljo okoli 22. ure vlomil v prodajalno in iz nje odnesel še neugotovijeno količino cigaret in drugih izdelkov. Koliko je bil vreden nakradeni plen, bo ugotovljeno po opravljeni inventuri. Drugi ljubitelj kajenja je v noči z nedelje na ponedeljek vlomil v gostinski lokal na Ulici Lojzeta Hrovata v Kranju ter iz njega odvzel za okoli 150 evrovgotovine ter Se neugotovijeno količino cigaret. Tudi tu bodo morali najprej narediti popis, da bodo lahko ugotovili, koliko in kaj manjka. KRAN) Odnesel denar in računalnike Neznani nepridiprav je v noči na nedeljo vlomil v poslovne prostore na Cesti Staneta Žagarjs, onesposobil alarmno napravo in si prilastil okoli 750 evrov gotovine, tri računalnike in nekaj računalniške opreme. Policisti o primerih zbirajo obvestita» zoper neznane storilce bodo podali kazenske ovadbe na pristojno državno tožilstvo. k%an) Not je vzela Volkswagna Noč iz srede na Četrtek je vzeta Volkswagnovega Golfa, let-nik 200S, bele ban/e, na katerem sta bili tablici z registrsko številko KR 2j-400. Avtomobil je bil na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom, policisti pa bodo na Okrožno državno tožilstvo v Kranju poslali kazensko ovadbo za ne- znan^gň avtomobilskega tatu. Naklo Gorivo je le vedno vabljivo Neznani storilec je v noči na četrtek iz parkiranega delovnega stroja na gradbišču iztočil 200 litrov goriva, s čimer je bilo povzročene za 230 evrov materialne škode. Policisti bodo neznanca naznanili tožilstvu. Kranj Izposodil si je tablico Nekdo je v sredo med popoldnevom in večerom na parkirnem prostoru na Savski Lokt v Kranju odvzel zadnjo registrsko tablico z oznako KR 17-56A» ki je sicer pripadala rdečemu Renaultu 19. Policisti še ne vedo. kdo in zakaj je potreboval tablico. Šenčur Sel bo na počitnice Neznanec je prejšnji teden sredi belega dne z dvoriSča sta» novanjske hiše v Šenčurju odpeljal počitniško prikolico 2ZT in številko šasije VYi4i54DoJoooo236 tinskega ljubitelja kampiranja. M. C. Štiri leta za poskus uboja moža Sodni senat je v celoti sledil navedbam tožilke in Zdenki Volčič Vinšek tudi podaljšal pripor do pravnomočnosti sodbe. Matiaž Grígorič Kranj • V petek se je z zaslišanjem sodah\ih delavk s laanjskega cenlia za sodalno Nasprotno je bil zagovornik Marko Klofutar v zaključnem govom prepričan, da bi Volčič Vinškovi lahko očitali kvečjemu povzročitev delo in izvedenke psihiatrič- hude telesne poškodbe, nine stroke ter zaključnimi go- kakor pa ne naklepnega po- vori končalo sojenje 54-letm skusa uboja. Zagovornik je Zdenki Volčič Vm^, Id jo je menil, da bi morale pristoj- obtožba bremenila, da je ne ustanove, predvsem Cen- maja leios s steklenicami in ter za sodalno delo, razdru- drugimi neugotovljenimi žiti zakon, v katerem so bili predmeti skušala ubiti svoje- prepir, alkohol in iizično na- ga moža Silvestra Vlnška. silte stalnica, prav tako pa Sodm senat pod vodstvom poskrbeti za prisilno zdrav- sodnice Andrijane Ahačič je ljenje. K dejanju je s svojim obtoženko obsodil na štirilet- pitjem in nasilnim vedeno zapornu kazen in ji zaia* njem nedvomno pripomo- di ponovitvene nevarnosti gd tudi oškodovanec, je me- podaljšal pripor do pravno- nil Klofutar. Hkrati se je močnosti sodbe. SodiSče je vprašal, zakaj polidja ni pri odmeri kazni, kjer je si- aWpâla že nekaj mesecev cer upoštevalo, da je Volčič pred usodno nočjo, ko je Sil-Vinškova dejanje storila v vester VinSek z železno pali- stanju bistveno zmanjšane co udaril ženo. piištevnosti, v ceJoti sledilo Da so bile razmere v zako- Po končanem sojenju so obsojeno Zdenko Volčič Vinšek ponovno odpeljali v pripor. / roto:'ins oou tožilki Poloni Košnjek, ki se nu zelo težavne, je kot priča je v zaključnem govoru med povedala tudi Majda Sršen, drugim oprla na izjave priČ ki je v okviru strokovnih sku- poročila, pa naj bi Vinšek izdelala izvedensko mnenje, in druga dejstva, iz katerih pin na Centru za socialno Volčičeva večkrat tepla kot zdravnica pa bi priporo- naj bi bil razviden tudi 411* delo Krani obravnavala za- moža. Obtoženkojekotose- čala zdravljenje odvisnosti riiski naklep. Tako naj bi eni konca in jitna tudi skušala bo, ki ima zaradi uživanja al- od alkohola. od prič na pokopališču p>ove- razložiti, kaj zanju pommi kohola, morda pa tudi zaradi Obsojena Zdenka Volčič dala, da išče grob za svojega napovedana deložadja iz sta- prometne nesreče leta 1976 Vinšek, ki ji bodo od odmer- moža, bremenilo pa jo je novanja na Planini. Na vpra- in udarca v glavo v ranem jene zaporni kazni štirih let tudi to, da je ranjenega Sanje zagovornika, kdo od otroštvu motnje v zaznava- odšteli Čas, prebit v priporu, moža, ki je bil v času posku- zakoncev je bil nasilen, je nju posledic svojih dejanj in je sodbo sprejela mimo, sa umora prav tako kot ona v odgovorila, da sta bila glasna togost mišljenja, opisala sod* med obrazložitvijo pa je z alkoholiziratiem stanju, vsaj oba, sodeč po govoricah, ki na izvedenka psihiatrične vzklikoma 'to pa ni res" dva- 22 ur pustila brez pomoči. so jih potrdila tudi policijska stroke Martina Tomori, ki je Irat prekinila sodnico. Ponujajo lažno sodelovanje Policija opozarja pred zlorabami elektronskega bančništva. Maiiaž GrécoriČ Dia-group, Contid-travel in Za to opravilo jim je obljub- nudbe ne odzovejo. V naspro- ...................................... podobno, po elektronski poš- Ijeno plačilo, ki je lahko izra- tnem primeru jih namreč Ljubljana - Polidja je v zad« ti pa pošiljajo ponudbe za laž- ženo v odstotkih od posamez- lahko doleti kazenska odgo- njih tednih prejela večje števi- no poslovno sodelovanje na- ne transakdje ali kot meseč- vomost zaradi omogočanja lo prijav kaznivih dejarij, po- ključnim osebam. Vsem, ki no plačilo. Računi, kamor se izvršitve kaznivega dejanja vezanih z zlorabami elektron- se javijo m izrazijo interes za prenaša tako pridobljen de- velike tatvine in napada nain- skega bančništva. Zlorabe so sodelovanje, v podpia pošljejo nar, so večinoma v Ukrajini formadjski sistem. Policija se pojavile na območju vse pogodbe, iz katerih je razvid- in Rusiji, kjer se sledi za od- bo ukrepala zoper vse,ki bi v države, zato polidští opozar- no, da bodo na svoje transak- kritje storilcev izbijajo. Po- Sloveniji na takšen način pre- jajo in svetujejo uporabni- ojske račune prejeli denar, ki lidsd opozarjajo, da denarna jeli denar, in jih kazensko kom tovrstnih storitev, naj ga morajo nato poslati na sredstva, ki jih ljudje prejme- ovadila. Polidja na svoii splet» bodo previdni Neznana se v drug račun, vednoma prek jo na transakdjste račune, iz- ni strani podaja nekaj nasve- večini primerov izdajajo za plačilnega sistema Western virajo iz kaznivih dejanj, zato tov za uporabnike elektron« podjetja, kot so li^sprom, Union in Moneygram pozivajo, naj se na tokšne po- sldh bančnih storitev, Kiianj Pogrešajo Joška Rudolf V sredo okrog osme ure zjutraj je od doma neznano kam odšel letni Kranjčan joško Rudolf» doma s Kurátové ulice 4 na Kokricr. Po podatkih kranjskega operativno komu* nikacijskega centra je pogrešani visok 174 centimetrov, močne postave in kratkih skoraj obritih lâs s temensko plešo. Oblečen je v svetlo rdećo jakno Iz blaga, temno modre džins hlače in majico z dolgimi rokavi sivo modre ban/e, obut v nizke črne usnjene čevlje. Pri sebi je Imel črno platneno torbico za dokumente. Policisti prosijo vse, naj morebitne podatke o pogrešani osebi sporočijo na telefori-sko številko 113 ali na najbližjo policijsko postajo. M. G. Gorenjski Glas «'W.00RENISK1GLAS.S1 •aM ' J Milan m Rozi Kosec iz Mengša si 7 rezbarjenjem lesenih jaslic zapolnita ves cas v domovih za starej se svetujejo: obiskujte svojce le, če ste zdravi. Mara Jelovsek, upokojena prosvetna delavka Nekdanji novinar Mirko Kunšič dela naprej, a bolj svobodno. 1 Upokojenski glas, torek, i. decembra 2009 Aktualno Preverili smo, kako jez okužbami z novo gripo v nekaterih gorenjskih domovih za starejse občane. Ponekod je vodstvo zaposlenim omogočilo brezplačno cepljenje» povsod pa velja obiskujte svojce v 1 Suzana P. Kovačič Domu upo- k o j e n C e v Kranj med stanovalci do tega tedna ni hilo primera okužbe z virusom nove gripe. Kot je po* udarila direktorica doma 1 i ovih samo zdravi! Proti običajni sezonski gripi se je cepila vedna stanovalcev kranjskega doma, od 210 kar 190, cepili so se lahko kar v ambulanti doma. torica. V kranjskem domu Zanimanja za cepljenje pro- še najbolj me skrbi, da bi začelo zboievati osebje in da zaradi tega ne bi mogli stanovalcem nuditi popolne oskrbe," je opozorila direk- upokojencev so že sprejeli ukrepe za primer pandemije. Prvi'ukrep bi bil omeje- ti pandemski gripi pa je zelo malo, tudi med zaposlenimi, Problem je tudi v tem, Direktorica Doma upokojencev Eranj mag^. Zvonka Hočevar Šajatovič je pokazala prostore domske ambulante. Ob ^jej sta zdravstvena tehnika Mateja Jagodie in Matjaž Mausar. /foic nmDoki vanje obiskov, drugi izolaci- ker stanovalcev proti pan- re z rešilnim avtom niso cepljenja, za stanovalce pa zaposleni cepijo proti novi Zvonka Hočevar Šajatovič*, ja bolnikov. "Imamo veliko demski gripi ne morejo ce- jp rajpomembnejša preventiva. "Stanovalci imajo na voljo hrano, bogato z vitamini, redno prezračujemo prostore, na veliko mestih so postavljena razkužila, na najbolj prehodnih mestih smo postavili avtomatske Iazkuževalnike. V toaletnem prostor\i za invalide smo namestiii drsna vrata na senzor. Za zaposlene smo imeli izobraževanje v srečo, ker )e kar 120 stanovalcev v enoposteljnih sobah, le 45 sob je dvoposteljnih," je poudarila sogovornica in dodala: "Skrajni ukrep bi bila začasna prepoved obiskov. Največja težava so namreč ravno obiski, ki prinesejo v dom različne viruse. Ob tej priložnosti nagovarjam svojce, prijatelje in znance naših stanovalcev, piti v domu, je opozorila sogovornica: "Lahko bi naročili izvajalce iz cepilnih centrov, a samo v primeru, če bi se za cepljenje odločilo naj» manj petdeset stanovalcev, kar je le dodaten zaviralni de[avnik, saj je ljudi že tako težko prepričati, naj se cepijo dvakrat v taJco kratkem času. Poleg tega invalidni stanovalci ne morejo priti naj r.a obisk ne prihajajo. Če do cepilnega centra, saj do zvezi s pandemsko gripo in niso povsem zdravi." prevoza za ne nujne prime- upravičeni.'' Direktorica Veronika Bre« gant iz Doma upokojencev dr. Franceta Bergdja Jesenice je povedala: 'Nimamo primera obolelosti za novo gripo. Omejili smo obiske, priporočamo, da k posameznemu stanovalcu ne prihaja več oseb. Obiskovalcem, ki niso povsem zdravi ali pa je bolan kdo iz njihove neposredne okolice, obisk ni dovoljen. Zaposlenim smo zagotovili plačilo organiziramo prevoz za potrebe cepljenja." Tudi v Domu Petra UzarjaTržiČdo tega tedna še niso imeli okužbe z novo gripo, je sporočila direktorica doma Renata Prosen ter dodala: "Izvajamo vse priporočene preventivne ukrepe. Omejitve obiskov Tenutno ni, obiskovalci pa naj ne prihajajo na obisk, če so piehlajeni ali če je prehJajen kdo iz njihove okolice. Kljub pozivom doma, naj se stanovalci in gripi, zanimanja za cepljenje ni." Tudi v Centru za slepe in slabovidne Škof}a Loka do konca prejšnjega tedna niso imeli primera okužbe z novo gripo, je sporočila direktorica Silva Koš-njek: "Stanovalci in zaposleni so se cepili proti sezonski gripi, za cepljenje proti pandemski gripi pa se je doslej odločilo le nekaj zaposlenih in samo en stanovalec. Obiski za obiskovalce z obolenji dihal so prepovedani." Delo nadaljujejo v novih prostorih Suzana P. Kovačič orenjska sekcija Društva upokojencev Ministrstva za obrambo (DU MORS) in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kranj sta dobila prostore za delovanje v Vojašnici Kranj, slovesno odprtje je bilo prejšnjo sredo. "Zahvaljujemo se vodstvu vojašnice, ki je pokazalo razumevanje za našo dejavnost, zahvala gre tudi posameznikom, ki so s svojim prostovoljnim delom pripomogli. da smo dobili lep prenovljen prostor za pisarniško, administrativno delo in za prostočasne aktivnosti," je povedala Vika Ma-rolt, predsednica Gorenjske sekcije DU MORS, Gre za eno od enajstih sekcij DU MORS, trenutno imajo na Gorenjskem 85 čhnov, medse vabijo tudi nove člane. "Organiziramo izlete, imamo mesečna medgene- racijska srečanja, vključujemo se v aktualno problematiko upokojencev, prirejamo številne ustvarjalne delavnice. Sekcija starih gamsov pa osvaja naSe vriace," je pov- Od leve: Anton Resek, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kranj in 1:1 H I redsednlk DU MORS Sekcija Gorenjska. Baldomir Bizjak, eden starejših članov Sekcije po letih in po stažu, ter Vika Marolt zeJa Maroltova. Tretjega decembra bodo imeli člani Sekcij DU MORS tradicio-nalno prednovoletno srečanje v Poljčah. kier bo potekala tudi programsko volilna konferenca. Za svoje staxanje morajo poskrbeti tako ljudje sami kot držba, v kateri živijo. Jože Košnjek a nedavnih Brezjanskih pogovorih na Brezjah je dr. lože Ra- pred stoi nik Anton tologijo in medgeneradjsko sožitje, predaval o problemih staranja. Zaradi značaja srečanja je del svojega razmišljanja nameril staranju duhovnikov (ti imajo po njegovem mnenju v primerjavi z drugimi starejšimi prednost zaradi samskosti, organizirane skrbi za starejše duhovnike in svoje duhovne usmerjenosti), večina njego- Dr. Jože Ramovâ ieta v past individualizma, ruga past pa je prepričanje, da je človek bolj svoboden. če je manj odvisen od drugih- "To je narobe, saj sta danes kakovostno staranje in kakovostna starost neločljivo povezani z razvijanjem in krepitvijo solidarnosti med generacijami. Število in delež starejših v družbi se hitro večata. Čez 25 let bo ljudi, starejših od 85 let, štirikrat več kot danes. Ker želi večina starejših dočakati konec življenja v domačem okolju, mora družba razviti in vpeljati raznovrstne programe za pomoč onemoglim starim lju- vedno vih razmišljanj pa zadeva "Modri ljudje so se od ne- spontano, ampak mora člo- težje skrbijo 7anje. Potrebna vse starejše in ljudi, ki jih to kdaj skrbno pripravljali na vek sam zanj zavestno skr- ' ' stara življenjsko obdobje še čaka. starost in smrt, danes pa je beti vse življenje, še posebej nje in starost ter pravična Starost ali tretje živíjenjsko kakovostno staranje zaradi po petdesetem letu. Prav obdobje je enako smiselno družbenega sprenevedanja življenjsko obdobje, kot so mladost in srednja leta, je pa drugačno od njih in ima posebne možnosti in naloge, je povedal Jože Ramovš. m prezira starosti ter starostne onemoglosti še bolj zahtevno. Zato moramo upoštevati pravilo, da se kakovostno staranje ne dogaja tako pa mora tudi skupnost poskrbeti za osnovne možnosti kakovostnega staranja ljudi," meni dr. Ramovš. V skupnosti pa te skrhi pogosto ni (ali je ni dovolj), ker je A porazdelitev skrbi za kakovostno staranje med člo ve- kovo lastno odgovornost, med njegove domače, med občino oziroma državo in med javne ustanove," je povedal lože Ramovš. f Upokojenski glas, torek, i. decembra 2009 Upokojenci Prva oskrbovana stanovanja v Kranju so že vseljiva. Nepremičninski sklad zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje jih je včeraj predstavil prihodnjim najemnikom. Danica Zavrl Žlebir ep remiČ ninski sklad je lastnik 149 oskrbovanih stanovaní po tega )e 22 že oddanih. Povpre- tako da bo v pnmeru, ko bo na novo," pravi Mendngerje- čna starost stanovalcev [e ne- klicatelj pritisniJ rdeči gumb, va, ki je doslej živela v najemni- kaj več kot 75 let, od njih je 17 poskrbd za potrebno pomoč, škem stanovanju, odkar sta se žensk in 11 moških, za najem Klic v sili ie vkliuten v obvezno sinova osamosvojila, pa želi zaživeti druga&. "Nočem biti od- za najem se je odločilo šest zakonskih parov. Najemnina za 37 kvadratnih metrov veliko 5rtano\a- Klic v sili je vključen v obvezno oskrbo, z Domom upokojen» stanovalci oskrbovanih stanovanj so v Domu storitve c^ Kr^j pa bodojunov^d ^^naod o^k, hkrati pa ž^, ponudijo pri njihovem sicer samostojnem Življenju. lahko sklenili pc^odbo za dni- da sta glede mene brez skrbi Sloveniji, 30 jih je pravkar dal nje bo znašala okoli 260 ev- V uporabo v Kranju na Planini rov, za večje, približno 52 k\a- 66A- Včeraj so najemnike po dratnih metrov veliko, pa oko- vabili na pogovor in ogled li 360 evrov, Najemniki bodo predsavnild nepremičninske^ plačali tudi siceršnje stroške, ga sklada in Doma upokojen- med drxigim tudi stroške za cev Kranj,slednjijimbolaiůo celodnevno telefonsko nujno ge storitve, denimo dnevno prinašanje obrokov hrane, gospodinjsko pomoč, osebno hi« gienOr pozneje tudi 2dravst>'e-no oskrbo, kar jim bodo prav tako zaračunavali, je pojasnda direktorica dom2 Zvooka Ho Oskrbovano stanovanje dsje psihdoški občutek, da si lahko samostojen do konca življenja." Nikola Stojanov, ki je v preteklosti z družino stanoval na Golniku, se pozneje z ženo preselil v garsonjero v Kranju. ob njihovem siceršnjem sa- pomoč (klic v siJi). V vsakem Čevar Šajatovič. mostojnem bivanju ponudil različne storitve, od zdravstvene nege do različnih vrst oskrbe. pa tudi pomoi pri ohranjanju družabnih stikov. Kot je povedal direktor nepremičninskega sklada Floiijan BuJovec, so v oskrbovana stanovanja v Kranju vložili okoli 2.5 milijo-na evrov. V dvonadstropnem blokus površino 1346 k«drat-nih metrov je 30 stanovanj, od iro stanovanju, ki so sicer prilagojena starejšim stanovalcem, tudi gibalno oviranim, je namreč tudi klicna naprava za klic v sili. Klicni center, ki ga lo v prihodnje za vso Slovenijo vzpostavili v Celju (trenutno sodijo pod ljubljanski klic-ni center)» bo imel vse potrebne podatke o zdravstvenem stanju stanovalcev in vse pomembne telefonske številke. po njem smrta pa stanovanje Oskrbovana stanovanja so ob- prodal, si prav tako želi živeti lika, Jd se med starejšimi vse samostojno. 'Trenutno prebi- bolj uveljavlja, saj ljudem omo- vam pri hčerini družini v Ce- go^jo večjo individualnost in lju. Želim ostad neodvisen, zasebnost kot življenje v insti- zato sem v Kranju najel oskr- tudji, hkrati pa se zaradi mož- bovano stanovanje, garsonje- nosti sodalne in druge oskrbe ro. Družina me pri tem podpi- V njih počutijo vame. Majda ra," je povedal Stojanov, ki bo Mendnger iz Kranja pravi, da za najem plačeval okoli 260 se je za najem oskrbovanj stanovanja odločila v hipu. evrov, vsi s stanovanjem povezani stroški pa bodo nanesli "Življenje bom začela povsem okoli 500 evrov mesečno. V bloku na Pianinl 66A )e 30 stanovanj, od t^ je 22 že oddanih. nternet: zakaj splača spoznati Obstaja samo eno mesto, kjer so vam na doseg j roke dnevne novice o dogajanju doma in po svetu, več kuharskih receptov, kot jih premore katera koli kuharica, široka ponudba turističnih aranžmajev za vaše naslednjepotovanje, pripomočki za vsakodnevna opravila in še mnogo, mnogo več. To mesto je internet. SiOUov paket za začetnike pa vam bo pomagal pri prvih korakih spoznavanja skrivnosti Interneta. S SIOL-ovim paketom za začetnike boste kmalu spoznali, Kar pa je najpomembnejše - informacije, ki jih lahko na -da internet ni koristno orodje samo takrat, kd želité predle- dete ná internátu, niso le raznovrstne, ampak je preprosta dati dnevne novice, temveč vam na pomoč lahko priskoči tudi poťdo njih. Nič zato. če še niste vešči uporabe raču- pri marsikateri zagati: nalnika alr še nikoli niste uporabljali intemeta. SiOL je pripravil posebni paket SiOL Začetek, ki vam bo olajšal prve korake do'samostolne uporabe računalnika In Intemeta. v vam vam osnove Na vrsti je kosilo ... kaj nsi skuham? Če se ravno odpravljate k pripra/i nedeljskega kosila, pa 89 nikakor ne morete odločiti, kaj bi skuhali danes, je in- temet kuharica vseh kuharic. Preprosto sedete k račinal-mku, kllkneie na IKonc z Internetno povezavo.ifi v spletni iskalnik vtipkate »kuharski recepil«. V sekundi vam bo na Akcijska ponudba SiOL Začetek voljo na stotine spletnih strani s številnimi in različnimi re- V času akcijske ponudbe, ki ^ja do konca feta, izobra- va- ževanje na domu ni edina prednost, Izkoristite lahko tudi številne druge ugodnosti. Internet lahko prve 3 mesece naro^iškega razmerja neomejeno uporabljate za samo cspti, kjer boste kmalu našli kakšnega, ki bo ustreza šemu okusu. « Kako prati volnene puloverje? I2 zagate vam bo intemet pomagal tudi z navodili za pi perila ali za zamenjavo iuči, z nasveti pri izbiri drugih priročnih zadevah. Kako pa vam internet lahko pomaga pri izbiri počitniške destinacije? Prednost Interneta pa ni le v njegovi priročnosti, temveč Jr iť ar opekač nakupovalna vrečka karte vrečka Predvsem komu je namenjen paket SiOL Začetek? aj Staršem bi Otrokom c| Vsem, ki Interneta še nimate rt 15 evrov na mesec. Ponudba je brez vezave, po akcijski Pogoji sodelovanja v nagradni igri so objavljeni na ceni In na obroke vam je na voljo tudi prenosni računalnik splotni strani www.siol.net,. HP Compaq 610 T5870, Vsi novi nan^čniki na SiOL Začetek pa prejmep še darilo - toplo presenečenje za hladne zimske dni. SiOL Začetek dobite tUdI v času, kWam ga bo prihranil. Recimo, da Izbirate kraj ni telefonski številki 080 8000 in v vseh Mobitelovih za svoje pcčitnikovanje m bi pred končno izDiro želeli o centrih, Ponudba je predstavljena tudi na internetu, na njem izvedeli kaj več. Namesto dolgotrajnega iskanja tu- naslovi risťčne ponudbe In obiskov potovalnih agencij lahko svoj www 080 8000 www.siol.net ranžma najdete v enem popoldnevu kar na internetu. Vesolje veselja I Odgovorite na spodaj zastavljeno vprašanje in izrezan kupon s svetimi podatki pme, priimek, nasbv in davčna številka) pošljite do 31. decembra s 2009 na naslov: Telekom Slovenije, d. d., Sektor za marketing. Cigaletova 15, 1000 Ljubljana, s pripisom »Zb nâ9radno igro Internet za začetnike«. Med tistimi, ki bodo pravilno odgovorili na spodnje vprašanje, bomo Izžrebali tri, ki bodo prejeti praktične nagrade upokojenski glas, torek, i. decembra 2009 Pokojnine v dvanajstih državah delajo 65 let ali več Cveto Zaplotnik Najvišjo zahtevano starost ima Norveška, tako moški Slovenija ima od vseh držav kot ženske morajo delati do članic Evropske unije najniž- 67 leta, V dvanajstih dr^vah jo zahtevano starost za upokojitev s polno delovno dobo, ta znaša za ženske 56.3 leta in za moške 58 let. polno delovno dobo 65 let. Evropske urije pa je tako za moške kot za ženske zahtevana starost ob upokojitvi s Zahtevana starost ob upokojitvi s polno.delovno dobo Država Ženske Moški Slovenija S6>3 S8 Avstrija, Italija, Grčija, Poljska 60 65 Nemčija, Češka, Danska. Finska, Nizozemska. Španija, Švedska, Malta. Portugalska, Irska 65 Prancija 60 60 Belgija, Švica 64 65 Madžarska, Slovaška 62 62 Norveška 67 67 Bojgarija, Estonija 60 63 Latvija 61.5 62 Litva 60 62,5 Romunija 63.3 Velika Britanija 65.8 65.8 Poklicno pokojninsko zavarovanje Cveto Zaplotnik v okviru predJagane modernizacije pokojninskega sistema naj bi obvezno dodat- plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. To bi za delodajalca pomenilo večje finančno breme, vendar bi ga no pokojninsko zavaiovanje hkrati to spodbujalo k vlaga-preobiikovali v učinkovit si- njem v izboljšavo delovnih stem poklicnega pokojnin- razmer. skega zavarovanja. Tovrstno zavarovanje naj bi delavcem na težkih in zdravju Škodljivih delovnih mestih, ki jih po določeni starosti ni več možno uspešno opravljati, zagotavljalo pravico do predčasne upukojiive in do pomične pokojnine, to bi prejemali od predčasne upokojitve do izpolnitve pogojev za upokojitev v obveznem pokojninskem zavarovanju. Država bi na novo določila seznam delovnih mest, za katera bi delodajalci morali Edini pogoj za pridobitev poklicne pokojnine bi bil ta, da bi zavarovančeva pokojninska doba skupaj z dodano dobo, ki se določa v četrtini obdobja vkl j učet^ os ti v pokojninsko shemo, zadoščala za pridobitev pravice do starostne pokojnine v obveznem zavarovanju. Poklicno pokojninsko shemo naj bi izvajali v obliki vzajemnega pokojninskega sklada, tega bi upravljala zavarovalnica, ki bi tudi izplačevala pokojnino. Konkurenčnost dodatnega zavarovanja Cveto Zaplotnik Spremembe se obetajo tudi v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Uvedli naj bi krovni pokojninski sklad, ločili individualno in kolektivno pokojninsko zavarovanje ter z davčni- mi in drugimi spodbudami zagotovili večjo privlačnost tovrstnega zavarovanja v pri* merjavi z drugimi "finančnimi produkti", znižali najvišje dovoljene stroške upravljanja, poenotili nadzor in učinkoviteje ukrepali v primeru kršitev. Modernizacijo sedanjega pokojninskega sistema bi lahko v primerjavi z novim sistemom, ki naj bi ga vzpostavili leta 2015, imenovali tudi mala reforma velikih sprememb. Največja sprememba je vsekakor zahtevana starost 65 let za moške In ženske ob upokojitvi s polno delovno dobo. Cveto Zaplotnik pen prehod pa zaključili leta malusov naj bi uvedli po- ga sistema to obdobje poda- - 2020. Vse upokojitve pred inistrstvo polno starostjo bi se štele za za delo, predčasno upokojitev in bi družino in social- r]e zadťve prinašale odbitke, upokoj itve stopno, skladno s postopnim zvièevanjem polne in minimalne starosti. Odpravili naj bi tudi Časovne bonuse za vo- Ijšali na 35 kt. S tem naj bi zagotovili pravičnejši na6n odmere pokojnine in preprečili. da bi že morebitna po dopolnjeni pohii starosti jaščino, študijska leta in za vmesna prekinitev zaposlitve pa pribitke. Možnost zniža- otroke ali jih v primeru ohra- lahko usodno vplivala na vi- je predstavilo izhodišča za nja'polne starosti zaradi dela nitve vsaj časovno omejili. modernizacijo veljavne^ si- pred 18 letom naj bi drugače slema pokojninskega in inva- od veljavne ureditve določili lidskega zavarovanja in za enako za oba spola. Po za-vzpostavitev novega sistema. Modernizirani sistem, ki naj Prranejša delna apokojitev šino pokojnine. Vsako delo šteje Sistem pokojninskega zava- bi ga uveljavili 1. januarja 2011, naj bi veljal za zavarovance, rojene do leta i960 ključku prehodnega obdobja Sedanja ureditev omogoča rovanja temelji na deJu in bo možna upokojitev z mini- delno upokojitev le zaposle- vplačanih prispevkih, ven- malno petnajstimi leti zava- nim s sklenjenim delovnim dar se po veljavnem sistemu rovalne dobe pri 65 Ictili sUi- razmerjem, pri tem pa si de- prispevki plačujejo le od ne- rosti in predčasna upokojitev lovnega časa ne morejo sami katerih vrst dela, ne pa od V J X / > t Tř k V okviru MCCI emizaciie pokojninskega sistema naj bi za deio na težkih in zdravja škodljivUi delovnih mestih vzpostavili poklicno pokojninsko zavarovanje. 1 foto. nia dou vseh, zaradi nizke obremenitve s prispevki za sodalno >t je v zadujcm Času zelo razširjeno zlasti opravljanje dela na podlagi pogodb. Modernizacija pokojninskega sistema predvideva. da naj bi za plačilo prispevkov v pokojninsko blagajno štelo vsako delo, To pomeni, da naj bi plačevali prispevke tudi od dohodkov za delo na podlagi pogodbe o delu ali avtorske pogodbe, za študentsko delo ... Ker so pokojnine navzgor omejene (z najvišjo pokojninsko osnovo), naj bi proučili možnost, da bi navzgor omejili tudi letno plačilo prispevkov v pokojninsko blagajna % Švicarska formula usklajevanja pokojnin oz. za vse, ki bodo na dan i. za ženske z najmanj 38 Jeti izbirati, ampak morajo ostati Po sedanji pokojninski zako januar 2015 stari let ali več. Nov pokojninski sistem naj bi vzpostavili 1. januarja 2015, vanj pa naj bi vključili vse zavarovance, rojene leta i960 ali kasneje oz. vse, ki bodo i. januarja 2015 stari nanj kot 55 let. Vzporednost obeh pokojrinsldh sistemov, to je moderniziranega in novega, naj bi se predvidoma končala leta 2025, ko naj bi v celoti in dokončno vzpostavili nov pokojninski sistem. oz. za moške z najmanj 40 v delovnem razmerju za naj- nodaji se pokojnine usklaiu leti pokojninske dobe in minimalno starostjo 60 let. Manj privlačno npokojevanje pred polno starostjo V okviru modernizacije pokojninskega sistema naj bi z bonusi spodbujali daljše ostajanje v zaposlitvi in z malusi zavirali predčasno upokojevanje. Vsem. ki bi se upokojili pred dopolnitvijo raanj štiri ure dhevno. S jejo z rastjo bruto plač. Med- spremembami pokojninske- tem ko v preteklosti ni bilo ga sistema naj bi zagotovili bistvenega odstopanja med prožnejše delno upokojeva- gibanjem povprečne bruto r^e, a ne samo zaposlenim s in neto plače, je z uveljavitvi-sklenjenim delovnim raz- jo novega zakona o dohodnl- merjem, ampak tudi kme- ni v letu 2005 nastal razko- tom, samozaposlenim in drugim skupinam zavaro» vančev. Delavcu naj bi omogočili, da bi tudi po upokojitvi ostal v delovnem ra: Tokrat poglejmo podrobneje polne starosti, bi se starostna izhodišča za modernizacijo pokojnina za vsak mesec sedanjega sistema, ki bo po predvidevanjih ministrstva vplivala na upokojevanje že Čez dobro leto. Modemizadja vključuje spremembe tako pri obveznem pokojninskem znižala za 0.3 odstotka, na leto za 3,6 odstotka oz. največ za 18 odstotkov (v primeru upokojitve pet let pred dopolni tvi j o polne sta ro sti). Vsem, ki bi ostali v zavarova- AiŘ eriu S skrajšanim delovnim časom ali da bi po določenem obdobju uživanja pokojnine znova sklenil delovno raz- merje s polrim delovnim časom oz. začel opravljati sa-mostoj no dej a vnost in invalidskem zavarovanju nju tudi po dopolnitvi polne kot tudi pri obveznem in s'.arosri, bi se starostna po- kojnina 73 vsak mesec povečala za 0,3 odstotka, pri tem Daljše obračunsko obdobje za odmero pokojnine Po sedanjem zakonu o pokojninskem in invalidskem rak, ki vpliva tudi na dosežena razmerja med pokojninami in plačami. Da bi pravočasno preprečili povečanje primanjkljaja v pokojninski blagajni, ministrstvo predlaga vaiorizadjo pokojnin po t. i. švicarski formuli, po kateri bi upoštevali polovično povp- čanje plač in polovično povečanje cen življenjskih potrebščin (infiadje). Izločitev socialnih transfer j ev Iz pokojninske blagajne naj bi plačevali le starostno, invalidsko. družinsko in vdovsko pa rwvzgor ne bi biJo omejit- zavarovanju se za odmero pokojnin ve. Upokojevanje pri višji pokojnine upoštevajo dohod- sodalne ti lo dodatka postrežbo naj bi prenesli v za prostovoljnem dodatnem po-kojninskem zavarovanju. Postopen prehod do polne starosti starosri naj bi spodbujali tudi ki (plačani prispevki) v naj- Pri obveznem zavarovanju z drugačnim vrednotenjem ugodnejših zaporednih naj bi polno starost za moške pokojninske dobe, daljie od osemnajstih letih zavarova- kon o dolgotrajni oskrbi, dr-in ženske postopno dvigiûli na 65 let, minimalno starost za upokojitev pa na 60 let. 2a ženske naj bi se v začetku poina starost zviševala hitreje kot za moške, uvajati naj bi jo začeli v letu 2011, posto- 38 let (za ženske) oz. 40 let nja po letu 1970. V primerja- žavno pokojnino in pravico vi z drugimi evropskimi državami je to najkrajše obdobje, nikjer se za obračun ne pokojninskega sistema pa naj upošteva krajše obdobje od bi prenesli tudi pravico do in« (2â moške). Vsako leto daljše pokojninske dobe naj bi upokojencem prineslo namesto za 1,5 odstotka za dva odstotka višjo pokojnino. Spremembo sistema bonusov in varstvenega dodatka i o socialnem varsť 2^5 let. V Sloveniji naj bi z modernizacijo pokojninske- validnine, odpravnine, > nine in letnesra dodatka v I J upokojenski glas, torek, i. decembra 2009 Pokoj nine pokoj nin skega !na je nujna, a kot je slišati v razpravi» sedanji krizni čas za to ni najprimernejši Cveto Zaplotnik Zvezi društev upokojencev Slovenije (2D US) bodo stališča do moderniiacije pokojninskega sistema oblikovali na podlagi razprav med upokojenci, že iz dosedanjih razprav pa je nesporno njihovo stališče, da mora moderniziran i pokoj ninski sistem ohraniti prvi, javni steber obveznega zavarovanja kot najpomembnejšega za socialno varnost ljudi na stara lanez Šolar leta. "Nič nimamo proti krepitvi drugega in tretjega stebra, vendar pa pri tem ne smemo osiromašiti prvega," pravi Anka Tominšek iz bilo po Šolarjevem mnenju treba uvesti sistem t i. virtualnih računov. Računi bi se tudi tako> da bi delodajalce I ože S mole za upokojitev oz. dosegli določeno starost, spodbuîali vodili ZDUS-a in dodaja: "Veliko bi najmanj enkrat letno ob- dela vce v pri nas ni prostovoljno zavarovanih, in glede na prejemke tudi ni pričakovati, da bi se v bližnji prihodnosti lahko zavarovali. Ali naj ]\h na stara leta pustimo v revš6ni.'" Pokojninski sistem mora po mnenju upokojencev še naprej ohranjati solidarnost, zavzemajo pa se tudi za večji red pri plačevanju prispevkov v pokojninsko blagajno, na področju sive ekonomije in študentskega dela. Švedski model ima varovalko veščali o stanju na računu. Denar na računu bi enkrat letno valorizirali, s tem pa bi v dobi aktivnega dela ustvarili ustrezen fond sredstev, Id bi zadoščala za dostojnejšo pokojnino. Na vprašanje, kaj močno vpliva na finančno vzdržnost nlnskega sistema, lanez iolar odgovaija: "Prvič: premalo se dela na tem, da bi sedanjih sto tisoč brezposelnih zaposlili z odpiranjem novih delovnih mest, s prekvalifikacijami ali v javnih delih. Drugič: ni reda na po- širila osnova za plačevanje dročju plačevanja prispev- prispevkov na vse prejemke kov, pojavljajo se nova in 2a opravljeno delo, se mora- oprostili plačila dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. "Dr- branih prispevkov porabi Katja Sobz v obliki pokojnine. Ta denar oz. vsaj večji del bi moral biti last delavca in ne ZPIZ-ovske blagajne, Treba je razmisliti tudi o tem, kolikšen dei po- fava mora s spodbudami in olajšavami poskrbeti, da se bo delo po upokojitvi izplačalo tako delavcu kot delodajalcu," pravi Jože Smole in dodaja, da v združenju podpirajo predloge, ki« bodo omogočili kombiniranje delovne aktivnosti in upokojitve, pri tem pa se zavzemajo 2a to. da bi to možnost lahko uveljavili vsi zavarovanci - ne le zaposleni, ampak tudi samozaposleni in družbeniki • poslovodje, Če se bo raz- ZPIZ za svoj obstoj in delovanje." "S podaljševanjem delovne dobe in poviševanjem starosti za upokojitev bi se teoretično sicer zmanjšali odlivi iz pokojninske blagajne, na drugi strani pa pozabljamo, da bi se zaradi nezmožnosti opravljanja dela povečali odlivi iz drugih blagajn, kot so zdravstvena in blagajna socialnega varstva. Ali ne gre torej le za prenašanje bre« men z ene blagajne na drugo? " se sprašujejo v Svetu gorenjskih sindikatov, kjer se jim tudi zdi nesprejemlji- II V predlogu modernizacije novapodjeija, ki jihneplaču- jo tudi vsi prejemki šteti v va ukinitev ugodnosti pri pokojninskega sistema se jejo in tako slabijo finančno csnovo za izračun pravic iz zgledujemo po §veHiVem pn- vzdržnost pokojninskega si* pokojninskega in invalid- kojninskem modelu, ki vse- stema. Tretjič: delodajalci v skega zavarovanja, buje varovalko, da povprečne želji po Čim večjem dobičku pokojnine ne padejo pod 65 odstotkov povprečnih plaČ- potiskajo plače na najnižjo možno ravsn, 2 nizidmi pla- To bi za Slovenijo pomenilo, čami so tudi nizki prispevki v da bi se zaustavilo padanje pokojninsko blagajno." pokojnin skoraj za dva odstotka letno v primerjavi s plačami," pravi |anez' Šolar, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske. in dodaja, da bi bilo treba spremeniti tudi člen sedanjega zakona, ki za novembrsko usklajevanje po-koinm upošteva oceno rasti Koristi za delavca in delodajalca V Združenju delodajalcev Slovenije načeloma podpirajo izhodišča za modernizacijo pokojninskega sistema, ker ocenjujejo, da je ta potrebna že zaradi same vzdrž- Iz ene blagajne v drago? "Čas, v katerem se pogovarjamo o pokojninski reformi oz. cclo o novem pokojni n- upokojevanju zaradi rojstva in skrbi za otroke "Že v sedanjem sistemu je dejansko te ugodnosti koristil le manjši del upravičencev, ker jih ni bilo mogoče koristiti zaradi neizpolnjevanja drugih upokojitvenih pogojev. Upoštevati bi bilo treba, da večje število otrok cmo- skem sistemu, je zelo nepri- goča obstoj sedaj zastavlje-meren. Ljudje živijo slabše nega pokojninskega siste-kot pred letom ali dvema, ma. Če gledamo s te plati, bi strah jili je zd prihodnost, hkrati pa jim država vliva še dodaten strah in negotovost o času po zaključku aktivnega delovnega obdobja. V trenutnih razmerah ira am o ludi prek pokojninskega sistema morali nagraditi delavce, ki so imeli več otrok in so tako bistveno prispevali k vzdržnosti sistema. Veliko breme za mlade plač v devetih mesecih teko- nosti pokojninske blagajne. čega leta v skladu s projekci- "Vprašanje podaljševanja tudi precej slabša izhodišča jo Urada za makroekonom- pohie starosti za pridobitev za pogovore, kot bi jih imeli v ske raziskave. "Ta ocena je pravice iz pokojninskega za- boljših gospodarskih razme- "Pokojninska reforma je za precej vprašljiva, nadomestiti varovanja na 65 let je nujno tah," pravi Rajko Bakovnik, študente zelo pomembna, bi jo morali s podatki stati- povezano s spremembami predsednik Sveta gorenjskih stičnega urada, ki so bolj zanesljivi." Po Šolarjevem mnenju bi bilo treba odpraviti tudi zakonski Člen, ki dolo- zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti in zako- sindikatov, in dodaja: "Sprememba sistema je nedvo- saj bo prav na nas najbolj vplivala," meni Katja Šoba, predsednica Študentske or^a- ča, da se pokojnine pri febru- sloval tudi starejše delavce, arski uskladitvi znižajo za bo treba prilagoditi delovna 0,6 odstotka. "Ta člen je bil mesta, organizacijo dela in namenjen postopnemu zni- delovni čas, zato pa bo nuj-ževanju najnižje pokojnin- na spodbuda in podpora drske osnove na 72,5 odstotka žave," pravi Jože Smole, ge- povprečne plače, a ker so neralni sekretar združenja zdaj niego>^ učinki že prese- delodajalcev, in poudarja, da v izhodilčih pogreSa hidi na o delovnih razmerjih. Da mno potrebna, v nasprotnem nizacije Slovenije, in po- bo delodajalec lahko zapo- primeru lahko pričakujemo udarja: "Najti moramo si» stemsko rešitev, ki bo omogočala zgodnji vstop mladih na trg dela tn istočasno zagotavljala dolgoročen koncept vlaganja v znanje in inovativnost. Reforma mora gli prvotni namen, je prav, da se odpravi." Da bo pri moder- predlog, po katerem bi zapo- njegov zlom. Medgeneracij-ske solidarnosti, ki je temelj zdajšnjega sistema, ne moremo prek noâ ukiniti, na drugi strani pa je treba vzpostaviti tak sistem pobiranja prispevkov, ki bo transpaienten in v katerem bo vsak delavec vedel, koliko denarja ima na ZPIZ-ovem računu in koUk- nizaciji sistema poskrbljeno slovanje delavcev, ki so že šen del tega denarja lahko tudi za mlado generacijo, bi izpolnili minimalne pogoje nekoč pričakuje povrnjenega biti pripravljena celostno, saj se študenti zavedamo, da bomo v času kasnejše zaposlitve vplačevali prispevke tako za trenutne upokojence kot zase. " PREIEU SMO Gorenjski upokojenci smo ^^^^^ zakonodaje. Koliko stotka, kar je prvič, da so pokojnine rasle enako kot plače zelo aktivni Na osnovi podatkov ZDUS-a ugotavljam, da smo gorenj^iki upokojenci zelo aktivni, kar je hvalevredno. Upokojer^smo organizirani v 4Í druátev s jj.^rt řXani, S iportom se ukvaija pet tisoč upokojencev. Štirinajst društev organizira letovanja doma, deset pa letovanje v tujini, številni upcko- jtnd se ukvarjajo s pohodniš- tvom v dvaindvajsetih društvih imajo pevske zbore z SSo pevci. Ukvarjajo se Še z likovno dejavnos^o, literarnimi krožki, ročnimi deli, itd. Dva- inštirideset društev ima 927 prostovoljcev, 602 prostovoljcu pa obiskujeta starejše. Upokojena smo ntítetokrat zapisali, da reforma pokojninska sisuma, sprejeta decembra 195)9, daje pričakovane rezuita- smo upokojenci v desetih letih izgubili, je razvidno iz prejšnje tabele. Sodalni ekonomski položaj upokojenca pa kaže nofdfdtýa tabela: Pokojnina Ž t upokojencev do 400 EUR 155.000 400500 EUR 106.000 500-600 EUR 78.000 600-700 EUR 65.000 70U-800 EUR 49.000 800-1000 EUR 52.000 1000-1300 EUR 14.000 nad 1300 EUR i^.ooo Za upokojence je nesprejemljivo, da v številnih časopisih mednarodni strokovnjaki nenehno poudarjajo, da mora rmň nske^ sistema ia je reforma saj sprejeta leta te. Vlada pojasnjuje nujnost re- pričakovane rezultate. Javno ji forme pokojnit^kega sistema. Češ nar\čtu) vzdržnost poh)jnin5Ícc da je kriza opozorila na krhko stabilnost in vzdržnost sedanjega pokojninsk^a sistema. Vlflda ugotavlja, da je rast pokojnin presna rast plač, kar naj bi se zgodilo letos. V imenu upokojen - cev moram znova zapisati, da je takšen odnos vlade do upokojencev nesprejemljiv in zaskrbljujoč. Pokojnina ni dar države in ni socialna podpora, ampak je zasluzena plačana pravica. Tabela prikazuje, da v desetih letih pokojnine niso rasle hitrge od plač, temveč so vedno zaostajale: ga sistema pa je potrebno zago toviti s povečanjem BDPja, nt pa z zmanjševanjem ^ocio/n» pravv:, kajti tabela nazomz prikazuje slab socialno-ekonomski položaj upokojencev, saj jih približno iyo tisoč s pc- kojnino komaj pr^Uvi. Prepričan sem, da v Sloveniji ni potrebe po r^rmi pokojnir^ske-ga sistema, ker sprgeta reforma daje pričakovane rezultate in it traja. So^aŠam pa z vsemi, da je potrebno modernizirati pc-k<^nirtski sistem, kar pomeni: • urediti bolj preveden pokoj' Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Rast Rast bruto BDP za plač {%) pokojnin (%) pokojrine (%) 971 11,22 7,52 5 11 5>74 4'S 10,S 6,15 3.6 10,78 4.6 9.8 5.9 5.3 9.3 7.9 7.9 9.6 Slaba je politika, ki na socialno šibkih in upokojencih išče mz- sivtem, izboljšati organi nnkfyíninúeffa sistemû vojne usmeritve in varčevanje, zmanjšati stroške za dekfvan Pokojnine rostob počasryae kot j sistema KAD plaic in Šc posch^' želimo opozoriti na i:^ave nekaterih eko- ali zavod more biti mnogo nomistov, kako smo v Sloveniji bolj pod kontrolo ZPÎZ-a in upckojend breme družbi, kako ne da delujejo kot državna je siarostna struktura Slovenije najslabša v Evropski uniji in tako dalje. Vse to ni točno, kajti resnica je v tem, da se prebivalstvo Evropske un^e stara in Sic- venija ni izjema. V EU je 26,y od^Xftka star^št^ prebivalstva glede na aktivno prebivalstvo. Trenutno ima ugodrxejši položaj le Irska in Nizozemska, zaio v Sloveniji upokojenci niimo nobena izjema v EU. V Sloveniji je 21,ç odstotka starejšega prebivalstva glede na aktivno prebivalstvo. Številni časopisi pišejo v zvezi s pok oj-ninami o prevelikem izdvaja- .... nju BDP za pokojnine, kar ni m ženske. V Sloveniji smo v točno. Italija izdvaja za po- zadnjih letih že povišali starost kojnine 14 odstotkov BDP, za upokojitev, pri ženskah na Poljska 2},8, Avstrija 33.4, skoraj sS let terpn moških 62 let. Francija 12,4, Nemčija 11,4, Vinko Gobec, itd. Slovenija oa lani 9,6 od- Kamnik organizacija, saj so to sredstva upokojencev, določena na osnovi lastninske zakonodaje, - izboljšati delovne pogqje žensk, - tekoče uresničevati zakonsko določilo o usklajevanju pokojnin, - prihaja čas, kc moramo razmišljati o povezovanju doklad nega in prostovoljno dodatnegfi pokojninskega sistema zato, da bi bili stroški junkdoniranja in organiziranja pokojyiinskih sistemov čim man^, ■ v Sloveniji trenutno niso še dani pogoji za povišanje staro-Sli pri upokojevanju za moSke H Upokojenski glas, torek, i. decembra 2009 Upokojenci Vrsto let že dobivam prijazna, na roko napisana vabila na prireditve Društva prijateljev mladine Škofja Loka. Napiše in podpiše jih predsednica Mara Jelovšek. Danica Zavrl ŽlEBIR polni osemletki na Bukovid, viti Takrat smo se srečali z rav- o so menda edina spoiočiia, ki jih Še dobivam spisana na roko v lični, skorajda kjer pravi, da je "pognala kore- nine". Še danes jo nekdanji učend kdaj povabijo na srečanja ob obletnicah. Zatem je poučevala na osnovni k)li v âkofji Lc^, od ^m je šla na zavod za tehnični pisavi, ki izdajajo lolstvo, natopavenizprosvete. natelji loških šol in vrtca, saj sem želela odziv, ali naj ohranimo in oživimo društvo, seveda pod pogojem, da šole in vrta sodelujejo pri programu, lakrSne- ga lahko izv^amo s prostovoljnim delom. Takšno dmštvo se^ šolskih otrok, ki ^ izvajamo od leta 1995. Tu poleg šol sodelujejo še loška knjižnica in muzej ter taborniki, zavod za Šport pa nam pomaga pri izboru men- tor)cv." Dejavnosti pa je še veČ. pravi Jelovškova, od projekta Berem berem za tretješolce» skrbnega, sistematičnega človeka. Ta vtis potrdi tudi obisk Ob upokojitvi ji )e pri prehodu iz aktivne v mirnejšo dobo nje- daj deluje od leta 1993. brez prek Vesele šole, letovanja pristn^ sodebvanja z Ic^ldmi otrok do preventivnih progra- pri Mari Jelovšek doma. Prijet- no ukvarjanje z društvom pri- šolami in vrtd ne bi žrvdo," pra na gospa, ki se je upokojila v začetku devetdesetih let, raje kot o sebi govori o ddu Društva prijateljev mladine Škofja Loka, s katerim se je začela ukvarjati sredi osemdesetih let. Potrebe otrok in mladih so ji blizu že iz njenega aktivnega prosvetnega obdobja, pedagoška žilica pa ji tudi v pokoju ne da miru. Po končanem u6te- Ijišču je bila mlada učiteljica, sicer doma iz Križev, z dekretom dodeljena v otroško vzga- jališče v Smledniku. Nato je jateljev mladine v veliko pod- vi Mara Jelovšek. poro, rada pa se je ukvarjala hiài s pletenjem. VeČina najinega pogovora se suče okoli društva Drifatdiev mladine. koni Loki je to kot zveza društev iz prqšnjih obdn delovalo že od leta 1976. Takrat smo imeli za pomoč profesionalnega strokovnega delavca, ki je povezoval delo vseh društev. Zve- Z velikim žarom pripoveduje o dejavnostih, ki jih društvo o^- nizira vsa leta: "Od začetka smo zraven pri otroškem pariamen- tu, ki je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije in je bil letos organiziran že devetnaj- stič. V tednu otroka oktobra prirejamo prireditev S športom veselo popoldne, z otroki se vklju- mov. Enega teh pripravljajo ravno v teh dneh, in sicer AIDS in mladi, ki mu letos dodajajo še problematiko drc^. Mara Jelovšek v društvu vztraja toliko let že zaradi dobr^ sodelovanja s šolami in vrtá, zaradi uspešnih projektov, Id si jih otrod očitno želijo in jih potrebujejo, pa tudi zato, kei je bilo v to delo vložene toliko energije Številnih sodelavcev. "In rada za je v začedcu devetdesetih îet čujemo v praznovanja, kot sta imam otroke. Veliko mi pome- razpadla, sled pa je ostala in zaradi pobud, ki so prihajale od staršev ter iz Šol in vrtcev, smo pustovanje ir veseli december. Osrednji je projekt Dobimo se ob pol desetih, namenjen počit- desetletje učila v takrat še po- sklenili njegovo ddo spet obno- ruškim dejavnostim osnovno- ni, da so zadovoljni in da radi sodelujejo pri dejavnostih, ki jim jih ponuja naše društvo," dodaja Mara jelovšek. (^erme (^poiška Tel.: 03/896 31 00 alt 06 e-mail: info@t-topolsica.si, http://lerme-topolslca.si DOBRODOŠLI! S tem oglasom 27. decembra pri bivanju 2 dni a polpenzion na osebo že od Mara lelovšek K Upokojenski glas, torek, j. decembra 2009 Kultura ljudske pesnice iz Žirovnice so znova dokazale, da Jim navdiha se zdaleč ni zmanjkalo. Mara Kokalj je predstavila svojo prvo pesniško zbirko. Ana Hartman i nuli Xo- rek je bil v Čopovi hiši v Žiro vn i ci enajsti Večer ljudskih pesnic, tó delujejo pod okriljem kulturne sekcije Druilva upokojencev vo kulturno dediščino," je uvodoma poudaril pred sed- nik DU Edo Kavčič. Program stâ otogâtila še Moški kvintet dr. France Prešeren in Franc Legat s predstavitvijo knjige o znamenjih In kapclicah v občini Žirovnica. Na letošnjem večeru je Man Kokalj predstavila svojo prvo pesniško zbiiko z naslovom Žirovnica. Prireditev je tudi Ko je nebo najbolj temno, tokiat privabila številne obis- zvezde se prižigajo, ki jo je kovalce, ki so z zanimanjem pred kratkim Î2e zanje Namenjena so tistim, ki še ne potrebujejo puščati samostojno bivanje. so se domovom 20 ostarele v zadnjh le- domskega vQrs^AP, po vendar ne morejo Druztxa Gradbinec Gip. d, o. 0^ le na ob- prkjružlla Se oskrbovana stanovanja, živeti povsem scnosiojno. saj potrebujejo močju gorenjske med prvimi zgradlia Investitor, družba Gradbinec Glp. d. o. o., de ino pomoć ail nego, To síanovanjo so oskrbovano stan ovo njo (na razpolago }e v ta namen zgradila dva većstono- arhitektonsko prilagojena starejslm In funk- za nakup bodo enosobna In dvosobna von}8ka obje kra oskrbovanih stanovanj v olonolno ovira nir^ osebam, tor opremijo- stanovanje), ki bodo olajšala bivanje sto stonovanjskl soseski Plontna Jug, Zo Ne- na z gumbom za klic v sili (rdeči gumb), ki rostnikom In osebom s posetnimi potre-premičnlnski sklad pokojninskega in inva- zagotavlja 24-ufno pomoć in oskrbo. Naj- bami. Velikosti stanovanj bodo od 36 m lidskega zovorovanja smo zgradili objekt pogosteje se nahajajo v bližini domov za do 60,9 nV. cene pa od 83.14976 EUR do 01 s 30 stanovanji, ki bodo najemnîiko. ostarele, ki so običajno izvajolec oskrbe in 135.077,15 EUR, ïjfs'iî I Stanovanjsko naselje ' PLANINA JUG ZiT^'i i- 3d enot oskrbovanih stanovanj 15 mm oTn .i 5 i7graGn;e ^ od 3Ć m2 dO 609 m2 I J. f J Cena: od 83 149 76 € dO 135077.15 é 9 139 enot stanovanj > Novo nos^Ij» stonovonj je naic (a&tno gradnja. Lokacija naselja: Kranj, Planino r Leto izgraanje 201C Velikost od 41,3 n^2 ao W5.0 m2 Ceno od 84 66b J ^ ao 296 531 U 04/25 29 000 NOZOrjeva 4000 Kî'j'ij Te! 04/27 11 000. fO' 04,27 11 010 e-pci»a p^odojo^-eorerniCnn'agrQoc-3

č stva za kmetijstvo, gozdar- ceste v Tobakarjevo grapo, ki enote je bilo doslej namenje- evrov Škode na vlakah. Ve- stvo in prehrano, občine in je med vsemi najbolj poško- nih 236 tisoč evrov, kar pred- čina lastnikov jih je že popra- sklada ter deloma z denar- dovana. Tudi na vseh drugih stavlja - sedmino ocenjene vila na svoje stroške. I Zbornica podelila 139 certifikatov cionalna poklicna kvalifikacija pogoj za prevzem kmetije. Da je na kmetih vse več zna- Cveto Zapiotkik podelil certifikate 139 kn^.eč- ka, mesa in sadja ter za izde- nja, dokazujejo kakovostni v.................................... kim gospodarjem in drugim lavo kruha, potice, peciva in pridelki in izdelki, je ngotav. Brdo pri Lukovici • Ciril članom kmetij, ki so si prido- testenin na tradicionalen na- îjal Smrkolj, lukoviški župan Smrkolj, predsednik Kmetij- bili nadonalno poklicno kva- čin. Med prejemniki certifi- Matej Kotnik pa je poudaril, sko gozdarske zbornice Slo- lifikacijo s področja vino- katov je bilo veliko mladih da mladi v kriznih časih tež- venije, le v četrtek na sloves- gradništva, živinoreje m pol- prevzemnikov kmetij, ki jim ko sprejmejo odločitev, da nosti na Brdu pri Lukovici jedelstva, za predelavo mle- je kmetijska izobrazba ali na- ostanejo doma na kmetiji. Si želite postati član uspešne ekipe v hotelirstvu in gostinstvu? i K sodelovanju vabimo več kandidatov 20 naslednja delovna mesta: Kot vodilno podjetje na področju turizma in hotelirstva v občini Kranjska Gora, vas vabimo, da postanete član našega kolektiva! Ker želimo našim gostom ponuditi le najboljše, iščemo komunikativne, prijazne, poštene in urejene sodelavce, s pozitivnim pristopom do dela, kijih veseli delo v turi7mu, gostinstvu in hotelirstvu, Pričakujemo kandidate, ki si želijo novih izzivov in ki bodo skupaj z nomi začrtali pot uspeha, kar bo na podlagi dobrih delovnih rezultatov tudi ustrezno nagrajeno! ' NATAKAR (m/ž) - IV. ali v. stopnja izobrazbe smeri natakar ali druge ustrezne smeri, • v$aj 1 leto delovnih fzkuSenj zdelom v strežbi - aktivno manie slovenskega jezika In znanje vsaj enega tujega Jezika, - samostojnost pri delu in profesionalen odnos do gostov. • KUHAR (m/ž) • IV. aH V, stopnja Izobrazbe smeri kuhar ali druge ustreTnp smeri, - vsaj Î leto delovnih izkulenj z delom kuharja, - samostojnost pri delu, inovativnost, natančnost in kreativnost. • KUHARSKI POMOČNIK (m/ž) ' II aii III. stopnja izobrazbe. - znanje slovenskega jezika, - natančnost pri delu, • zaželene delovne izkušnje z delom v kuhinji. • SOBARICA/ÙSTILKA/ PËRICA/UKARICA (m/ž) ' II. ali III. stopnja izobrazbe, • aktlvnoznanje slovenskega jez/ka, - zaželeno pasivno znanje enega tujega jezika, -smisel za red inčistoio, •zaželenedelovnejzkušnjez delom sobarice ali čist>lke. PONUJAMO VAM: • stimu/ativno pltůh, • sklenitev delovnega rozmerjo ta ddoien ios 2 moincst^ poáoljianja, • ffloirwsT dolgoročne 2oposfÍrre v uglednem poćjetjtA • mrtfnnsri nogrûfevonja h napredovanja, - dinomiino defo v prijetnem delovnem okolju, - dodotna Uobfoževonjo In usposobijûnja v ikJcdu 7 delovrimi potrebami, - možnostžúiasfíe ncstonrtve v naHh sobah. V^nKír^o vao^mo.da %Q(e\me\e m nam vaw'pti^aveziivljenjepiwrt) poiljeipdo>i.« T^f. >1/50647 W WW :M0jfn«i; Û DOđjiljj f^tđeie www.hiiholld»ys k94Í hlt holidays Kranjska Gora « Mlekomati V Kamniku V soboto so v Kamniku začeli delovati štirje mlekomati. Cvrro Zaplotnik» Jasna Paiadin "evtokJjučem", na katerega je možno naložiti pet evrov ....................................... dobroimetja. Na famškovi Kamnik • Kmetija Jamšek iz kmetiji obdelujejo 82 hektar« Most pri Komendi je na treh . jev zemljišč ter redijo sto go- iokacijah v Kamniku • ob ved, med katerimi je 57 krav. Mercatorjevem trgovskem Kmetujejo na okolju prija- centru v Steletovi ulid, v bli- zen, integriran naiin. Doslej žini pofte na Bakovniku in v so vse mleko prek cerkljan- bližinj gostišča Cesar v Med- ske zadruge prodajali v Itali- vedovi ujjd postavila tri mle» jo» odslej ga bodo poskušali komate, na katerih bo tržila Sveže domače mleko izpod Kamniških planin. Kot sta čim v€Č prodati tudi prek mlekomatov. V soboto je miekomat je ob tem povedala Nada in ob Ljubljanski cesti ob pekar- Martin, ki gospodarita na ni Dolce vita postavila tudi vl- kmetiji, so se za postavitev sokogorska kmetija Bolte iz kar treh mlekomatov odločili Malega Rakitovca nad Tu- zato, da bi Kamničani imeli hinjsko dolino. Po besedah dm bližje do dnevno svežega Filipa Žiberta, Id vodi kmeti- mleka. Kupa morajo za liter jo. bodo miekomat vsak ve- mleka iz mlekomata odšteti čer napolnili s 150 litri sveže- en evro, nakup mleka (in pla- ga mleka, ki ga bo mogoče stenke) pa si lahko olajšajo 2 kupiti po evro za liter. Nada In Martin )amšek sta na slovesnosti ob začetku delovanja mkkomatov podarila Vzgojno varstvenemu zavodu Antona Medveda v Kamniku bon za tristo litrov mleka. Bon je prevzela ravnateljica Renata Hojs. / F^fo: Anl^r> Idrć/FctotcAbi^ I I f é GORENJSKI GLAS torek, 1, decembra 2009 Á DomaČe zdravilo za vse težave ni rast ini O najbolj priljubljeni in posledično tudi znanstveno najbolj raziskani in preizkuJeni zdravil______ je težko povedati kaj novega, saj se zdi, da o njej vemo že čisto vse. Morda bi v tem času veljalo uporabiti kamilico kot sredstvo, ki preprečuje enega najpogostejših zapletov pri gripi - vnetje bronhijev Pavu Kuner Kamilico (Matricaria reçu oboževali stari Egipčani odlično zdravilo pri vročií nI h Soncu. Stari Grki so ugotovili» da je kamilica zaveznica ženskega zdiavja in njenih spolnih organov. Prav na slednje se navezuje njeno botanično ime Matricaria, ki izvira iz latinske besede ma» ter oz. matrix, kar oomeni mat m maternica • prvotno so z njo namreč lajšali poro« de. Na to dejstvo kažejo tudi nekatera naša ljudska poimenovanja, kot sla mater- nik in matpmiak Čaj, sopara ín kopel Kamili čni čaj pripravimo kot poparek iz dveh žličk posušenih cvetov na skodelico vode. Zoper težave, ki smo jih omenili, pijemo tri do štiri skodelice tega čaja na dan. Kamilične sopare oz. inhalacije si pripravimo tako, da damo v posodo tri žličke suhih ínr^řnv m nralí5prť»A IL pol vreie vode, gla Kamilice delujejo antiseptično in proti vnetjem. Rimska, nemška, pasja... huje Kteremu se voda zapi- Lajša bolezni dihal ra ali 2 trpljenjem šči naj to jn napete živce vodo pije, bo boljši! S kameč- nem olam herbet mazat če Vsaj tako dobro, kot se ta gramov posušenih cvetov sklonimo nad posodo in si jo pokrijemo z veliko brisačo. Hlape tako vdihujemo pel do deset minut. Kamilica se obnese tudi v kopeli za umir-fanje živcev, odpravljanje bolečin in krčev, za poživitev in okrepitev, odpravljanje vnetij kože in sluznic ter zoper srbenje kože in zlato žilo: sto V 16. stoletju je slavni ze- kterga boli, precej neha. Ta drobcena rastlinica z rume- prelijemo z liUoifi vrele vods liščar Hieronvmus Bock za- ole se taku naredi: Vzemi nim srcem in belim ven- pustmio stat] ^etnaisl pisal, da je najboljši zdravnik eno pest frišneh al suheh ka- čkom razume z ženskami, ^^^^ poparek dodamo melc, deni jih u pol fionta la- se razume tudi z otroki. V vodi za kopel. škega ola. postavi g]až. ki pomoc )im )e na pnmer pn bruhanju, bolečinah v trebu- povsem. na vadna Icamilica in da človek nima boljšega zdravila, kot je ta cvedica, ki mora dobro zamašen biti na jo lahko uporablja pri skoraj solnce za osem dni. Kamelce hu, krčih, kolikah, občutljivi vseh boleznih. Že naši pa- na vodi nimioči, stold, obeži koži, zoboboiu ... Kamilični da rji so ločili med t. i. doma- glavo, prežene vse najhujši čaj naj srkajo tudi ljudje, kisi čo in rimsko kamilico, med- bolečine iz glave/ tem ko v starih ^ancoskih želijo umiriti živce. Koristi pri vseh živčnih pojavih, knjigah opisujejo t. i. rimsko Rešiteljica pri m nemško oz. p^)o kamili- ^ preobčudjivosti. notranjemu co. Nemška naj bi rasla samoniklo. divje, rimsko pa nemim, vihravosti, nespeč- Kamilica je vsekakor ne- nosti, duševni zdelanosti in običajno gojimo na vrtovih, pogrešljivo doraaře zdravilo preutrujenosti. Kamilica ak- Ta je prijetna za oko in ko- pri skoraj vseh boleznih že- tivira telesne obrambne si- ristna za domačo lekarno. lodca ali črevesja, tako želod- steme pri akutnih in kronič- čnih krčev, kolik, vnetja de- nih infekcijah. Vdiliavanje belega in tankega črevesa, kamiličnih hlapov se pripo- driske, vnetja želodčne sluz- roča pri boleznih dihalnih Naši bukovniki so med nice, napenjanja, odvečne poti, zlasti pri vnetju bronhi- Padarske bukve o kamilici drugim o kamilici zapisali tudi to!e: "Kamelce na vodi kxihaj s tem usta spiraj, sceii ledvicami, jetri in žolčni- tudi grgranje kamiličnega sluznico pred nastankom kisline, odpravljanja plinov jev, ustne votline in žrela. Pri in tudi za zdravljenje težav z slednjem je v veHko pomoč Kamilice ščitijo želodčno vse kteremu se v ustih opi- kom. Čaia. Čirov. KUHARSKI RECEPTI Za vas rzbíra Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • kosila goveja juha 2 vlivancf, puranji zrezki s sla« nino fn žajbljem, zeliščni riž, motovileč ^ jajcem v solari, kavne rezine s smetano; večerja: široki rezanci z gorgonzo' lo, pečena paprika v marlnadi Ponedeljek - kosilo: kremna juha iz bfokolija, na čebuli po-pečena govedina iz juhe, pražen krompir, radič s fižolom; večerja: koruzni žganci z ocvirki, mleko Torek • kosilo: ričet z zelenjavo, govedino in suho svinjino, jabolčne rezine: večerja: radič s krompirjem in popraženo slanino v solati, koruzni kruh Sreda • kosilo: zrezki iz mladih govejih jeter na čebuli, krompirjevi žganci, pražena zelenjava; večerja: zeljnata solata s fižolom in bučnim oljem, mesni sir, zrnat kruh Četrtek - kosilo: sladko zelje z govedino (govnač), ajdovi žganci z maslenimi drobtinicami; večerja: krompir v oblicah s kajmakom ali mladim slanim sirom, bela kava ali mleko Petek - kosilo: kremna juha iz bučk, sladko zelje, stolčeno s krompirjem v kosih po dalmatinsko, pečeni ribji fileti, grozdje; večerja: slivovi cmoki, kompot Sobota • kosilo: kruhova juha s sirom, kn/avice, dušeno kislo zelje, pražen krompir; večerja: solata s testeninami, šunko, jajci in s kremno polivko, mandarine Kavne rezine s smetano Sestavine: 4jajco, 12 dag moke, 12 dag siadkorja, pol pecilnega praška, močna pma kava, ilodka smetana Rumenjake ločimo od beijakov. Iz beljakov naredimo sneg, mu dodamo sladkor, postopoma umešamo Se rumenjake ir nazadnje moko s pecilnim praškom. Testo razg/nemo na s pekl-papirjem obložen pekač, postavimo v ogreto pečico ir pečemo pri 200 stopinjah Celzija io do 72 minut. Ohlajen biskvit navlažimo s pravo kavo In na debelo premažemo s stepeno sladko smetano. Po vrhu potresemo čoi:o/adne os-tružke, sesekljane orehe, čokoladne ali pisane barvne mrvi-ce, razrežemo na kose in ponudimo h kavi. labolčne rezine na hitro Testo: 75 dag moke. 5 dag mas/a, 7 rumenjak. 7 žlička pecilne- ja praika Nadev: 60 do 70 dag naribanih kiselkastih jabolk, 1 žlico slad-: pol, kar se mi bolezen vlcČe, gačnc rekrcacijc), ravno prav sfnislu biti aii ne oziroma nctn kaosu in utvari. Po ozdravtíi. Kdo je to misel prvi prvo Kojčevo zapoved spoštova- dda (tudi ustvarjalne^), ravno ozdraveti ali ne ozdraveti, res- vem spontanem odzivu na izrekel, ne vem, vseka kor drži. la ? Lep>> vos prosim - nisem. Še prav lenarjenja in kar vse pač k da n isem poznala, V p rebli- zdravni kovo spo roči lo, da In zdaj lepo po vr^. Na ene več, vedla sem se, kot da moje spada v ta kontekst. Neprimerno sk ih, kin iso trajali dlje od dese- imam raka na pljučih, ko me stran je potrebno postaviti po- ž ivljenje sploh ne bi bilo ne bolj kol Jtzično uravnovešenost tinke sekunde, pa me je doma- je Tin a odpeljala na B rezje. 0ede, nasveie, mnenja, škrat- tehtnici OJa. Na videz, pome- ozimma uravnoteženost pa sem ka, življenjski nazor Martina ni, za boljši tako notranji kot nakijuču prepustOa svojo dušev- la vsat: dan vendar prešinila skrb zaradi bolezni. Povedaru) kjer sem se povsem mimo lastnih misli (samo glas je M Kojca. nc drugo mojo resnič- tudi zunanji vtis sem se pravil no in duhovno uravnoteženost, drugače, zavedno ali nezaved- moj) Mariji Pomagaj zahvali- n ost, mojo raz I iČico a becede igre držala domala kot pijanec Še zlasti slednjo. no me je rak, odkcir sem zanj la za bolezen in jo vsa objoka- ozdrav\tve. Roko na srce, re- plota. Po^ed čez plot pa razbi- Niti najmanjših težav nisem zvedela, spremljal na vsakem na in na kolenih prosila, naj zultal analize, če temu tako re- va precej drugačno podobo imda, denimo, s stresom, de- koraku. !n ta ponavljajoča se me MsWi in mi pomaga ozdra- čem, je z eno besed: poraze n. Prvi aksiom (Martina Koj moje rciniCnc, notranje tiři. presijo, kakrSno koli notranjo desetinka sekunde je bila, vsaj veti, sem podlegla jzlozojiji Poefeimo podrobrx>sti. Najpre napetostjo oii črnogledostjo, da po mojem čutenju in dojema tako imenovane nove dobi ca) se giasi: "Skrivnost uspeha v zvezi z uravnovesenos^o. Kar obupa ali Bog ne daj brezupa nju stvari, odločilna, da se mi (new age) in seje oklepala kot je v popolni odsotncsti sleherne- se tiče fizične, telesne uravnov^ sploh ne omenjam. Drugače ji je bolezen širila. Namesto da bi čudežne bilke življenja. Zara-ga iiovekove^ hotenja kaj izsi- nosti, se nimam za kaj kritizira' bilo s strahom, to je z največ- se mi ustavila ali ceh povsem di Česar nisem zgubila samo liti, v popolnem notranjem ti. Pravzaprav bi bila lahko gk' jim sovražnikom in zaviral- izginila. veliko denarja, pač pa tudi miru ter v popolni ura vnoveŠe- de te po^vke marsikomu vzor. cem âcvekove na ravne želje po Kar se same duhovnosti tiče, dragocenega časa. nosti, " ravno prav poâtka, ravno pmv rdravju in řivljenju. pa sem - rojto na srce - v prete- (Se nadaljuje.) i 20 ZANIMIVOSTI GORENISKI GLAS torek, 1. decembra 2009 plezalni dnevi kranja Finale državnega prvenstva v športnem plezanju, v balvanih in težavnosti. Kranj, športna dvorana Zlato polje, 4.,5. in 6. dec. 2009 Tekmovanje bo spremljal tudi zanimiv . ^ ^ spremljevalni program, med di^gir?? preda^^njè^Q n projekcija filma Chalk & Chc^late,^gzstava« fotografij z natečaja Plezam, tôrej se kotiček, in še, in še. VSTOPNINE NI ! ^ '^a eOV littp://pdk.aokrani.com Gorenjski Glas AiMTrMi . R0, d.o.o.. GLAVNA C. 62. NAKLO rok do: 06.12.2009; TIM^RO. d.oo.. ! GLAVNA C. 62. NAKLO •: RUNAH rok dc: 12.12.2009; CHILLI, d.0.0.. C. ' SVOBODE 9, BLED rok do: 08.12.2009; DOM ÛVA TOPO- i LA. d.D.o., LEVSTIKOVA UL. 1. 6310 ! IZOLA fok do: 24.12.2009; JOŠKOV HRAM, : d.0.0., ZALOG reOCO NOVO MESTO ' NATARAR rok do: 27.12.2009 GOSTILNA AN- ^ ČKA MAQDIČ ANTON S.R, DELAVSKA ^ C. 18, ŠENČUR rok dD: 27.12.2009; INTERTREND, d.0.0., HOTEMAŽE 50, PREDDVOR rok do: 24.12.2009. JOŠKOV HRAM, ; d.0.0., ZALOG 1, 8000 NOVO MESTO ADMINtSmATOR rok do: 13,12.2009; AORIA TURIST, d.0,0., TRUBARJEVA C. 52. LJUB-. LJANA SREDNJA PĐNUCNA IZOBRAZBA KUHAR; rok do: 0212.2009; EDVIN . KARAHODŽIČ S.P., C. MARŠALA TITA 27, JESENICE ELEfONSKI AGENT: rok do: i TERENSKI KOMERCIALIST; rok do: 13.12.2009: KONI K d.o.o.. TROBUE 12380 SLOVENJ GRADEC VZDRŽEVALEC; rok do: 04.12.2009; ME PLAS, d.0.0.. BEZJE 13, KRANJSKA GOftA MESAR - PRODAJALEC; rok do: 04.12^009: SPAR KRANJ, RUČiGA« JEVA C. 35, KRANJ MESAR • PRODAJALEC; rok do: 04.12.2009; SPAR KRANJ, ZOISOVA UL 1, KRANJ ŽMLSRI TiHNIR rok do: 13.12.2009; DON DON, d.o.a Metlika, TRDINOVA POT 2 A, 8330 METLIKA STROJNI TINNIR rok do: 10.12.2009; ELVEZ, d.0.0.. UL ANTONA TOMŠIČA 35,1294 VISNJA GORA rok do: C9.12.2009; GASILSKO REŠS VALNA SLUŽBA KRANJ. BLEIWEISC^ va c. 34. kranj roK do: 02.12.2009; CRODJARSTVO KNIRC, d.o.o., POT NA PILARNO ia TRŽIČ aUTROTlNNIR rok do: 02.12.2009; ElEKTRDINSTA-LACIJE KREATA. d.0.0., GORENJSKA C. 39, NAKLO GRtfliNI TEHNIK KDMERCIAUST rok do: 03.12.2009; A KVICK d.0.0.. POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO 13, POUANE NAD ŠKOFJO LOKO rok do: 16.12.2009; TIMfflO, d.0.0.. GLAVNA C. 62, NAKLO RfiOJfRU PREDiOUKIN OTHOR rok do: 02.12.2009; VZGOJNOVAR-STVENA ORGANIZACIJA JESENI-CE, C. CIRIU TAVČARJA 21, JESENICE LABORATORUSn TEHNIK rok do: 12.12.2009; BOLNIŠNICA GOLNIK GOLNIK 36, GOLNIK SREDNJA STROROVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA ORGANIZATOR DELA ZAVAROVALNIH ZASTOPNIKOV; rok do: 31.12.2009; GRAWE, d.d., KOMEN-SKEGA UL. 4. UUBLJANA ZASTOPNIK II; rok do: 04.01.2010; MERKUR. d.d., DUNAJSKA C. 58. ljubljan.a ZASTOPNIK I; rok do: 15,02.2010; MERKUR. cl.d., DUNAJSKA G. 58. U KONTROLOR TEHTNIC IN UTEŽI; rok du: 20.12.2009; PERKO TEHTNICE, do.o., ZALOG 2, GOLNIK NEPREMIČNINSKI POSREDNIK; rok do: 03.12.2009; VAL NEPREMIČNINE, d.0.0.. TTiŽAŠKA 0. 116, LJ ONK. Din. INL ELEKTROTEHNIKE rok do: 11.122009; ENERKON, d.0.0.. ŽEJE PRI KOMENDI 107, 1218 KOMENDA UNN. DIPL EKONOMIST rok do: 09.122009; ALPFTOUR. D.D., UL. MiRKAVADNOVAS, KRANJ Đ1PL ÏZ80 JITHJ PREDŠOLSIIH OTROK m rok do: 02Í12.2009; VZGOJNOVAR-STVENA ORGANIZACIJA JESENICE, C. CIRILA TAVČARJA 21, JESENIC prof. sortie vzsdje rok do: 05.12.2009; Rekreativec, d.0.0., TUPALICE36A, PREDDVOR UNIV. Din. BI9UDTIKAR rok do: 02.12.2009; ŠOLSKI CENTER ŠK. LOKA, PODLUBNIK1 B, ŠK LOKA Dfi. MEDICINE rok do: 10.12.2009; OZG, ZD TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ DR. MEDICINE SPEIMAUST PCOIATBUC rok do: 10.12.2009; OZG ZO RADOVLJICA. KOPALIŠKA C. 7. RAOOVLJ^ CA DR. MEDICINE SPECIAUST ANESTEZIOLOSUe Z REANIMATOLOfiUO fOk do: 04.12.2009; SPLOŠNA BOL- NIŠNICA BREŽICE. ČERNELČEVA C. 15. 8250 BREŽICE 07.12.2009; ADECCO H.fl., d.0.0.,. rok do: 06.12.2009; TISK ŽNIDARIČ, ; IHŽ. STROJNIItiIA BRNČIČEVA UL. 15 B. 1231 LJ-ČRNU- " ČE d.0.0., Kranj, LAZE 7, KRANJ KOMERCIAUII TEHNIK NATAKAR; rok do: 03.12.2009; ALPE S rok do: 31.12.2009; INDEPENDENCE ADRIA TURIZEM, c.o.o.. ŠMARTIN- ' SKA C. 152 G, U NATAKAR; rok do: 06.12.2009; MIRAN ANŽIČ S.P., MLADINSKA UL 2, Í KRANJ NATAKAR; rok do: 07.12.2009; HIT ALPINEA, d.d., 80R0VŠKA C. 99, KRANJSKA GORA VZDRŽEVALEC OBJEKTOV IN NA- ^ PRAV; rok do: 0712.2009; JEKO • IN. d.0.0., Jesenice, C. MARŠALA TITA 51. JESENICE INTERNATIONAL, d.O.O., CANKARJE VA U L. €0, RADOVUlCA EKMOMSRj TEHNIR rok do; 02.12.2009; GRAD, d.d.. Bled GRAJSKA C. 44, BLED rok do: 05.12.2009; TAPETNIŠTVO TR, d.0.0.. UL HEROJA VERONIKA 22, JESENICE EKONOMSRO KORERCIAJII TEHNIR rok do: 20.12.2009; INOEO. PRODAJA INOUSTflUSKE OPREME, d.0.0., SP. STARI GRAD 52. 8270 KRŠKO do: 15.01.2010; LOGAR TRADE, d.0.0., POSLOVNA CONA A 41, ŠENČUR EKONOMIST ZA KOMERnALNO DEJAVNOST rok do: 15.12.2009: KDO STUDIO, d.0.0., VRUNČEVA UL. 39. 3000 CE UE INFORMATIK rok do: 05.12.2009; ŽALE. d.o.o., MED HMEUNIKI2. LJ nàJA STROKOVNO ZOfiRAZBA TEHN0L0G;fok do: 05.122009; NATIONAL OPAŽNI SISTEMI, d.o.o., ŽIROVNICA 107 A. ŽIROVNICA Prosla deloine msta o^lavljaino po potfaUúti Zavotla RS za upoilovst^e. Zaradi pomanlb- nia prostora ni» ob}nl|eia m. Prev lato z» radi prdfliedoosi oUav izodičarno poDQje, ki lih piislavIlalD 5«kutajalei (delo za določBB (as. zahtevana MhmtB izkušnja, posaCiin zna- n^ In mor€bHae đnige zahteva). Val HvadnI in manikajoči pi^atU a doitopnt - na oo^s^h desktí oiHnočnIh ^ in ora-dov za delo zavida; • na tirni Zanđa RS za z^oslonsfe; http://«iiiv.B8.oov,s^ - pri daloďalaleil BralDa opozarjamo, da so moratttna oapako pri flblavi moBoće. t t GORENISKl OAS torek, î. rîfrenibra 2009 GORENJSKA / KAŽIPOT inj6(S>g'glas.si 21 POOyUBEl) Veseli posodobitve vasi Zadnji novembrski petek je bil zgodovinski dan za prebivalce Podljubelja. Zvečer so pred gasilskim domom pripravili slovesnost ob končanju obnove komunalnih napeljav in cest. Kot je povedal tržiški župan Borut Sajovlc« je samo občina za to namenila prek tri milijone evrov, del denarja za posodobitve pa so dobili iz Evrope. Občini in Izvajalcem del se je zahvalil za uresničitev pomembnega projekta predsednik KS Podljubelj Dragan Njegovan. Ob njem )n županu je trak na cesti prereza! domačin Franc |anc (na sliki v sredini). On je zapel več pesmi, na harmoniko je Igral )oža Svab. pod« iubeljski dolarji pa so predstavili pesem o novi podobi vasi. V krajevni dvorani so podelili vrsto priznanj posameznikom in društvom za njihove dosežke v kulturi^ Sportu in drugih dejavnostih. Srečanje so sklenili z zabavo ob zvokih ansambla Zarja. S. $• Tržič Uspešni pri izobraževanju - a tgř v četrtek so v Kulturnem centru Tržič proslavili 50-letnico delovanja Ljudske univerze Tržič. Direktorica Metka Knific je predstavila razvoj te ustanove, ki je doživela več organizacijskih in vsebinskih sprememb. Kot je dejala, danes skrbijo za nadaljevanje razvoja lokalnega andragolkega središča s celostno ponudbo v Izobraževanju odraslih In za uresničevanje koncepta vseživljenjskega učenja. Podelila je priznanja sodelavcem, ki so zaslužni za uspešno delo univerze v preteklosti. Njej je sekretarka Zveze Ljudskih univerz Slovenije Ema Perme (na sliki desno) izročila zahvalo za dobro vodenje univerze od leta 2007. Čestitkam se je pridružil tudi župan Občine Tržič Borut Sajovic. Kulturni spored so pripravili imitator TIlen Artač, folklorni plesalci, pevci in godci iz Tržiča In Žirovnice. S. S. |es€nic ter kvintet Fanfare Iz Bled V barmanstvu blestel tudi )an Remec Tekmovanja Evropskega združenja hotelskih in turističnih §ol> ki je bilo sredi novembra v Dubrovniku, se je udeležila tudi skupina dijakov Višje strokovne šole za gostinstvo In turizem Bled. V različnih disciplinah so se pomerili s leststo Jtudenti iz 34 evropskih držav in Kolumbije. Med njimi je najbolj blestel jan Remec, ki je v kategoriji barmanstvo dosegel tretje mesto. "Čepravvsi nismo dobili medalje, smo za nas vsi zmagovalci, saj smo sodelovati na največjem evropskem tekmovanju v gostinstvu m turizmu in je bila že udeležba velik dosežek»" je pojasnila študentka drugega letnika jelena Jovanova. Tekmovanja sta se z njihove šole udeležila še jure Bartol in Alen Audič. M. R. I PR El EU SMO Gibanje za varstvo proti hrupu in širitvi letališča Lesce gre na volitve? Gorenjski M. A., 24. novembra 2009, strao 4 prispevk ne nove a^tne vzlono-prista jalne stezt. Presenetljiv pa je izraz podpore na občnem zboru s strani predsednika sineta KS Lesce Zlatka Kai^, saj je občini znano le umdno stališče svete KS, sprejeU> lani, da izraža podporo letališču Lesce. Ker dn^tvo na^rntjije kakršnikoli legalni modernizaciji letali, je hkratna podpora dmřřvu in ktal'^ču precej neverodostojra. Morda bi io lahko razumiU S. •• • , i/* IV H4ř»A,u m^utrvii K Društva gibanja za varstvo , ^ , _ » • . ,.1 Ur.1 i. ^ pnhajajočih veh- proti hrupu in ííriřpí letališča Lesce, objavljenem v Gormj ikim ola^u 7A novembra u 24. predsednik drušn'a Miha Za- lokar navaja, da se je društvo pritožilo na izdano gradbeno dovoljenje za prestavitev in sfalt vzletno-prista' tev, ko se bodo, prepričan sem. znova intenzivno aktivirale tudi civilne iniciative. Kavčičevi ugotovitvi, da civilne iniciative v občini nisc brez osnove, pa Ishko samo pritrdim. Pri veČini so žal osnùva nosilci po- interesnu jalne steze in za prilagoditev u ' lx , ' ___1 P'^ob-^^' občancn;, za katere manevrskih ^.............. líičw Lesce. To ne drži, saj društvo sploh ni stranka v postopku. Res pa je, da Člana v tem postopku zastopata last' nico s }6 mz (!) zemljišča v "vplivnem območiu" načrtcva- ■aj hi odločevala ne imeli po-'uha, in pri nekaterih se cdo lanjtvo ponavlja. Janko S. Stušex, župan Občine Radovljica Zgornje Palovče V Budnarjevi hiši izdelovali advent ne venčke Na pn/o adventno nedeljo so v BudnarjevI muzejski hiši, ki jo upravljajo dani Turističnega društva Kamn k, kot vsako leto pripravili delavnico, na kateri so si obiskovaid ob pomoči Petra Ribiča ter agronomov Matjaža Pustoslemška in Sanda Jermana lahko sami izdelali adventní venček. Vsdk obiskovalec je ob vstopu v hIŠo prejel obod, osnovo Iz vr> bovih vej, na katere so napletli zelenje. Venčke so nato okrasili s svečami In drugim naravnim okrasjem. Delavnica, ki se je v vseh letih med obiskovalci muzejske hiše že dobro prijela« je bila tudi letos dobro obiskana, j. P. HALO - HALO gorenjski glas telefon: 04 201 42 00 tđroOlO » OD^dvo strcjfmanM) po («Iflonu CHy70^4^CO, (dl^u 04/201 • «7-13 »\ osebno U 9lpiw«iuvi its\i • pe (Mili • do ponKM^kd IlOOurHTBriJnoUvHinpnriiirlavnMAi iffHnonAcdu ANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS« LANCOVO 91,4240 MADŽARSKE TOPUCE: 17.12. • 20.12.; TRST: 3.12.: PALMANOVA - TOVARNA ćokolad&i ií:gat0mřr-8o^čni program! ?3.i?.-?6 i?;žjve lASUCE V RAZKRJ^U: 26. \z 2.1.2010 S ...„-,.-15,90 rrn^f» ceoa eiava tanaT W P« de2\> .SI. Gorenjski Glas Obvestila o oocoDKtH objavljamo v rubriki clasos' Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Prednovoletno srečanje Žabnica • Društvo upokojencev Žabnlca vabi na prednovoletno srečanje, ki bo 20. decembra v gostilni ítern na Ježici, Prijave In vplačila bodo začeli sprejemati v četrtek In petek, 3. in 4. decembra, med 13. In 15. uro po tel. 2311-932 Mara Pečnik. Prešernov večer Žirovnica • V Knjižnici Matije Čopa bo danes, v torek, 1. decembra, ob 19. uri Prešernov večer s pisateljem Ivanom Sivcem in predstavitvijo knjige Ribčev dohtar. Pogovor z Borisom Pintarjem Poljane • Ob dnevu kulture se bo pogovor s pisateljem Borisom Pintarjem v Kulturnem domu v Poljanah začel v četrtek, 3. decembra, ob 19. url. V knjižnicah za otroke Hruška • Danes, v torek, i. decembra, bo od 16. do 17-30 ustvarjalna delavnica za otroke - Adventní venčki, v četrtek, 3. decembra, ob 18. url pravljična igrica jelenček Zoran in darilo za Božička. Sko^a Loka • Pravljica Putka na morje, piščarček v vesolje se bo začela danes, v torek, v decembra, ob 17 30. Poljane - Lutkovno In gledaliSko predstavo Trije prdliCki si otroci lahkoogledajo danes, v torek, 1. decembra, ob 17. urî. Železniki - Delavnica za spretne prstke Bučke za lučke se bo začela jutri, v sredo, ob 17. uri. Trata - Ura pravljic z ogledom igrice se bo v knjižnici začela v četrtek, y decembra, ob 17. uri. Sovodenj - Zgodbam o Miklavžu lahko otroci prisluhnejo v petek, 4. decembra, ob 18. uri. Jesenice • jutri, v sredo, a, decembra, bo ustvarjalna delavnica Svečniki od 16. do 17.30, v četrtek, 3. decembra, bo ura pravljic ob 17. uri v kinu Železar. Slovenski Javorník * Danes, v torek, 1. decembra, bo ustvarjalna deiavnira od i6. do 16.45. Bohinjska Bistrica - Lutkovna predstava Debela repa se bo začela jutri, v sredo, 2. decembra, ob 17. url. Radovljica - Lutkovno-predstavo Debela repa si otroci v knjižnici lahko ogledajo v četrtek, 3. decembra, ob 17. uri. Hotel sem več. Kranj • V Sploinem oddelku Osrednje knjižnice Kranj se bo jutri, v sredo, 2. decembra, ob 19.30 začela predstavitev knjige Grega Hribarja Hotel sem samo -, v kateri mUdI Kranjčan predstavlja svoje doživljanje najstniških let, trenutke rej-va v Ambasadi Cavioil, željo po drugačnem življenju, iskanje "nečesa drugega za ta nori svet danes". Srečanje starejših in invalidnih Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje obvešča, da bo v ponedeljek, 7. decembra, od lo. ure do 10.30 v prostorih občine srečanje starejših. Invalidnih in vseh, ki občutijo potrebo po pogovorih- Pesem od železne ceste Otoče - Kulturna prireditev Pesem od železne ceste se bo v Kultu rno-lzobraževalnem centru postaja Otoče-Brezje začela v četrtek, 3. decembra, ob 18.03. Bazar Kranj - (utri, v sredo, 2. decembra, bo ob 16.30 na OŠ Matije Čopa Kranj Bazar. Predstavitev knjige Kaj je v loncih Radovljica - Alenka Bok Vrabec v svoji knjigi s humorjem pripoveduje o popotovanjih od danske meje do juga Toscane, na katerih je odkrivala tudi posebnosti različnih kuhinj. Predstavitev bo spremljala tudi kulinarična pokuiina, i 22 KAŽIPOT, OGLASI GORENJSKI GLAS torek, 1. decembra 2000 izleti obvestila razstave Na Ti sle Dogodki Blejskega mladinskega centra Pod gladino slovenskih rek In jezer Kranj - Planinci in upokojenci kranjskih upokojencev vabijo j Bled - Na Bledu bo danes, v torek, i. decembra, ob dnevu j 'f " ^ ©^'"ske knjižnice Jesenice bo jutri, v sre- V nedeljo, 13. decembra, na pohod na TIsje. Predvidevajo 4 : ^ja proti AíDS-u od 14, ure dalje potekala delitev kondo- i Jo, 2. decembra, ob 19. un predstavitev podvodnih filmov in ure hoje. Prijave sprejemajo v društveni pisarni do petka, n. : mov in pentljic po Bledu. V Blejskem mladir^skem centru na j ^ "asl®"®"^ decembra. Miklavžev izlet v neznano Trubarjevi 7 od 1. do 11. decembra zbirajo prijave za gledali- í slovenskih rek in jezer, ško delavnico 'Biti impro' zs otroke od 7. do ki bi radi na koncu šolskega leta na Festivalu mladih odigrali gledališko Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira MIklav- i predstavo, prav tako od 1. do n. decembra zbiramo prijave f predstave žev izlet v neznano v nedeljo, 6. decembra. Prijave po tele- i ^^ dogodek Atraktiven make up s Tino V. Cavazza. fonu o^i/us 209 ali S31 55 44 v sredo in četrtek od 18. do ! 15.30 Miklavžev pohod v Loško hribovje Cozd Martuljek • Planinsko društvo Go7d Martuljk vabf v nedeljo, 6. decembra, na Miklavžev pohod v Loško hribovje. Prijavite se pri Majdi Papier po tel.: 051/336 635. predavanja Agencija za ločitve Ljubljana • V SiTiTeatru v BTC v hali A si lahico danes, v to« rek, 1. decembra, ob 20. uri ogledate ljubezensko kritiinaU no komedijo Agencija za ločitve, v kateri nastopata Nataša Tič Ralijan in Gašper Tič. Dve predavanji Humane v neznano Kranj - Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalno I f Andreja Smoleta od veselih ur ; zdravje, vabi dan«, v torek, i. eleven,b.a, v dvorano 5t. 14 I ^^a Loka • V Kašči na Spodnjem trgu si lahko jutri, v .re- Trtič - Vodniški odsek Planinskega društva Tržič vabi v so- j Mestne občine Kranj ra predavanje: od io. do 11.30 - dr. Lu- ! decembra ogledate monodramo Ma-jaža Kmecla Slo- boto, 12. decembra, na zaključni izlet v neznano. Izlet je la- j dja Mulej: Po poti do učinkovite skrbi za duševno zdravje in ! Andreja Smoleta od veselih ur. hek in bolj zabavne narave. Prijave in informacije do torka, ; od 11.45 do 13.15-Tatjana Novak, univ.dipl.psih.: Psihoedu- 9. decembra, po tel. 5971536. kacija kot oblika pomoči pri bipolarni motnji, GG I IZLET I TOREK, 8. DECEMBRA Malica v najgloblji jedilnici v Sloveniji Dragi Gasovci. zaradi velikega zanimanja se bomo s 120 let starim dvigalom spusti* za naše skupne izlete smo za vas pripravi- ii na okoli 160 metrov globine, S' tam !i le en dan druženj, ogledov in sprostit- ogledali multivizijsko predstavitev dela ve. V torek 6. decenbra, se bomo odpra- nekoč in danes, doživeli simulacijo nesre- vili na pot ob 7.10 z avtobusne postaje Ra- će, na koncu pa se bomo še okrepčali s pra- dovljicđ. Ob 730 boste na avtobus lahko voknapovskon*iâlico v najgloblji jedilnici v vstopiti pred Creino, ob 7.45 pa na Prim- Sloveniji. Na povrSju si bomo ogledati 5e skovem na avtobusni postaji pred Merca- razstavo in t. i. skok čez kožo. Potem se torjevim centrom. ?oX nas bo vodi/a do bomo odpeljali do Temi Dobma na kosilo Velenjd, kjer si bomo o^IeJdli iz/edno Zà- ^harmonikđrjem. Sledilo bo ie kopanje do nimiv nekoč delujoči del premogovnika 17. ure, rwto pa odhod proti domu. Prihod Velenje. Z zaščitnimi suknjiči in čeladami v Kranj načrtujemo okofi 19. ure. Gorenjski Glas Cena izleta: 35 EUR Cena vključuje: prevoz, ogled premogovnika, knapovsko malico« ko»lo. kopanje in malico. Nzervadje sprejemamo na: 04/201 4241 vponc<^l)ck. toiek In č«m«kdo 17. ure. v sr«do do ÎB. ure, vp«iekCo14.'ure. S seboj ne pozabite vzeti; stabilne In udobne obutve« kopalk in brisače. Orga n izator i^eta je TA Odisej. z' p MojeDelo.com Izberi prihodnost MOJE DELO. spletni marketing, d.o.o, Litosirojske c, 44c, 1000 Ljubljana, Slovenija, TrOîSl 35 700 VEC INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV Í300 - 500) NA: www,mojeaelo-com, tnřoó»mojedelo,com Vodja poslovalnice m/i (šioQa Loka) V^ naioge: SW5 za onMa/o in zaposlene. Urwióevanfe Ciljev DOđieM AkSvnn sodeiovanie pri cxodajl kcí àan ûfOOaJnega bma Adminstfstivn« h organiiacjjska dela, Pričakcp-ftnja: V siopnja (zobrazbe oz. posiovKteki tzpii Smsel za ć&o i ci, VodsKerve feKušnje Za^eloa m fleKsiDilnost, Izrazjia odgovornost. Zaiefenc 2nanie nemškega »etika, Oe»clffiann, d, o, o,. DunaisKa 22.1000 LjuWiana. prija« zDirano eto 27 ^2. 2009, Većriawww,moiedeto com. Vodje skupir In prodajalci Z8 promocijo revolucionarnega izdelka m/ž (letensko Mto] PnčakojeiTN?: komunikaftvnos, ureisfiosl, veseij© do dela $ arankami, Ofljànje s prodaio, RekstWnod. izpit kategorije 8 In lasten pmvoz NtjOmo: koreMne odnose, moénooř o»ebAe9a rarvoía, w«"« ;£oWažewan;a o pfOduWn psnoiogil sfcdajo tef redrw pífléibfw ućinku. Jurtor eco poďje^ ti proiz^díio in trgowo, t o, o. Jeia 43, 1231 Ljubljana - Črnuče, prijave zbiramo do 16, 12. 2009 Već na Fri7ftr / Friz^fka (Različni HktoKi aûîerû po Sksv^V) išćemo večje síe^lo izkušenih afi manj (zkušenrh Wzeôew za samostoíno d€4o v tri-ířfskfim satony. Nudimo dodatna izoixaze^-,ia. ajmulatMvj plaoto po Oogwofu, japosirtev za neťWočen čas, Pncakujemo delovne izku^je v mzecskern salonu! 4Look. đ o. o.. Petronijeva $000 Kooer, pnjave zbiramo do 1$. ^2. 2009, Vfeé na wvAv moreddlo com Prodáni inženir m/ž (Podnart Za našega naročnika, uveljavljeno podjetie na področju prodaje Inveslicijske ooreme, iičemc novega sode i^-fca/'ko za delovno mesto prodajnega inUniria Delo oOsèga obiskovanje obstoječih strank po Sloveniji In lennično svetovanje, uiprwo ponudb v wsarrn, pndctxvanie nowh sírark, predstavi:?»/ deřavrwsh podjetja na sejmih tef pripfevo anafe n pianov. Kadis, d, o. o„ Koprska ulica 72, 1000 Ljubl>ana prijave zbiramo do 24 12.2009 Ves na wwwmojêdelo.com Sodelavec ze obračun plač m/ž {Škofja Loka^ Od vas pričakijjemo Vil. eii VI. âloynju sKonomsJ« smeri, dobro poz- navanje hnar^e, računovodske in davčne zikonodaie ter tfačne poiltfke poz« navanje aeia z raêunalrïikom. Nudimo vam sbmuiattvno plaćdo, prijetno in stabilno detovno okolje, odlične rncênosli za stR5k5vni in osebni razvoj, SGP Tehnik, d d., Stara cesta 2. 4220 èkoÇa Loka, on>»e zWramo do 23 12, 2009 Več na www. mer«deio, com, :>ooelavce v rđzvoju In iehnićni pnpmvl dela m/i (škofe Loka) '/ase delo bo* t:deiava tehnična teftnoíoékih elaboraiw za g/adbisca bi rt «anizad^ grwtožšč, terminskih in Rnančnth pianov, sodelovanje prt iNaja Iřhnoiogfl pri procesih dela v te^jničnem področju. rwirtWuanjQ doMDJje-^ i ostale doKumertiadje za ©raCb^ča, Pnčakujemo« Vli. ali VI. stopnjo L tBhnôie smeri. Zaželen strokovni izprt po Zakdru o gradn^ ob^ov, SGPl 0.. Siara cesfâ 2, 4220 Škofe Loka, prijave zbiramo dO 24 12 2009 VAVW, mojedefo.cofn, Inženir strojništva m/ž {senču Pogoji; visoka siFDteMTa alt univerzitetna izobrazt» strojne smeri, opravljen stiotavni izpit s podriDčja strojništva za* proieUanta načrtom strojni inštalaoj m strcjne oi^eme za zahlMie objekte. odgA'cmega vodja del in odgovivneoa vodja graAííča za za- ntevne objekte, odgovorrřega nadzoinika za zahtevne objewe, znance ACAO^, WORO-a, EXCEL« Riiànik Pere ski^Hna, Oeiavskacesia 24,4208 Šenčur, pojave ztiramodooe. 12. 2009. Več na www mojedelocom Delavec v prolTiOdnji plastike m/ž (Kamnik) Pogoji: n3tančr>ođ pri delu, ročrie spretr>osřl, ftačna moč, sicwnsko drzavijanstvo. piçdrxKi îmajo kandidalî z dekwiimi izkušnjami v proizvodnji. Nudimo, d^o za dol. čas 2 možTKJđio podaijšanja za nedoi ćas, 40umi delavnik, irez nočne cmene, proste sobote in nedelje, piaca eoo do 700 evrov neto (ocMsnD od izKušerq), Pros- bdekwnomestotaKot. Za rařgcvofpoMičitB 041/871 134 (gs. Irena) Kovlnopla^ tiies.p., ^amn.k, Vegova ulca 2ft. 1241 Kamnik, prijave z&rsiiw do 23.12. 2009. Več ř^a vMww.mojedekj.com. Oddelkovodja zs izdelavo sendvićev m/ž (Kranj) Za znano proizvodno In trgovsko podjetje iščemo vodjo oddelka za izdelavo send-vKev, V^rmo od^ovome, izKusene in resne kđndt(ble, da nsm pošljejo prijave z opřsaríimi delovnimi ekusnjami. MANPOWER, d o. o,, PE Kranj, Koroška ce«â 14, 4C00Krar^, pri/a^ezbiramodoiS, t2. 2009 rta vwAvmcýedeto.com. Natakar, kuhar, sobarica m/ž (več sodelavcev) (HoW Bett^ Kaij - ànarielrB Go?) 2arodi povečarte^a obsega d^ v koleKitv sprejmemo dva izhijsena natahArJa, Odličnega Kunai^a in dosledno soDarKO, Nudims sSmuialr^ plačilo, nagraievam» uspeha dela, možnost napredovanja, bivanje, redno delavno razmerje s pť som in poskosnim detom 3 mesece. Hotel BeHevue, d. o. o., ^rjefla 40D0 Kranj, cnjave zbirano do 20. î2, 2009. VečnavviMvmciedetocom Optimist Kranjska Gora • Monokomedijo Matjaža Javšriika Optimist si lahko ogledate v petek, 4. decembra 2009, ob 20. uri v Dvorani Vitranc. (elenček Zoran in darilo za Božička Jesenice-0b3. decembru, rojstnem dnevu dr. France^ PreSerna, iz Občinske knjižnice jesenice vabijo na ogled otroške predstave Jelenček Zoran in darilo za Božička. Predstava bo v kinu Železar. Več na www.gorenjskiglas.si/ K ažipot Prisluhnite nam- polepšali vam bomo dan. ;r"9i,0MHz > I8TIĚNI 1 it ' uiiiiiu.potepuh.com % 9 } staiif- taioledoicah pre cena Gorenjsvcg^ io nafo^'*® ^ Gorenjski Clas LOTO Rezultati 95, kroga • 29. novembra 2009 9.12,13,2), 31 m lo Lotko: 974109 Loto PLUS: 2, 6,7,21,23,26,32 in 33 Garantirani sklad 96. kroga za Sedmico: 200.000 EUR Predvideni sklad 96. kroga za Lotka: 90.000 EUR Garantirani sklad 96. kroga za PLUS: 20.000 EUR t I CORENjSKI GLAS torek, 1, decembra 2009 MALI OGLASL ZAHVALE / m/o(g)g-gía5.5Í 23 Knjig® na fletneti te-'- pt> »nas. m ftednà Gorenjski Glas GG narocnme 04/20142 41, e-poSta: narocnine@g-glas,5i www.Qorenjskiglas.si Mali oglasi tel: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malioglasi@g-glds.si KíKERN NEPREMIČNINE Maistrov Ug \2.4OOO Kranj Tel. 04/20213 202 2$ $6 CSM 051/320 >50, Email; Infc^lg^^em.si ogiâs? sprejemamo: za objavo vpetek-v»edo dc 17.30 in za objavo v torek dD petka do 13.30! Delovni ^as: ponedeljek, torek, četrtek nepr^injeno od 8. do 17. ure, sreda od 6. do IS», v petek od 8. do 14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. T U R TAN fURTANi n«pr«miininei d* e. o* PE ulia C^ (staro^mestno jedro) ^ 4CM30 Kranj, tel; 04/23S'92-i4, mobi: NEPREMIČNINE STANOVANJA e-po^tar irfo(^|ur*tân.si ODDAM SOBO S kopalnico, WC ir> Mlkoncm, laooslenemij moškemu, ® 040/713-517 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM VIKENDI, APARTMAJI KUPfM VIKEND ali parcelo :a vikend in diûin- $ko hèo 2 vrtyn, na obrrwdju Gorenh ske, «051/212-262 wo7iw ODKUP, PRODAJA, PR£PIS rabiienih vozil, goto^nski odKup, prodaja nd obrok«, MEPAX. O, 0. O., Planina 5. Kranj,« 041/773-772,040/773- 772 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM KOTNO telezo 20 x 20 mm in »tro-robni "U" proM 200 mm po polovični ceni, « 04/57-40-128 Boa?7^o KURIVO PRODAM DRVA - metrska a1i razžagana, možna dostava,« 041/718-019 sxrjrí BUKOVE gdf, «041/767-339 «»72» DRVA, bJkova, jeseňová alf hrastova, melraka aJi raziagana. možna tudi dostava, po ugodni ceni. « 041/639-348 MÛ7I7? ORVA - mešana: bukev« gaber, javor, sen. hrast, možnost raznega In dcstave, cena4OELrR,«070/323^D33 DRVA DuKova, defno suha, cena 45 EUR. možna razrez in dostava. « 040/338-719 w»» STANOVANJSKA OPREMA GOSPODINJSKI APARATI PRODAM POMIVALNI stroi. sir 45 cm. rgbljen, vendar se izptaven, ugodno, « 031/742-082 »07208 SPORT, REKREACIJA PRODAM SANKE dene lue^«« (hm;, 3 valikosti, «04/53^269.051/330-293 «072?r POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 30 % obr.. obveznosti niso ovira. Tud krediti na osnovt vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robet Mlinska 22,2000 Maribor, 02/252*4S'26, 041/750-560 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKUUSnĆNI pregled za OQËiln kcntak-tnelece. popusti a upokojence in šiucteo te. OptkaAJeksam, OlandiaKr^.C. t. rraâ 77. «04/23^123 eoc^o ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM KOŽA, mešanca. starega dobro leto prijaznega. « 04/53-36-138 ewji FES^, d. o. o.. nepremičninska družba, Korolkac2, Kranj relefofi: 236 73 73 Fax 236 73 70 nfo(2>fn«t si nlernet WWW.fÎKSt.Si R5 ftve. I. S6, 65.500 km, rdeč, ben- cin, nov izpušni sistem, katalizator, prednje vzmeti, dod. 4 letr» gume na ■ platiščih, nikoii karambol>ran. 9 KMETIJSTVO 040/157-349 yug0 55 Koral, lemik 1991. dobro ohramen. « 03l/552-4i3 90072>« KMETIJSKI STROJI PRODAM AVTODELI IN OPREMA PRODAM <10 Žago na vodi mcrfor7 KWs «sa «041/5< ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAISTROV TRG 7. 4000 KRAN) TEL: 04|2yt^'^20, O4/23-$6'é70 041/755-^9^' 040/204-661, 04V9000ÍS e-poSu: itd. nepremičnine S^siol. net www.itdplus.s1 GUME Good year M+S 195/60 R15, Uňra grip 7+7, vožene 3 mesece, na «ih pisrièàih oz. Racing FI, skupaj ali posamezno, « 041/33Ê-53Ô M07?>3 SEKUl-AR za Žaganje dn«. « 04/20- 46-578.031/812-210 «onoo TRAKTOR Univerzfll 643 01, želO epo Ohranjen in veliko opreme, ugod* no, « 041/910^73 «0072» KUPIM Štiri platišča za Renault Scenic 16 col, z zimskimi gumami ali brez, « 031 /578-828 PRIDELKI PRODAM KRATKI TERAN, terarw liker n Kraškj tinnjevec. center krasa, odlične kvalitete. dostavim tudi manjše kofičine. ugodne cene, «041/614^62 (mp coaiHMA Stritarjeva ulica 7,4000 Kianj www,neprvrDu:nine,gnd.;»i e-nislov infn'^gnd si tel: ^586 4 281 39 04. hx: 4 2S139 07 ESmi+îSe^j 556 578 STROJ I IN ORODJA VINO cviček, kvaliteten, moina dostava. « 041 /830-461_eoo^-ia^ -- VZREJNE ŽIVALI PRODAM 6RUSÍLNI itfoj za brulenie tračnin žag, «031/716-629 WOÍÍIÍ PRODAM J i WWW.GORÊNISKICLAS.SI eiKCA sivca, starega 6 mesecev, « 0ál /523-904 9oor2Ct5 ČB BIKCA starega 14 dni in čb/Hm bikca, starega 10 dni. Llrbâtv;, Gorice 24, « 041/711-866 900íř07 ČB BIKCA. Starega 1 teden, « »007215 STORITVE ČB BIKCA, 041/833-872 NUDIM 10 dni, « 900721' KOBILO brejo, staro 6 let, cena 1,600 eur, « 041 /963-680 9007?09 PRAŠIČA za zakol, domača krma, možna izbira med 150 in 180 kg. « Mor^iB ADAPTACIJE, vsa gradtena dela. notranje omete, fasade, adaotacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite skan>e in dimnike, kvalrietno, hitro in poceni- SGP Bent, d. o. o,. Struievo 7, Krani. «041/561-638 TE5NJENJE OKEN IN VRAT. uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogr^ vanju. Prepiha in prahu m več I Zmanj-ian hrup, 10 let garancije. 8E & MA, ú. o. o., Eksierjeva 6. Kamnik, « 01/83-15-057, 041/694.229 800722? SANSKEGA kozla, zajce in zajkle nemški lisec za rejo ali zakol. « B0e7?C4 040/378-154 TELIČKO simentalko. staro 10 dni. Cert^e, « 040/543-206 bocf72ii KUPIM BIKCA sjmentalca. mesne pasme, sla- 20 dni. «031/569-924 uorat OSTALO A$TER1KS SENČILA Rozman Peter, s p,. Senîcno 7, Križe, tel.: 59-55-170.04I/733-70&; laHJSje. rowji, ro-ete, iamelr>e zavese, pNse zavese, ho-mamiW, mariôze. vAvw,a8teriks.net 9007321 BELJENJE in glalenie sten, odstranjevanje tapet, aiTtiglivični premazi, barva* nje oken, vrat, dekorativni ometi in opleskl, kvalitetno in ugodno, Pavec Ivo, s, p., Podbrezje 179, Naklo, « 031/392-909 DRUŽINA iz Cerke Ij išće mlâjso upo- kojenko adi študentko za pomoč v go- spodinjstvu In prí Ć išćenju stanovanja. « 041 /730-678 9007200 ZASEBNI STIKI SKROMEN, prijazen, uspeáen podjetnik z otrokom, fáče zvesto punco za skupno delo in življenje, « 031 /807-376 PRODAM MESO bika brez silaže in orehe v lupini, možna dostava, « 04/51-46-001, 900770« ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM IŠČEMO e^oišeno «lefenislHo Ja) za vedenje teflonskega duda, Bakln-d. 0. o,. U. MrkaVadncM 19, Kiar), «0590/41-575,040/41&656 DELAM VSA GRADBENA DELA, adaptacija kopalnic, predelne stene Knaut. iasaderska dela, slikopleskar-ska, čiščenje poslovnih prostorov, popust na vsa dela 10%, Tro - Caûrio s p , Kidričeva 4B, 4000 Kranj. « 031/427-127 ŽENITNA POSREDOVALNICA za vse generacije, zastont za mlade RAZNO PRODAM KOMPLETNA adêipt«tci|a stanovaní In kopalnic, vodovod, centralna. elekM-ka. keramika, knaut, pleskarska dela. Kopalnica samo v 7 dnehi Jani in Metka Rep, d, n, o.. Godesič 43 a, Šk. Loka, «041/757-109 8006595 OVE telící in 031/271-598 bukova drva. 900^^14 METRSKE robnike, 22 kom In kvalitetna jabolka, vse ugodno, « 04/53-36-578 ZAHVALA Ob slovesu od našega dragega Bruna Piriha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe, darovano cvetje in druge darove in ker sle ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvalal Žalujoči vsi njegov Orehek, 17. novembra 2009 Nísím mw/iíSř na smrt, pa mi je hit ie grob odprt, o dobň ljudje molite zame ZAHVALA 5trch te je bilo, in mine je bilo stmři, vewáar sva íwtilo íísw odprtost: bil si občutljiv in ranljiv in lep kakor roia. Sedaj živim tu. daleč siran, a sem fvoja, ti žívíí tam. daleč stran, a si moj. Ljubezen ni le iz teles. globoko v d uSi sva eno. Nepričakovano nas je v 31. letu starosti zapustil sin, brat partner, o^e, prijatelj Andrej Dolenc iz Zabukovja nazadnje stanujoč na Tavčarjevi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom m sodelavcem za izrečena sožalja, sveče, podarjeno cvetje ter vsem ostalim, ki ste ga pospremUi na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi V Kranju, dne 25. novembra 2009 24 GORENJSKI GLAS torek, 1. decembra 2009 Anketa Za solidarnost Štefan Žargi Na sobotnih delavskih demonstracijah na Prešernovem trgu v Ljubljani je bilo tako bučno, da izjav protest» nikov preprosto ni bilo mogoče dobiti. Zato smo jih povprašali, s kakšnimi vtisi se vračajo, ko so vstopali v nad 150 avtobusov, ki so jih pripeljali iz vse Slovenije. Adolf Mu rserovič, Iskra IS D: "Če so pametni, nam bodo prisluhnili. Ne gre več, da delamo več za manj denarja. Pri nas jih je precej s plačo 450 evrov, pa tudi pokojninskih pogojev ne bi smeli spreminjati." Adoif Sitar, Gor. sindikati: "Kljub slabemu vremenu smo na Prešernovem trgu povedali slovenski vladi, kaj hočemo. Zahtevamo boljše plače in zavedanje, da delavci za stroji ne morejo delati do 65. leta." Rajko Bakovriik» Gor. sindikati: "Slovenski delavci smo danes pokazali solidarnost do tistih, ki ne dosegajo praga preživetja. To je bita dostojna demonstracija za dostojnejše življenje." jaka Smoičič, Elan smuči: Magdalena Sabotin: "Prišli smo protestirat proti : "Podpiram delavce, upoko- predlogom vlade, ki je za nas ; jence in študerte, saj se s ta- enaka kot prejšnje. Gledajo : kimi plačami in pokojninami samo na višji sloj ljudi. Pri j ne da preživeti. Nepravičen nas je 30 odstotkov ljudi z j se mi zdi tudi predlog o ize- mlnimalno plačo - med 480 | načevanju žensk z moškimi m 520 evn. : pri pogojih za pokojnino." Dimnikarji za desetino cenejši Vlada je na četrtkovi seji potrdila cenik dimnikarskih storitev, s čimer začenja urejati razmere na področju dimnikarskih storitev. Dimnikarji so razburjerii. Danica Zavri Žlebib Ljubljana « Ministrstvo za okolje in prostor je namreč na podlagi pregleda stanja na področju dimnikarske službe v Sloveniji, priporočil Računskega sodišča, Urada za varstvo potrošnikov in številnih pritožb uporabnikov dimnikarskih storitev ugotovilo, da je najbolj sporno zaračunavanje dimnikarskih stori» tev, Nadzor nad delom korKe-sionarjev, ki opravljajo dimnikarske storitve, je pokazal» da je dosedanji cenik dopuščal malverzacije pri zaračunavanju storitve. KoncesionarjL so pogosto namesto Časa, tí so ga v resnid porabili za neko storitev, stranki zaračunavali čas. ki ga je cenik določal kot najdaljši možni Čas za izvedbo storitve. Po novem bo dimnikar dolžan pri obisku stranke Na odločitev vlade so se že ča nadaljevanja koncesijske ko ljudje dimnikarja naročili izpolniti delovni nalog, v kate- naslednji dan odzvali ogor- dejavnosti, vprašljiv je sam kot vsakega obrtnika, ko ga rem bo moral napisati, koliko časa je dejansko porabil za čeni dimnikarji, ki pri predsedniku vlade Borutu Pa- obstoj dejavnosti kot konce- pač potrebujejo. Zahtevamo sionirane gospodarske javne tudi, da so dimnikarji stro- storitev, navesti točen čas za- horju zahtevajo zadržanje službe/ pravijo v dimnikar- kovno usposobljeni in delajo četka in konca dela» stranka pa bo verodostojnost tega po- javne objave sklepa in uskladitev cenika ter časovnih sk: sekciji. z licenco, saj lahko sedaj na- je odločitev o znižanju cen redijo veliko škode. Ne gre trdila s svojim podpisom na normativov 2 izvajalci. V in spremembi časovnih nor- za .ceno, ta se tako ali tako delovnem nalc^ Stranka bo sekciji dimnikarjev pri Obrt- mativov tisto, kar pričakujejo oblikuje na tržišču. Čudi me, tako plačala le opravljeno no«p>odjetniški zbornici Slo- ci\Tlm pobudniki, ki se že da se je ministrstvo odzvalo delo, zagotavljajo na ministrstvu. Če bo dimnikar storitev veni je zali j uje ju, da vladne spremembe cenika dimni» lep čas zavzemajo za ureditev dimnikarskih storitev? na tak način. Bojim se, da bodo zaradi znižanja cene denimo opravljal 20 minut, karskih storitev ne pomeni Predsednik pobude Dimnik dimnikarji pc^osteje hodili k bo to stranko stalo 8 evrov. V le desetodstotnega znižanja. Tone Kristan iz Kranja pravi, strankam in to zaračunava- novem ceniku je cena za mi- pač pa predstavljajo kar 40- da ne. "Mi zahtevamo, da se li," meni Tone Kristan in do- nuto deia 0,40 evra {prej je odstotni upad dohodka za koncesije za dimnikarske daja. da pobudniki nadalju- bila 044 evra) brez DDV. dimnikarje. "To ne omogo- storitve razveljavijo in bi lah- jejo s svojo dejavnostjo. vremenska napoved Danes zjutraj bo dež ponehal, dopoldne bo večmoma suho. Popoldne se bo jasnilo. V sredo bo oblačno. Zjutraj bo ponekod temperatura že pod ničlo, čez dan bo hladneje. V četrtek bo delno jasno, z jutranjo meglo, jutro bo hladno. Agencija RS za o^io^j«, Ifrjd n meieo'ologijo TOREK / / / / 6/9°C SREDA ČETRTEK msi h - -4/5®C o CeloAc 9/4-C Iř/T^c wvi mf C M/ft O it/fix; r } o ReKa /777 ^ Krani Nove vinjete že naprodaj Danes se je začela prodaja avtocestnih vinjet za leto 2010. Nove vinjete so modre barve, cene pa nespremenjene. Tedenska vinjeta za osebna'in lahka dostavna vozila do 3,5 tone skupne dovoljene mase stane 15 evrov, mesečna 35 in letna 95 evrov. Za motorna kolesa je cena vinjet polovična, polletna slane 25 evrov, medtem ko mesečnih za to kategorijo vozi! ni. Vinjete so naprodaj na Petrolovih in OMV-je-vih bencinskih črpalkah ter na prodajnih mestih Kompasa MTS, Tobačne 3dva, Dela Prodaje, Pošte Slovenije, AMZS in na cestninskih postajah. V tujini bodo vinjete na voljo na vseh večjih bencinskih servisih. Do sredine novembra je bilo skupaj prodanih 3,43 milijona vinjet, od tega 849 tisoč letnih, 536 tisoč mesečnih in i,i milijona tedenskih. Do konca junija so bile v prodaji §e poiletne vinjete, ki so jih prodaii 893 tisoč. M. G. Komenda Višja cena pomoči na domu Komendski občinski svetniki so potrdili povijanje cene storitev pomoči na domu, ki jo že dobro leto izvaja Zavod m edge ne racij s ko središče Komenda. Cene so morali zvišati zaradi sprememb plač v javnem sektorju, kamor sodi tudi zavod. Uporabniki storitev bodo namesto dosedanjih 3,6 evra na uro plačevali 4,34 evra, občina pa bo še naprej sofinancirala sedemdeset odstotkov cene programa. J. P. Mladoporočenci Na Bledu sta se 7. novembra poročila Edis Kamenčič in Meliha Deomič^ 2V novembra pa Janez Mejač in Katarina Lavš. V Kranju sta se 7. novembra poročila Sead Kolenovič in Selvija Halilovska, 21. novembra pa Vojislav Kondić in Lenči Čagorska. 14. novembra sta se v Podvinu poročila Boštjan Komac in Ivana Vujičič, 20. novembra pa so se v Radovljici poročili Dragosiav Danilov in Tatjana Delovecter Janez Podjed in Klavdija Delovec. Mladoporočencem čestitamo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. Novorojenčki Minuli teden se je na Gorenjskem rodilo 42 novih prebivalcev, od tega 20 deklic in 22 dečkov. V Kranju se je rodilo 17 deklic in 15 dečkov, Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4350 gramov, najlažja pa je bila deklica, ki ji je tehtnica pokaza- la 2430 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 7 dečkov in 3 deklice. Najtežji je bil deček s 4510 grami, najlažja pa deklica. ki se ji je kazalec na tehtnici ustavil pri 2920 gramih. Cûmm/ mmûSi RADIO KRANJ d.o.o. $CHtarjeva ui. 6. KRANJ TFlPfON. (04) 281-2220 «ftM^ (04) 281-2221 r^R« |04) 2022*222 «ittMw (OSi) 303-S09 rfio. (04) 281*2228 •cdm^AA (04) 281-282e tJittHik E po&lcj. radlokmnlOracti »-Icr An J .»I www.radio-kranj.si b