Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 • Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
Letna inozemstvo	Lir 40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
	
	
Wl
Leto XXXVIII. - Štev. 25 (1905)
Gorica - četrtek, 19. junija 1986 - Trst
Posamezna Številka Lir 600
V pričakovanju slovenske Antioone Makedonci in problem njihoue narodnosti
»It vvas the best of times, it was the vvorse of times.« S temi besedami začne Charles Dickens svojo povest »O dveh mestih«. »Bili so najboljši časi, pa tudi najslabši.«
Bili so časi, ko smo Slovenci pokazali svoje najboljše lastnosti: ljubezen, požrtvovalnost, hrabrost, odkritost, domoljubnost, vernost, navezanost na svoj jezik, zemljo, pesem. Bili so veliki ljudje v težkih časih. Storili pa smo tudi najgrše grehe, za katere nas bodo tepla še stoletja, za vse tisto, kar se je zgodilo med trojno nemško-italijansko-madžarsko okupacijo in domačo revolucijo: krvoločnost, zagrizenost, sadizem, oblastiželjnost, pobijanje v službi tuje ideologije, sovraštvo do vere, odpoved slovenskim izročilom, klečeplazenje tujemu in suženjska zagledanost v Stalina. Bil je čas, ko se je našemu narodu, razdeljenemu med tri osvojevalce, že kopal grob in mu zvonilo k pogrebu, ko se je pojavil še njegov četrti sovražnik — stalinistični komunizem.
In ko se je začela svetiti zarja miru na obzorju ter napovedovala novo življenje okrvavljenemu človeštvu, je moral naš izmučeni narod izpiti kupo trpljenja do dna in narediti še zadnjo postajo svojega križevega pota. Sile pekla so dobile proste roke, Vzhod in Zahod sta mešetarila za naše ljudstvo in si cinično podala roke, ko sta borce za ideale zahodne demokracije, ki so se zatekli na Koroško, izročila slovenskim komunistom v klavnico.
In so začeli v zadnjih majskih dneh leta 1945 v Slovenijo potovati tovornjaki živega blaga, da se dovrši kupčija, ki so jo sklenili Veliki trije v Jalti. Polniti so se začele kraške jame v Kočevskem Rogu, rudniški jaški v Hrastniku in pri Laškem, pojavili so se množični grobovi v Teharjah In pri Škofji loki... Krvave roke rdečih krvnikov se niso ustavile niti pred jokom dojenčkov, niti pred sivo glavo starcev, niti pred tožbami mater in kriki deklet v smrtni grozi. Dvanajst tisoč fantov in mož je vdano in z molitvijo na ustih sprejelo mučeniško smrt, slovenska zemlja pa je usmiljeno sprejela tiste, ki so Sloveniji hoteli ohraniti vrednote Bog, narod, domovina.
Dvajseto stoletje, stoletje okrutnosti, sl je zanje izmislilo muke, ki jih niso poznali niti prvi kristjani. Od tod veliki molk o njih. Še do danes ni naš narod zvedel ne za pravo število pobitih in poklanih ne za kraje morišč ne za muke, ki so jih morali prestati.
V mesecu juniju, ko se spominjamo teh uradno ne obstoječih mrtvecev, ne bodo gorele svečke na njihovih grobovih. Tako mi kot oni čakajo usmiljenih rok slovenske Antigone, ki bi ponesla njih strohnele kosti v blagoslovljeno zemljo.
Verujemo: pride dan in morda niti ni tako daleč, morda je celo že tu, ko bo stopila pred moderne Kleonte in jim zabrusila v obraz resnico o spoštovanju mrtvih, kar je bil zakon barbarom od začetka njih obstoja: »Njih zakon ni od danes, ne od včeraj, na vek velja, nihče ne ve, od kdaj!« Morda pa je že med nami žena, v katere srce je Bog vsadil moč in pogum, da zahteva spoštovanje za naše mrtve brate in sestre.
Bog, ki je vse to dopustil, je posegel v našo zgodovino na poseben način. Zapletena je ta zgodovina in težko je ločiti Njegovo voljo od štrene človeških nagibov, a eno je gotovo: On bo, ko se dopolni mera časa, iz človeških napak in neuspehov dovršil svoje načrte in sprejel nedolžne žrtve našega naroda, da zadostijo za naše in njihovih krvnikov grehe.
Pa še eno je gotovo: zmagovalci iz leta 1945 niso izpolnili svojega poslanstva, ki so si ga samosvoje namenili. Danes je njihovo zmagoslavno vpitje samo še jecljanje starcev, katero so prevpile zahteve novega rodu po resnici tistih dni.
Žrtve, katerih spomin obhajamo v tem mesecu, so vdano sprejele božjo voljo, kar bo za vse čase najbolj pretresljiv očitek njihovim krvnikom, sedanjemu in
bodočim rodovom pa poziv, da se storjena krivica popravi. Naj k temu pripomore tudi naš glas, ki živimo v svobodi, ko sprašujemo in trkamo na vest Kneza laži in vsega hudega: »Kaj ste storili z dva-tijst tisočimi?«
T. BRULC
Ljubljana spoznala delo in življenje Slovencev videmske pokrajine
V soboto 14. junija so se v Cankarjevem domu v Ljubljani zaključili kulturni dnevi Slovencev iz videmske pokrajine, ki so se, kot smo že poročali v prejšnji številki, pričeli v ponedeljek 9. junija.
V tednu dni so se v Cankarjevem domu in tudi drugod zvrstile razne prireditve ter srečanja, na katerih so Slovenci iz Kanalske doline, Rezije in Benečije seznanili predvsem Ljubljančane o lastnem stanju In delovanju, in to na vseh področjih.
Prireditve, ki so se začele z odprtjem dokumentarne razstave, so obsegale še okroglo mizo o sedanjem političnem trenutku Slovencev videmske pokrajine, srečanje beneških duhovnikov s cerkvenimi predstavniki matične domovine in literarni večer »Po tiho... iz naših dolin«, na katerem so sodelovali razni ustvarjalci.
V petek 13. junija je bila še ena okrogla miza na temo Slovenski enotni kulturni prostor, prispevek izseljencev h gospodarskemu razvoju rojstnih krajev. Istega dne je bil v Cankarjevem domu kantavtorski večer z novimi skladbami mladih pevcev. Glasbi je bila namenjena tudi sobotna matineja, na kateri so se predstavili najmlajši člani beneške glasbene šole.
Zaključna prireditev je bila v soboto zvečer in jo je neposredno prenašala ljubljanska televizija. V režiji Alda Clodiga so nastopili člani beneškega gledališča, ansambel »SSS«, pevski zbor »Nediški puo-bi«, folklorna skupina »Živanit« ter zbor »Trepetički«. »Naco pa mi« je bil naslov sobotne zaključne prireditve, na kateri je bilo videti veliko mladih, ki so bili protagonisti ne samo enega večera, ampak vseh predstav v tednu med 9. in 14. junijem.
Pred sobotnim večernim programom je bilo srečanje izvoljenih slovenskih predstavnikov v krajevnih upravah treh pokrajin, videmske, goriške in tržaške. Bili so prisotni številni župani in drugi zastopniki. Njim je o kulturnih dnevih v Ljubljani spregovoril Ferruccio Clavora, nato pa še Marija Ferletič za Svet slovenskih organizacij in Boris Race za SKGZ.
Letos 21. maja je sv. oče sprejel makedonsko delegacijo, ki so jo sestavljali cerkveni in politični ljudje iz Makedonije v Jugoslaviji. To je vsakoletni sprejem, ki sovpada s češčenjem in poklonom ob godu sv. Cirila. Ta je pokopan v kripti cerkve sv. Klementa, ki jo upravljajo irski dominikanci.
Letos sta sprejem in praznovanje sovpadala tudi z odprtjem razstave najlepših makedonskih ikon v vatikanskem muzeju. Ta razstava je bila najprej v Tokiu, nato pa v Louvru v Parizu. Poznavalci trdijo, ra ima Makedonija najlepše ikone. To dokazuje, da je njihova Cerkev v nekem zgodovinskem obdobju imela izredno globoko meniško življenje.
Običajno namreč slikajo ikone menihi. Med delom veliko molijo, premišljujejo in se obenem poglabljajo v nastanek ikone. Istočasno so italijanska, vatikanska in skopska akademija pripravili vrsto predavanj o Makedoncih, njihovi kulturi, zgo-
dovini in vernosti.
Prav ob tej razstavi in okrog teh predavanj pa so Makedonci deležni ponovnih napadov s strani Bolgarov in Grkov. Grški premier Papandreu je po pisanju atenskega lista »Etnoss« poudaril, da v Grčiji ni Makedoncev. (Gre za Egejske Makedonce, ki so naseljeni ob Vardarju.) V Jugoslaviji in na Balkanu da obstajajo samo Si bi, Hrvati, Bolgari in Albanci. Temu že nekaj časa sledijo tudi ostri ukrepi, ki jih izvaja grški konzulat do Makedoncev v Skopju. Običajno zavlačuje ali pa sploh ne izdaja vizumov tistim Makedoncem, ki so bili rojeni na ozemlju sedanje Grčije. Tako so velikokrat prikrajšani za pogrebe svojcev, za urejanje posesti in seveda za obdelavo zemlje, v kolikor je na grški strani.
Sicer so zadnje čase Grki tudi do meniške republike na gori Athos na poseben način razpoloženi. Od časa do časa ovirajo njeno samostojnost. Tako so menihom kar
Kaj se dogaja na Koroškem ?
Koroški demokratično čuteči Slovenci so po zadnji vojni ustanovili Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki nekako odgovarja naši Slovenski skupnosti; v njem se zbirajo Korošci, ki naj bi hodili v politiki lastno pot neodvisno od zunanjih direktiv.
Letos je 23. februarja imel NSKS svoj občni zbor. Politično poročilo je imel dr. Matevž Grilc, predsednik NSKS. V svoiem poročilu je ostro napadel Celovško Mohorjevo družbo ter revijo Celovški zvon in pok. škofa Rožmana. Mohorjevo družbo in Celovški zvon je napadel zato, ker sta objavila nekatere prispevke svojih sodelavcev iz emigracije, zlasti članek Cirila Že-bota. O škofu Rožmanu, svojem koroškem rojaku, pa je dejal: »Ne poznam osebno razmer med drugo svetovno vojno, v kolikor gre za zadržanje škofa Rožmana. Dejstvo je, da je bil obsojen na 18 let zapora.« Potem je še dodal: »S svojim zavzemanjem za emigrante v Ameriki (Mohorjeva družba in Celovški Zvon) resno kvarita odnose s Slovenijo in s tem škodujeta interesom koroških Slovencev.«
Tako poroča o tem kongresu revija U Boot - Podmornica. Ista revija takoj nato pojasnjuje, kakšni so ti »interesi«, ko zapiše: »Vse slovenske organizacije na Koro-
škem so odvisne od jugoslovanske podpore. Brez te bi ne bila možna niti politika samostojnih volilnih nastopov, niti obširno kulturno sodelovanje...«
To so torej »interesi koroških Slovencev«, zaradi katerih bi morali pri Mohorjevi družbi in Celovškem Zvonu paziti, kaj objavljajo, da se ne zamerijo Ljubljani. Morali bi uvesti cenzuro in za cenzorja poklicati iz Ljubljane kakega zaupnega partijca, sicer se bodo zamašili kanali z Ljubljano. Tako se da sklepati iz besed dr. Grilca.
»Podmornica« zaradi tega pohvali predsednika NSKS in pravi: »To je bila prva jasna odpoved belogardizmu s strani NSKS in s tem istočasno obsodba enega izmed tistih dejavnikov, zaradi katerega imamo na Koroškem še zmeraj dve osrednji slovenski organizaciji.«
Tukaj skoči zajec iz grma: Ljubljana bi rada videla, da bi se vsi Slovenci na Koroškem zbrali pod enim klobukom in pod eno režisersko glavo (seveda Ljubljani pogodu).
Potrgali smo te novice po koroških vrtovih, da vemo, kaj se tam dogaja in zato, 'a bi se kaj podobnega ne zaneslo tudi med vrste naših demokratov.
Pestra podoba evropske mnoooieiičnosti
Smrtna nesreča makedonskega metropolita
V hudi prometni nesreči je izgubil življenje pri Prilepu poglavar makedonske pravoslavne Cerkve metropolit Angelarij.
800-letnica krbavske škofije
V soboto 21. in v nedeljo 22. junija bodo hrvaški katoličani proslavljali spomin na ustanovitev krbavske škofije pred 800 leti. Proslave bodo v treh krajih: v Ogulinu, Oštarijah in Modrušu. Te škofije sedaj ni več. Zamrla je v časih turških napadov. Zaradi vojnih dogodkov v zgodovini so morali škofje večkrat menjati svoj sedež, ravno zato je letošnje praznovanje v treh krajih. Naslednica krbavske škofije je Reka. Organizatorji pričakujejo veliko udeležbo vernikov.
■ Na Malti so se na povabilo tamkajšnjega škofa Merciece od 22. do 25. maja zbrali tajniki evropskih škofovskih konferenc in se pogovarjali o delu škofovskih konferenc, še posebej pa o lanskem simpoziju evropskih škofov. Obenem so se pogovarjali, kaj bodo obravnavali na naslednjih škofovskih konferencah in srečanjih, zlasti na plenarnem zasedanju v Varšavi.
MEDNARODNI SIMPOZIJ EVROPSKIH MANJŠIN NA GRADIŠČANSKEM
O »življenju v dveh - in z dvema kulturama«, tej za usodo evropskih narodov in narodnosti življenjsko važni temi, so konec maja na starodavnem gradiščanskem gradu Schlaining v Avstriji razpravljali številni strokovnjaki za manjšinska vprašanja, politični funkcionarji, predstavniki katoliške Cerkve, pisatelji in drugi javni delavci. Simpozija so se udeležili zastopniki manjšin in strokovnjaki za manjšinska vprašanja iz številnih dežel, med drugim iz Švice, Francije, Madžarske in Južne Tirolske, manjkali pa so zastopniki Slovencev iz Italije in predstavniki jugoslovanskih manjšin.
Prireditelja srečanja, »Mednarodni inštitut o narečjih za regionalne jezike in kulture« in »Delovna skupnost za regionalno kulturo«, v katero sta vključeni tudi slovenski koroški kulturni organizaciji »Krščanska kulturna zveza« in »Slovenska prosvetna zveza«, sta na simpozij povabila u)-ledne zastopnike koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
Zvrstilo se je veliko kvalitetnih strokovnih predavanj o manjšinskih vprašanjih, literarnih nastopov manjšinskih avtorjev, umetniških pregledov, diskusij, koncertov in drugih manifestacij žive prisotnosti majhnih jezikovnih skupnosti sredi tem sl upnostim velikokrat nenaklonjene tu je-
za cel teden prekinili telefon, kateri je edino sodobno komunikacijsko sredstvo, ki ga menihi imajo. (Nimajo televizije in ne radia, kot tudi ne elektrike.) Začeli so s kampanjo, češ da, ker je na tej gori največ Grkov (grških menihov), ta samo po sebi pripada Grčiji. O tem bo razpravljal tudi sv. Sinod pravoslavne Cerkve, ki bo skušal ponovno potrditi samostojnost Athosa do Grčije.
Zadnje dni maja se je v Sofiji končal mednarodni kongres bolgaristike. Pokrovitelj je bil predsednik bolgarske države Teodor Živkov. Njegov uvodni referat je vznemiril poslušalce iz drugih držav, ko je omenil, da so Bolgari »sploh prvi no-sitelji slovanske kulture v Evropi«. Referati so bili polni »čudovitih cvetk«, ki jih ne slišite vsak dan.
Tako so udeleženci zvedeli, da sta slovanska učitelja Ciril in Metod bila Bolgara, kot njuni učenci, ki so z bolgarsko kulturo in pismenostjo širili omiko med ostale barbarske Slovane. Niso omenjali samo »vsebolgarske države«, pač pa celo trdili, da sta »bolgarska pismenost in bolgarska kultura pripomogli k pismenosti in kulturi vseh slovanskih narodov in tudi Romunov«.
Najdlje je šel član bolgarske akademije Vladimir Georgijev, ki trdi, da je bil bolgarski prvotni jezik — stara—bolgarščina — jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Rusije, Srbije, češke, Slovaške in Poljske. Ta jezik da so uporabljali tudi v Sloveniji in najdalj časa Hrvatje.
Tuji slavisti, ki so prisostvovali na tem simpoziju, so odhajali z dokaj nejasnimi vtisi. Nekateri so celotni simpozij vzeli bolj za šalo, drugi pa so se zgražali in spraševali: »Kako je mogoče, da celo akademiki nasedajo takšnim političnim intrigam in interesom partije? Kje je tu znanstvena treznost?«
A-ž
jezične večine.
V posebni diskusiji, ki jo je priredil avstrijski radio, je ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Reginald Vospernik stvarno opisal dejanski težavni položaj, v katerem se nahajajo evropske manjšine. Zelo aktivno je nastopal tudi Janko Messner, a vedno predvsem s svojimi vezanimi komunističnimi argumenti. V tem smislu je na pričujočem simpoziju bilo na trenutke le preveč udrihanja po »katoliško-klerikalnem delu« manjšin — in preveč zaupanja v možnost reševanja problemov zgolj z »napredno-ideo-loških« izhodišč.
Zadevno so udeleženci simpozija kot osebno prizadeti manjšinski del današnje družbe tudi ostali preveč sami v getu sami s seboj in med sabo, saj je manjkal kot »partner« njihov tujejezični večinski sosed, posebno tak, ki ni manjšinam naklonjen. A prav tega bi veljalo — kljub vsemu! — opozoriti na resnične možnosti nevega evropskega bivanjskega načina, na dejansko prisotnost narodnih manjšin, ki so stari in zanimivi večsmerni obraz Evrope. Tega mora civilizirana družba ščititi in negovati, če noče, da ji bo bodoča zgodovina izrekla nezaupnico, saj bo potem (p)ostala le neosveščeni skupek večinskih netolerantnih nasprotnikov humane vzajemnosti med narodi in ljudmi.
Lev Detela
Spor ob makedonskih ikonah
Razstava ikon z ozemlja SR Makedonije, ki so jo odprli 23. maja v prostorih vatikanskega muzeja in velja kot kulturni prispevek Jugoslavije k letošnjemu proslavljanju sv. Cirila, je bila povod, da je prišlo na nedavnem 4. plenarnem posvetovanju mešane katoliško-pravoslavne komisije v Bariju do neprijetnega razpleta.
Grška pravoslavna Cerkev je namreč gostoljubje Vatikana ocenila kot izzivanje do srbske Cerkve, češ da je Apostolski sedež podprl enostranske zahteve pravoslavne makedonske Cerkve po samostojnosti in s tem priznal obstoj »neobstoječega makedonskega naroda«. Zato so predstavniki grške Cerkve odpovedali sodelovanje na omenjenem teološkem pogovoru v Bariju, čemur se je pridružila še jeruzalemska Cerkev, še pred tem pa so zastopniki srbske in ciprske Cerkve zasedanje demonstrativno zapustili.
Kardinal državni tajnik Agostino Casa-roli je nato izrabil svoje že prej načrtovano šestdnevno bivanje v Grčiji, da je obiskal primasa grške Cerkve nadškofa Seraf ima v Atenah in imel z njim izčrpen pogovor, ki da je bil po kardinalovih besedah »zelo odprt, iskren in prijateljski. Seveda ostajajo problemi in bo treba še mnogo časa, da se rešijo«.
Grška Cerkev očita Vatikanu, da skuša pravoslavne narediti za katoličane, da podpira ločitev makedonske pravoslavne Cerkve od srbske in da vzdržuje katoliške vzhodne obrede. Casaroli je s svoje strani zagotovil, da se katoliška Cerkev ne namerava vmešavati v notranje spore znotraj pravoslavnih Cerkva, prav tako pa ii je tuje vsako pridobivanje pravoslavnih za katolicizem. Če jim nudi pomoč, to dela brez drugotnih namenov.
■ Na tajnem glasovanju je bil za predsednika novega sveta DC izvoljen Arnaldo Forlani. Od skupnih 170 članov vsedržavnega sveta je zanj glasovalo 138 parlamentarcev, tj. 80%. Odstotek je višji kot pa tisti, ki ga je dosegel De Mita ob izvolitvi za vsedržavnega tajnika.
Uudslti mučenci
JiipJimisli pisatelji te praMnilj »Zelena Evropa«
(OD NAŠEGA DOPISNIKA)
Skupščina Zveze pisateljev Jugoslavije, ki je prve dni junija zasedala v Mariboru, in ki so jo že prej za en mesec prestavili, ni odgovorila na »temeljno« vprašanje: kdo bo v naslednjem letu predsedoval jugoslovanskim pisateljem.
Preko 70 časnikarjev je spremljalo tridnevno pisateljsko zasedanje: prišli so iz vseh republik; Maribor je blizu avstrijske meje in tako je bilo mogoče obenem »skočiti« v Avstrijo po kavo in čokolado, predvsem pa »v živo« spremljati volitve pisateljskega predsednika.
Volitve same sicer niso bile osrednje in glavno dejanje na pisateljski letni skupščini. Vendar je bilo tako, da osrednja tema skupščine ni vzbujala nikakršnega zanimanja — pa saj prejšnja leta tudi volitve predsednika niso spravile skupaj niti desetine letos navzočih časnikarjev.
Letošnje volitve so bile prvorazredni politični dogodek v Jugoslaviji in Sloveniji. Bile so dogodek, ki je po resničnem pomenu zasenčil vsa »velika« dejanja, ki jih v Jugoslaviji letos ne manjka. Le kaj bodo vsi partijski in drugi kongresi, kaj »skupščinske delegatske« volitve! Pisatelji so razburkali javnost; tudi tisto, ki ni prebrala še nobene njihove knjige.
Pisatelji in pesniki imajo pač oddavna to »lepo« navado, da v svojih delih in nastopih budijo vest svojih bralcev; da povedo, kaj mislijo o politiki narodovih voditeljev, da kažejo na slabosti, ki jim podlega narod, država; da povedo za skrbi, ki nas razjedajo...
Če politika neke dežele pred temi vprašanji zapira oči, so tedaj pisci tisti pooblaščenci ljudske vesti, v katerih ljudje vidijo svoje prave predstavnike.
Zato je šlo za resničen politični dogodek, kjer se je govorilo o usodi narodov v Jugoslaviji, o usodi Jugoslavije kot države, o književnostih posameznih narodov Jugoslavije.
Kljub temu, da so bili tudi Slovenci zunaj domovine o tem pravočasno obveščeni, se ni uredništvu nobenega izseljenskega časnika zdelo vredno, da bi tja poslalo svojega poročevalca; nobenemu slovenskemu uredništvu zunaj Jugoslavije ni prišlo na misel, da se v zvezi z afero Bulatovič«, in za to afero, skrivajo dogodki, ki bodo razkrili, kje je slovenska književnost, slovenska kultura, z njima pa »Slovenšč’na cela«, v tem času. In nikomur ni prišlo na misel, da bi iz teh ugotovitev tudi Slovenci po svetu lahko potegnili programske odločitve o »skupni Sloveniji«. -
ALI JE MARKO KRAVOS JUGOSLOVANSKI KNJIŽEVNIK?
»Žgečkljiv« naslov simpozija na prvem delovnem dnevu skupščine se je dolgo časa glasil: »Jugoslovanska književnost danes«. Ob tem so mnogi že naredili križ čez narode v Jugoslaviji. Zadnji čas pred skupščino se je naslov spremenil: »Jugoslovanske književnosti danes«.
Ko je na simpoziju Tone Peršak jasno in pogumno povedal, da so koroški pisatelji slovenski pisatelji, niso pa jugoslovanski, je Marka Kravosa iz Trsta spravil v silno zadrego. Kravos je zato moral stokajoče pojasnjevati, da se on vendarle čuti jugoslovanskega (!) ustvarjalca. On aa se čuti odgovornega za jugoslovansko (!) stvar, je izjavil. Potem se je, da bi utemeljil svoje zadržanje, zadržal pri njegovi, tržaški problematiki. Menil je, da se Slovenci v Italiji čutijo bolj varne (?), če so Slovenci v domovini združeni z jugoslovanskimi narodi.
Rekel je še, da Hrvatje in Srbi zelo zanemarjajo svojo zgodovino v zvezi s Trstom. Seveda je ugotavljal tudi, da je cela vrsta družbenih vezi med jugoslovanskimi (?) književnostmi ter da je treba slovensko književnost študirati vzporedno, primerjalno z drugimi jugoslovanskimi (?) književnostmi.
Treba je reči, da je moral biti Miodrag Bulatovič Tržačana Kravosa nadvse vesel, saj že lep čas noben Slovenec ni govoril tako »na kožo« Bulatoviču. Kravos je seveda to utemeljeval s tem, da Tržačani imenujejo Slovence Slavi, (Slovani); da ne ločijo jugoslovanskih narodov...
Duo Bulatovič-Kravos se je na mariborski skupščini skratka odlično ujel.
O temi Jugoslovanske književnosti danes sta na začetku govorila beograjski pisatelj prof. Sveta Lukič in ljubljanski literarni zgodovinar in filozof prof. dr. Janko Kos. Kosova razprava je že prvi dan pokazala, kakšni so odnosi med jugoslovanskimi pisatelji, in posredno med jugoslovanskimi narodi. Vsi, razen Slovencev, so po vrsti napadali njegova izvajanja o konstitutivnem pomenu slovenske književnosti v 19. stoletju, češ da Slovenci pripisujemo preveliko pozornost svoji samobitnosti...
SKLEPNI SPOR:
VOLITVE PREDSEDNIKA
Miodrag Bulatovič se bo vendarle vpisal v zgodovino. Ko so predstavniki delegatov skupščine celo noč pred zadnjim dnem zasedanja, ko so bile na vrsti volitve, iskali rešitev volilnega diaženja, so mogli ugotoviti samo to, da so vsa društva ostala pri svojem: torej štiri za Bulatoviča in štiri proti.
Veliki kandidat pa se ni dal zmesti. Ko so pred volitvami razrešili dosedanjega predsednika Cirila Zlobca, ki se bo vsak čas usedel na podpredsedniški stolček v slovenski Socialistični zvezi, se je tej raz-rešnici v imenu srbskih posateljev uprl njihov predsednik Bulatovič. Ozmerjal je Zlobca, da ni preprečil vmešavanja republiških društev v srbsko delegiranje kandidata za predsednika ter zahteval, da ga je treba »odstaviti« in ne »razrešiti«. Zlobec je ta otročji poskus zavrnil predvsem s trditvijo, da res ni hlapčeval politiki v času svojega predsednikovanja, vplivati na odločitve društev pa kot predsednik ni mogel.
Zadnji obupni poskus, da bi Bulatovič, na temelju razvrednotenja Zlobčevega dela prisilil delegate skupščine, naj glasujejo zanj, se je neslavno končal.
Za tem je sledilo smešno nastopaštvo nesojenega kandidata. Zagrozil je, da bo sodno preganjal slovenske pisatelje, ki da so ga blatili in da ne gre z odra, dokler ne dobi zadoščenja za žalitve.
Diktatorja nazadnje niso izvolili in tako je skupščina sklenila, da bodo ponovne volitve septembra, dotlej pa bo samo predsedstvo vodila Zveza pisateljev Jugoslavije. Septembra pa utegnejo Srbi spet kandidirati Bulatoviča...
Nadaljuje se torej »kriza« pisateljske »oblasti«.
Samo nekaj vprašanj bi vendarle kazalo ob koncu izpostaviti: Mar pisatelji in pesniki, ki se med sabo ne poznajo po svojih delih, marveč po napadih in obrekovanjih sploh potrebujejo vsedržavno Zvezo? In naj je Marko Kravos še tako poudarjal potrebo po medsebojnem primerjanju, Srbi slovenskih romanov in pesmi skorajda ne poznajo; v obratni smeri pa tudi ni veliko drugače.
Sveta I.ukič je dejal, da je dramatika edino, kar še nekako »gre« po vsej Jugoslaviji. To pa zaradi njene politične zavzetosti.
V tem nepoznavanju, nespoštovanju bi bil Miodrag Bulatovič več kot potreben: zaradi njega bi se jugoslovanski besedni ustvarjalci sicer nič bolje ne poznali, bi pa v svetu predstavljal »jugoslovansko (!) književnost«, »jugoslovanski (!) jezik«, »jugoslovanski (!) narod«.
Napetost v javnosti se je polegla. 95-let-ni starec v Mariboru bo lahko umrl, kajti par dni pred pisateljsko skupščino je Tonetu Partljiču rekel, da ne more umreti, čeprav že nekaj dni umira; to pa samo zato, ker ga skrbi, če bo Bulatovič izvoljen...
Čakamo na septembrske volitve...
... pa tudi na to, da se bodo Slovenci za mejo, in čez morje, končno pričeli bolj zanimati za skupne slovenske narodnostne in državne pomembnosti.
Italijanski predsednik Cossiga se je pretekli teden mudil v Kanadi, kjer je v družbi zunanjega ministra Andreottija preživel šest dni. Slednji je drugi dan obiska odletel še v Washington, da se je tam sestal s svojim kolegom Shultzom.
V Kanadi živi zelo močna italijanska skupnost. Računa se, da je 800.000 Kanadčanov, ki so italijanskega porekla, italijanskih državljanov pa je 95.000. Cossiga je svoj obisk pričel v zvezni prestolnici Ottavvi, kjer ga je sprejela guvernerka (predstavnica angleške kraljice) ga. Jemne Sauve. Nato je šel v Toronto, kjer živi kar pol milijona oseb italijanskega porekla. Pot ga je potem vodila še v Montreal in Ouebec, zaključil pa je svoje potovanje na skrajnem zahodu Kanade v Vancou-verju.
V Torontu je imel daljši pogovor s predsednikom kanadske vlade Mulroneyem. Slednji je poudaril vlogo italijanskih priseljencev pri razvoju Kanade, medtem ko se je Cossiga dotaknil vprašanja miru, človekovih pravic in družbenega napredka, nadalje mladinske brezposelnosti, pomoči Tretjemu svetu in borbe zoper terorizem, »te strašne pošasti, kateri se je znala Italija pogumno zoperstaviti«.
V Quebecu je Cossiga z obširnim govorom, v katerem je prišel do izraza bolj
Beseda se v okviru Evropske gospodarske skupnosti (EGS) pogosto uporablja, pomeni pa posebno poljedelsko politiko, ki je kmetijstvo v skupnost vključenih držav privedla v še pred četrt stoletja neslutene višine. Sloni pa ta agrarna politika na dveh načelih: zajamčene evropske cene za glavne kmetijske pridelke in za vse članice obvezen nakup teh pridelkov znotraj EGS.
Kmetijski ministri EGS se tako vsako leto zberejo, da določijo cene kmetijskih pridelkov. V primeru, da zaradi velike ponudbe njih cena pade pod zajamčeno ceno, jih odkupujejo državne ustanove in vskladiščijo. Nato jih skušajo prodati na svetovnem trgu, seveda z izgubo, kar krije nato država. Tako je npr. cena pšenice na svetovnem trgu okrog sto dolarjev za tono, članice EGS pa jo odkupijo od pridelovalcev za 160 dolarjev. Ker je kmetovalcem zagotovljena cena in možnost prodaje, vlagajo vsa možna sredstva, da bi čim več pridelali in s tem tudi zaslužili.
Kadar čitamo v časopisju, da so se sestali kmetijski ministri EGS, se ve že vnaprej, da se bodo zaradi različnih interesov najprej sporekli, nato pa dosegli nek sporazum, saj bodo od tega imeli korist vsi zainteresirani.
Glavni predmet razgovora na teh sestankih je vprašanje, kako zmanjšati primanjkljaj »Zelene Evrope«, kje vzeti denar za nakup pridelkov, ki so namenjeni za izvoz in kaj ž zalogami, ki so v skladiščih
Tridentinski avtonomisti, ki so združeni v političnem gibanju z nazivom Združenje tridentinsko-južnotirolskih avtonomistov (UATT) in mu predseduje senator Fonta-nari, kateri je med drugim tudi predlagatelj zaščitnega zakona za Slovence v Iraliji, ki ga je izdelala Slovenska skupnost, so v nedeljo 15. junija proslavili v deželni palači v Trentu 40-letnico svoje upravne avtonomije.
V polno zasedeni kongresni dvorani so se zvrstili politiki in zgodovinarji, ki so obudili spomin na prve korake politične avtonomije v italijanski republiki po drugi svetovni vojni. Poleg političnega tajnika avtonomističnega gibanja Franka Tretter-ja so bili prepričljivi posegi zgodovinarja Valentina Chiochettija in prvega predsednika Južnotirolske in Tridentinske dežele dr. Menapaceja. Izkušnje teh politikov so izredno pomembne tudi za naše slovenske razmere v Furlaniji-Julijski krajini.
Gost gibanja je bila tudi deželna Slovenska skupnost, ki je na proslavi bila deležna posebne pozornosti in priznanja ter podpore v svojem boju za dosego zaščitnega zakona. Slovensko stranko sta predstavljala deželni predsednik Marjan Terpin in podtajnik Gradimir Gradnik.
V popoldanskem nadaljevanju sta se slovenska predstavnika srečala s senatorjem Pontanarijem in drugimi predstavniki avtonomističnega gibanja. Senatorja sta informirala o zadnjih korakih, ki jih je pod-
znanstvenik kot politik, zaključil IV. mednarodno konferenco ustavnega prava, ki jo je organizirala univerza Lavale in je bila letos posvečena miru, mednarodnim odnosom in spoštovanju človekovih pravic.
Končno je v Vancouvru odprl takoim. »Italijanski teden« v okviru mednarodne razstave Expo, ki se je pričela pred šestimi tedni in jo bodo zaprli 13. oktobra letos. Do sedaj jo je obiskalo že 600.000 oseb. Svoj govor je zaključil z mislijo, da je ob svojem odhodu iz Kanade še bolj gotov, da se bo po zaslugi svobodnih držav, kot sta prav Italija in Kanada, delo za mir in napredek nadaljevalo brez pre-stanka.
■ Notranji minister ZR Nemčije Zimmermann je na tiskovni konferenci v Bonnu dejal, da se je povečalo število levičarskih ekstremističnih nasilnih dejanj od 1.269 lela 1984 na 1.604 leta 1985. Zaradi teh napadov je povzročena škoda znašala 25 milijonov mark. Največ protestov je bilo zopet Nato organizacijo. Med tujimi ekstremisti, ki so z nemškega ozemlja nadaljevali z akcijo zoper druge države, je Zimmermann omenil palestinske, turške, kurdske, iranske in jugoslovanske skupine. Med Jugoslovani so bili zlasti aktivni Hrvati in Albanci.
(silosih). V glavnem prihajata do izraza dve stališči:
Liberalno je mnenja, da bi se znižale cene na evropskem trgu in se približale cenam na svetovnih tržiščih, ker s tem bi se znižal prispevek, ki ga daje EGS. Kmetovalci bi bili tako prisiljeni sejati predvsem to, kar je visoko donosno in kakovostno, zaslužek kmetov pa bi se zmanjšal.
Drugo stališče, zagovarja ga zlasti ZR Nemčija, pa je nasprotno vsakemu znižanju cen na evropskem trgu; vsaki članici naj bi se določila kvota za zajamčeno ceno, z drugimi besedami, pridelalo naj bi se toliko hrane, kolikor se je porabi znotraj EGS. Za mleko in sladkor je taka kvota že določena, glede žita pa na to ne bo nikdar pristala Francija, ker je njegov glavni izvoznik. Zanimivo je, da je nova sredinsko-desničarska vlada v Franciji takoj razvrednotila svoj frank z namenom, da bodo francoski proizvodi lahko konkurenčni na svetovnem trgu. Ker se določajo v Evropi cene kmetijskih pridelkov v evropski denarni enoti »ecu<, bo po novi menjavi Francija pridobila, ZR Nemčija pa izgubila.
Vsekakor postaja pri tem »Zelena Evropa« žrtev svojega prevelikega razvoja kmetijstva, a ker so interesi prizadetih držav tako različni, bo tudi v bodoče te interese težko vskladiti in srečanja kmetijskih ministrov bodo še naprej burna.
V. S.
vzela SSk. Domenili so se za nekatere bodoče skupne akcije.
Slovenska zastopnika sta se nadalje sestala s podpredsednikom Južnotirolske ljudske stranke, ki je obenem predsednik deželnega sveta Južnotirolsko-Tridentinske dežele dr. Erikom Achmiillerjem, parlamentarcem Alfonzom Ritzom in bivšim senatorjem Alfonzom Benedikterjem, ki je sedaj zadolžen za pogajanja z italijansko vlado za dokončno izvajanje južnotirol-skega »paketa«. Domenili so se tudi za obisk SSk pri Južnotirolski ljudski stranki v prihodnjem mesecu.
Srbski nacionalizem se krepi
Srbi so nenadoma odkrili, da so ogroženi, zlasti na Kosovu in v Bosni. S Kosova se neprestano izseljujejo, ker se ne počutijo več varni. V Bosni-Hercegovini jih je kar 32 %, prekašajo jih edino Muslimani, ki jih je okoli 40 %, medtem ko je Hrvatov le 16 %. Pa se tudi v Bosni ne počutijo najbolje, kajti Muslimani jim dajejo vsak dan vedeti, da so v tej republiki oni gospodarji in da jim tudi srbski Beograd ne more do živega. Stalno se jih obtožuje »srbskega nacionalizma« in sovražne propagande.
Srbski nacionalizem vodijo trenutno njih razumniki in literati. Zaznali ga je v javnem življenju, revijah in časopisih, v literaturi, v kulturi nasploh. Draža Mihaj-lovič je spet narodni junak, njegovi četniki so antifašisti in narodno zavedni ljudje.
Vse to pa seveda povzroča odpor v drugih republikah. Hrvati se začudeno sprašujejo, zakaj se o četnikih lahko piše pohvalno, ustaše pa še vedno meče vse v en koš s katoliško Cerkvijo vred.
Srbi tudi Slovencem niso več naklonjeni, češ da so »defenzivno (obrambno) nacionalistični«. In v čem je te vrste nacionalizem? Ker se pač borijo za devize, ki so si jih sami prislužili in sedaj nočejo, da jih porabijo drugi. Črnogorcem Srbi očitajo, da bi radi postali samosvoj narod, Makedoncem pa, da nočejo več pripadati srbski pravoslavni Cerkvi.
Osrednja točka srbskega nezadovoljstva pa ostaja Kosovo. Pritožujejo se nad popustljivostjo tamkajšnjih oblasti do albanskih »iredentistov« ter zahtevajo več varstva za svoje družine. Ko je albanska policija (seveda v službi Beograda) zaprla zavednega Srba Kosto Bulatoviča, sc je zbralo 7.000 rojakov in hrupno zahtevalo, da ga oblasti pustijo na svobodo, okrog tisoč pa se jih je odpravilo v Beograd, kjer so gromko protestirali zoper popuščanje državnih oblasti do Albancev. Ogorčenim Srbom so zvezne oblasti obljubile večje varstvo in res je zadnje čase videti na Kosovu vojaško policijo, ki naj skrbi za red in mir na tem tako nemirnem predelu Jugoslavije.
Na Kosovu živijo v treh župnijah albanski katoličani; župnije so: Gornje Stu-ble, Binče in Vrnavokol. Do leta 1843 so na zunaj živeli kot muslimani, doma pa kot kristjani. Take vernike so imenovali »laramani«.
Leta 1839 je Turčija na pritisk Avstrije in Francije razglasila svobodo veroizpovedi. Albanski kristjani so menili, da zaradi tega zakona lahko nastopijo odkrito kot kristjani. Odšli so k Malik begu v Gnjilane in se javno priznali za kristjane. Beg je osupnil in se zbal: »Kaj če bodo še drugi sledili njihovemu zgledu?« Zato si je izmislil prevaro: vse je obtožil, da nočejo služiti vojake. Za kazen jih je pregnal v Malo Azijo skupaj z župnikom p. Antonom Marojevičem. Kazen je zadela 167 oseb. Po poti so z njimi zelo grdo ravnali. Ko pa pridejo v Solun, se p. Antonu posreči, da pride v stik z avstrijskim konzulom. Ko ta zve, kaj se dogaja, prisili turške oblasti, da vse izpustijo. Toda domov se je vrnilo le 37 pregnancev, ostali so pomrli od naporov.
Vse, ki so pomrli, ljudstvo časti kot mučence. Njihova kri je obrodila bogate sadove: Gornja Stubla ima šest živih duhovnikov, 33 redovnic in 10 novink. Sedem redovnic je pri slovenskih usmiljenkah v Beogradu. Obnovili so župnijsko cerkev; za stroške so prispevali tudi slovenski verniki. Ohranili in namnožili so se, ker se poročajo le katoličani med seboj. Niso mučenci samo tisti, ki jih Cerkev razglasi za mučence.
Glas iz Indije
V Indiji in sicer v Bengaliji deluje s. Terezija Medvešček, doma iz Sevnice v mariborski škofiji. V Indiji je že 55 let, letos pa bo dopolnila 80 let življenja. Mlada je vstopila k redovnicam Marije Pomočnice in odšla v misijone. Bavi se / \zgojo indijske mladine. V šoli, piše, imajo do 1.500 deklet, povečini niso kristjanke. Ob nedeljah pa pride v zavod do 90 revnih, da dobijo kg riža in pol rupije v denarju.
Imajo tudi oratorij za dečke kot je želel njih ustanovitelj don Bosco. V oratoriju ne manjka mladine, ki se zbira ob nedeljah in dobiva tudi malico. Kolikor jim čas dopušča, redovnice obiskujejo družine in pomagajo bolnikom.
Revščine je veliko, to je videti zlasti v njih bornih kočah. Rade bi jim pomagale do boljših stanovanj. Zato so si zamislile akcijo za gradnjo hišic vsaj najbolj revnim kristjanom. V ta namen je potrebna zlasti opeka, ker delo opravijo sami. Opeka za majhno dvosobno hišico stane 1.200 dolarjev.
S. Terezija bi rada vsaj eni družini pomagala do stanovanja ob svoji 80-letnici. Če so velikodušni dobrotniki, ki bi radi s. Tereziji pomagali, da uresniči to svojo željo, bomo na Katoliškem glasu radi sprejemali njih prispevke. Sestra namreč redno prejema naš list in se zanj iskreno zahvaljuje.
Gospodarski svet v župniji
Novi cerkveni zakonik določa v kanonu 537 naslednje: V vsaki župniji naj bo gospodarski svet, ki deluje po splošnem pravu in po določbah, ki jih je izdal krajevni škof, in so v njem verniki izbrani po istih določbah, župniku v pomoč pri upravljanju župnijskega premoženja.
Gospodarski svet sestavljajo župnik, ki je predsednik sveta, župnijski pomočniki (kaplani, ki se po novem imenujejo župnijski pomočniki) in vsaj trije laiki. Župnijski gospodarski svet potrdi škof za dobo petih let.
Gospodarski svet pomaga župniku sestaviti letni predračun, ugotoviti dohodke in izdatke. Ob koncu leta potrdijo obračun, ki je potem predložen škofiji. Gospodarski svet pove svoje mnenje ob raznih pobudah.
Župnijski gospodarski svet je torej posvetovalni organ, končna odločitev pa ostane župniku, ki je pred oblastjo odgovoren. Seveda pa mora župnik zelo resno upoštevati mnenja in nasvete gospodarskega sveta.
V tržaški škofiji imajo že vse župnije svoj gospodarski svet.
★
■ Med plovbo iz sicilskega pristanišča Milazzo proli Eolskim otokom (Lipari, Stromboli) je prišlo na gliserju do požara, ki sc je raztegnil tudi na gornje prostore plovila. Na njem je bilo 58 potnikov in 6 mož posadke. Zaradi požara so tri osebe umrle, 30 pa jih je bilo ranjenih.
★
Pravi prijatelji so tisti, ki nas spodbujajo, da delamo dobro. (Kitajski pregovor)
Cossiga v Kanadi
Obisk Slouenske skupnosti v Trentu
Zagate leuo usmerjenih Slovenceu
Medtem ko nastopa Slovenska skupnost od deželnih prek pokrajinskih, občinskih in rajonskih volitev vedno pod svojim imenom, pa po nekaterih naših občinah slovenski levičarji skrivajo svojo pripadnost PSI in PCI pod imenom Občinska enotnost, ki je pred italijansko javnostjo označena kot »Lista civica«, v Doberdobu pa se je na zadnjih občinskih volitvah predstavila kot »Unita cittadina«. Pri tem ni nobena skrivnost, da lista Občinske enotnosti oz. njeni pripadniki uživajo naklonjenost SKGZ.
Krivično bi bilo reči, da ta lista ne teži v prid slovenski manjšini v Italiji. Kar hočem reči je, da nima tiste teže, ki jo ima samostojna politična stranka kot je SSk. In sem trdno prepričan, da če v Italiji ne bi bilo slovenske politične stranke, bi bil boj za naše narodnostne pravice še bolj težaven, kajti nikjer v izvoljenih organih ne bi bilo samostojnega političnega glasu.
Zato je pravilno, da SSk kot edina slovenska politična stranka v Italiji Slovence v tej državi tudi politično predstavlja. Ima svoj ugled, ki ga druge slovenske grupacije nimajo, čeprav uživajo podporo SKGZ.
Naj k temu še dodam, da bi morala
biti moralna dolžnost vseh svetovalcev, izvoljenih na listi Občinske enotnosti, da bi v svojih posegih, kadar so važni, tudi povedali, v imenu katere stranke nastopajo. Ni namreč prav, da se to dela v imenu tako imenovane Občinske enotnosti in da se njeno delo predstavi v občinskih svetih kot izključno delo v prid narodnostne skupnosti, od SSk pa kot nekaj ozko strankarskega, kjer je le malo prisoten slovenski dobrobit.
Dejansko pa so levo usmerjeni Slovenci v občinskih svetih v nekem navzkrižju. Kot člani PSI in PCI bi morali nastopati izključno v imenu stranke, potem pa spet za slovenske interese. Torej istočasno v večini in opoziciji.
Prav bi bilo, da bi se ideološko levo usmerjeni Slovenci spoprijeli s tem nasprotjem in ga začeli reševati, saj bi s tem postavili temeljni kamen za polnopravno predstavništvo v polnem pomenu besede, se pravi, da bi začeli nastopati v okviru samostojne ideološko levo usmerjene politične stranke. Na tej podlagi naj bi se začela graditi enotnost Slovencev v Italiji, kar naj bi potem prešlo v polnopravno slovensko delegacijo.
Remo Devetak
Nova knjiga: Celovška zarota
V mesecu juniju 1945 je prišlo do najhujšega rodomora narodov Jugoslavije. Ne samo slovenski domobranci, temveč tudi srbski četniki ter Hrvati raznih grupacij (od ustašev do domobranov prek civilnega prebivalstva) so bili s strani Angležev izročeni Titovim oblastem in nato kruto likvidirani. Ce gre pri slovenskih domobrancih za 12.000 oseb, je pa število pobitih Hrvatov mnogo višje in se pribli žuje številki stotisoč in še čez.
O vsem tem govori razprava grofa Niko-laia Tolstoya, potomca velikega ruskega pisatelja Tolstoja, ki je v angleščini izšla v maju 1983 v reviji »Encounter« pod naslovom »Celovška zarota«, sedaj pa jo je v slovenskem prevodu izdala ob 41-letnici pokola Celovška Mohorjeva družba s podnaslovom »Vojni zločini in diplomatske tajnosti«.
Na 64 straneh grof Tolstoy izčrpno m dokumentirano opiše ta strašni zločin, v katerega vključi tudi vrnitev donskih Kozakov in njihovih družin. Izčrpno prikaže položaj ob propadu Jugoslavije, Titov vzpon in brezobzirne metode, ki se jih je njegovo gibanje posluževalo. Z vso natančnostjo opiše vračanja ter temu sledeče likvidacije razoroženih nasprotnikov. Ustavi se zlasti pri britanskem ministru Mac Millanu, ki se še danes spreneveda.
Knjigo priporočamo v branje vsem, ki si želijo čiste resnice, pa tudi tistim, ki še vedno tu in onstran meje ta strašni pokol ali zanikujejo (kar je danes že nemogoče) ali opravičujejo. Vsekakor je ta knjiga prepričljiva obsodba ljudi in režima, ki se je prikopal do oblasti na deset-tisočih pobitih ob koncu vojne in na potokih nedolžno prelite krvi.
Knjiga bo v prodaji tudi po naših knjigarnah, cena pa je 6.000 lir. Menimo, da je ni treba priporočati, saj se priporoča sama. - ek
Nedavnim razgovorom z vodstvom PSD1 v Rimu je sledil v nedeljo sestanek s predstavniki Južnolirolske ljudske stranke. Deželni predsednik SSk Marjan Terpin in deželni podtajnik Miro Gradnik sta se v Tridentu udeležila proslave 40-letnice posebne dežele Tridentinske-Južne Tirolske, ki jo je pripravila avtonomistična tridentinska stranka, ki jo vodi senator Fonta-nari, prvi podpisnik zakonskega predloga SSk o globalni zaščiti v italijanskem parlamentu. Podrobnejše poročilo o tem obisku je na drugem mestu.
Ob ponedeljkovem obisku ministra za industrijo in vsedržavnega tajnika liberalne stranke Altissima v Trstu je imel deželni svetovalec SSk Drago Štoka priložnost, da je pozdravil ministra in mu prikazal naša odprta vprašanja.
Deželno tajništvo SSk je z veseljem pozdravilo uspešno izvedbo Kulturnih dne-vov Slovencev iz Italije v Cankarjevem domu v Ljubljani. Rojakom iz videmske pokrajine čestita in vošči nadaljnje uspehe.
Ravno tako je izrazilo zadovoljstvo nad izidi jusarskih volitev na Tržaškem, ki so pretežno dobro izpadle v znamenju enotnega in samostojnega nastopanja domačinov.
Glede finančnih težav Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je imelo deželno vodstvo SSk v preteklih dnevih razgovore tako s predstavniki upravnega sveta kot umetniškega ansambla. Ob poudarku, da je treba napeti vse sile za premostitev sedanjih težav in dosego rednega in gotovega finansiranja iz javnih skladov, pri čemer je SSk že v preteklosti izbojevala nekaj pomembnih uspehov, je tajništvo razpravljalo tudi o kulturnem poslanstvu gledališke hiše, o njeni vlogi v našem proštom in nujnosti, da se še bolj zasidra zavest, da gre za ustanovo vse naše skupnosti v njenem kulturnem, idejnem, družbenem in zemljepisnem razponu.
eja deželnega tajništva SSk
V ponedeljek 16. junija je zasedalo v unijah deželno tajništvo Slovenske skup-osti. Seja je bila posvečena političnemu aložaju v naših krajih, pobudam v kost globalnega zaščitnega zakona in raz-ravi o položaju v Slovenskem stalnem edališču v Trstu.
M. Terezija obišče Marijo Bistrico
Zagrebški nadškof kardinal Franjo Kuharič je povabil misijonarko m. Terezijo, naj pride v soboto 28. junija v romarski kraj Marija Bistrica. Tam bodo tistega dne odprli dom za romarje bolnike. Redovnica je obljubila, da pride.
Ferlugi in nastanek cerkve
Ferlugi, znani tudi z imenom Konkonel, so prijazna vas nad Trstom z lepim razgledom, ki sega od Slavnika do Gradeža. Ob ugodnem vremenu je pogled na gra-deško laguno s številnimi otoki, med katerimi je tudi božja pot Barbana, res vabljiv. Ferlugi so bili že od nekdaj priljubljena izletniška točka. V vasi so do konca druge svetovne vojne živeli samo Slovenci, potem pa se je priselilo precej italijanskih meščanov, ki so si tu zgradili hiše.
V vasi je bilo leta 1905 ustanovljeno prosvetno društvo »Višava«, ki je bilo aktivno vse do začetka prve svetovne vojne. Med obema vojnama je zaradi fašističnega pritiska prosvetna dejavnost na žalost zamrla. »Višava« je ponovno zaživela po drugi svetovni vojni, ko so začeli prirejati razne veselice, proslave in nastope pevskega zbora, ki ga je vodil prof. Karel Boštjančič. Leta 1955 je bila na prostem slovesna proslava 50-letnice ustanovitve društva. Potem je začela prosvetna dejavnost počasi usihati, zbor je ostal brez pevovodje in društva »Višava« je bilo konec.
Približno ob istem času je vaška skupnost začutila potrebo po lastni cerkvi. Do tedaj so hodili vaščani k maši bodisi v mesto, predvsem pa na Opčine in sicer v glavnem k zgodnji jutranji službi božji ob 7. uri. Zato so seveda vstajali zelo zgodaj, toda to je bilo vedno lepo doživetje, zlasti ob slovesnih praznikih, kot vedo povedati naši starši in nonoti.
Ko je torej bila sprejeta odločitev, da bi tudi Ferlugi dobili cerkev, je openska župnija kupila od družine Mantovan zemljišče, ki stoji ob vaškem trgu. Ta edini nekoliko obsežnejši prostor v vasi je znan pod vzdevkom »Ples«, ker so tu vaščani prirejali plese in se je na tem kraju zbirala mladina. Kjer stoji danes cerkev, je imela družina Mantovan prostorno lopo za seno in vozove. Zraven cerkve je precej obsežno zemljišče, ki je uporabno za rekreacijske namene. Manjši del bi lahko uporabili tudi za gradnjo zakristije, ki je zdaj cerkev nima.
Cerkev je bila slovesno izročena namenu 11. februarja 1958 na praznik lurške Matere božje, ki ji je cerkev posvečena. Slavnosti je prisostvoval takratni openski župnik msgr. Natale Silvani, kaplan je bil sedanji openski župnik Viljem Žerjal. Pel je openski cerkveni zbor, ki ga je vodil Stane Malič. Lepega obreda se je udeležilo res veliko ljudi.
Sedem let kasneje je cerkev dobila nov oltar. Blagoslovljen je bil S. decembra 1965. Istega leta je umetnik Tone Kralj dokončal sliko za oltarjem, ki prikazuje Bernardko in lurško Mater božjo. Slika sega do stropa. Tone Kralj je sicer nameraval narediti sliko čez celo steno, toda načrta ni izpeljal.
Od tedaj je na Ferlugih sv. maša vsako
nedeljo in zapovedan praznik ob 10. uri,
v soboto pa ob 19. uri. Leta 1984 je 16.
februarja cerkev obiskal tržaški škof Bel-
lomi, ko je bil na pastoralnem obisku v
openski fari.	,	,	„	,
Ada Markon
Nabrežina
Šmarnična srečanja so imela letos posebno značilnost: na njih so ob sobotnih večerih nastopili razni pevski zbori, ob četrtkih pa je pel celotni domači zbor pod vodstvom Alme Sedmak. Dekliški zbor iz Devina pod vodstvom Hermana Antoniča nam bo ostal v spominu zlasti s Trostovo »Oznanjenje« ob spremljavi orgel (Lucija Lavrenčič) in flavte (Katja Graton). Mešani zbor zbor iz Sv. Križa (vodi Albin Verginella) je tudi doživeto zapel štiri Marijine pesmi, med njimi izrazito »Marija, majnik gre čez trate«. Pomlajeni mešani zbor iz Skednja (vodi g. Dušan Jakomin) se je postavil s Tonkli-Vodopivčevo »Marija, pomagaj nam!«, Fantje izpod Grmade pod vodstvom I. Kralja pa predvsem z zadnjo pesmijo »Zgodnja Danica«, s katero so navdušili številno občinstvo, ki ni štedilo s priznanjem. Tudi italijanski verniki so imeli podobne pobožnosti v primernem prostoru zasebne hiše v Kamnolomih. Zvrstili so se duhovniki Godnič, Bastiani, Greco, p. Antonio in zbori: domači mladinski, iz Ribiškega naselja in Sv. Mavra. Vsi večeri so bili združeni s primerno družabnostjo.
Prvoobhajancev je bilo šest slovenskih (dva od drugod) in 12 italijanskih (dve deklici od drugod). Pomenljiva razlika v številu, 2 : 1 za Italijane! Naj bo kakorkoli: nedelja 25. maja jim je prinesla v duše košček raja. V večernih urah je bila
dvojezična šmarnična pobožnost pred Marijino kapelo nad postajo.
Smrt nas je tudi večkrat obiskala. V razdalji dveh mesecev smo najprej pokopali Aldota in 9. junija še Pepeta Žerjala, ki je zaradi pravice in za svobodo med zadnjo vojno trpel tudi zapor. V maju pa sta odšla iz naše srede zakonca Mirko Pertot in njegoca žena Kornelija, oba zaradi obolenja srca. Izpolnila se jima je želja, da sta zadnja leta preživela v domači vasi, potem ko sta se vrnila iz Amerike.
Srednji zvon je počil v februarju in je bilo treba izdelati novega. V kraju Vit-torio Veneto ga sedaj uliva tvrdka De Poli. Upamo, da se bo v kratkem vrnil med svoja »brata«, vsem pa priporočamo, da se ga spomnijo s kakšnim darom, saj bo stal 12 milijonov lir.
Poročila sta se 31. maja v domači cerkvi — med cvetjem in petjem — pevovodkinja mladinskega zbora Martina Kakeš in Leo Žetko, sin šolskega ravnatelja iz Trsta. Obema voščimo obilo sreče in božjega blagoslova na novi življenjski poti z željo, da bi bila tudi v bodoče v pomoč župnijskemu občestvu.
Letošnje ekumensko romanje
Mnogi že vedo, da se letos spominjamo 120-letnice rojstva sv. Leopolda Mandiča in obenem desetletnice njegove razglasitve blaženim. V počastitev teh obletnic prirejata ACM iz Trsta in župnijska skupnost Ricmanje-Domjo romanje v rojstni kraj svetnika v Herceg-Novi. Pot se bo potem nadaljevala še v Boko Kotorsko z obiskom Marijinega otoka.
Ob povratku je predviden ogled Mostarja in okolice v Hercegovini. Na željo romarjev bomo obiskali tudi znano Medju-gorje. Nato še ogled Splita in Zadra. Sklep romanja je predviden na Trsatu. Zanimivost zase je vožnja s trajektom iz Reke do Dubrovnika. Potovanje se bo vršilo z avtobusom in bo trajalo sedem dni: od nedelje 24. avgusta popoldne do sobote 30. avgusta zvečer.
Celotni stroški znašajo 400.000 lir. Ker je za romanje veliko zanimanje in so mnogi prostori že zasedeni, se udeleženci naprošajo, da se prijavijo čimprej s prošnjo, da že ob vpisu položijo del vsote.
Prijave sprejemamo v kapeli sv. Leopolda pri Domju ali v župnijskem uradu v Ricmanjih ter pri odbornikih ACM v Trstu.
Romarji, ki nimajo potnega lista, so na-prošeni, da si čimprej napravijo fotokopijo osebne izkaznice, tj. zunanje in notranje strani, da vodstvo romanja lahko čimprej pripravi skupni potni list.
Romarji lahko pustijo denar v trgovini Fortunato ali pa v Domju, kjer se zbere ACM vsak četrtek popoldne za bogoslužno srečanje ob 16.30 v kapeli sv. Leopolda.
Z GORIŠKEGA
Sovodnje
Na seji, ki je bila 30. maja, je občinski svet odobril odborov sklep o zakupu del podjetju Benedil iz Čedada, ki je ponudilo najnižjo ceno za obnovo ostrešja na poslopju šole v Rupi. Predvideni strošek znaša nad 70 milijonov lir. Dela bi morala biti končana do začetka novega šolskega leta. Ce se to ne bo zgodilo, se bo verjetno otroke vozilo v Sovodnje.
Kraška gorska skupnost je dala prispevek 11.500.000 lir za gozdno cesto k zaselku Črnci na Vrhu (skupni strošek znaša 22.850.000 lir). Da bo ta prispevek izplačan, mora občinska uprava pripraviti načrt o ovrednotenju gozdnatih in pašni-ških zemljišč, ki so v lasti občine.
Odbor za postavitev spomenika padlim za svobodo v Rupi (v njem so predstavniki vseh kulturnih in športnih društev ter Anpi) je zaprosil občinsko upravo za zemljiško parcelo, kjer naj bi stal spomenik in je last občine. Gre za prostor sredi vasi nasproti bivšega vodnjaka. Občinski svet je prošnjo odobril.
Sledila je odobritev dveh resolucij. Prva se nanaša na začasno zaprtje mostu čez Sočo v 7-agraju, ki je stopilo v veljavo 16. junija. Občinski svet predlaga, da se sprosti za promet odsek avtoceste A4 med Moščenicami in Vilešem (kar pa se ni zgodilo), na pokrajinsko cesto Zagraj-Gorica, ki teče tudi skoz Sovodnje, pa naj bi se usmerilo zgolj osebna vozila, za težka pa naj se namenijo drugi obvozi.
Druga resolucija, ki pa je bolj izjava,
saj je zelo obširna, pa zadeva onesnaženje okolja in zraka. Omenja se odmiranje borovcev, ki traja že dve leti. Kljub opozorilom pristojni organi niso pokazali potrebne pozornosti do tega problema. Z borom propadajo tudi brin in nekateri drugi iglavci, zaradi česar se utegne podoba našega Krasa povsem spremeniti. Zadevni organi naj bi zato podvzeli ustrezne korake, goriška pokrajinska uprava pa naj bi vsklajevala pobude občin, ki se bodo spoprijele s tem vprašanjem.
Beneški študijski center »Nediža« je zaprosil za denarni prispevek ob prireditvi tečaja »Moja vas«. Odbor je namenil v ta namen 150.000 lir, kar se je načelniku svetovalske skupine SSk Branku Černiču zdelo odločno premalo, nakar je odbor vsoto zvišal za 50.000 lir.
Svet je tudi odobril po 200.000 lir prispevka zboru Rupa-Peč za Praznik frtalje, na katerem so imeli v gosteh moški zbor iz pobratene občine Škofja Loka ter KD Skala za organiziranje kulturne prireditve na predvečer državnega praznika 25. aprila. - R. D.
Predstavništvo Mladinske sekcije SSk na Koroškem
Na povabilo Koroške dijaške zveze (KDZ) se je v nedeljo 14. junija mudilo na Koroškem predstavništvo Mladinske sekcije SSk. Organizaciji imata že dolgoletne medsebojne stike in delata na sličnih področjih; sodelujeta tudi pri nekaterih organizacijah mednarodnega značaja, zato se je pokazala potreba po poglobljeni razpravi s tem v zvezi. Delegacijo Mladinske sekcije SSk je vodil deželni tajnik Damijan Terpin, predstavnike KDZ pa Pavel Zablatnik. V predstavništvu Mia dinske sekcije (MS) SSk so bili poleg deželnega tajnika še M. Brecelj, B. Kralj, M. Petaros, R. Cotič in A. Kosič.
Po krajšem pogovoru so se predstavniki odpravili na obisk koroških vasi in ogled Vrbskega jezera, v popoldanskih urah pa sta v klubskih prostorih KDZ v Mode-stovem domu v Celovcu imeli prijateljski sestanek. Izmenjali so si informacije v zvezi s trenutnim stanjem obeh manjšin in o delovanju obeh organizacij. Koroške mladince je predvsem zanimal način delovanja mladinske politične organizacije — Mladinske sekcije SSk.
Tudi na Koroškem so se namreč pojavile težnje po ustanovitvi podobne politično osveščene mladinske skupine, ki bi delovala na mladinski ravni kot pospeševalec ideje samostojnega političnega nastopanja, saj tudi koroški rojaki vedno bolj spoznavajo neučinkovitost prizadevanj za dosego manjšinskih pravic, če se ta odvi jajo v okviru vsedržavnih večinskih strank. Tudi pri njih prihaja vse prevečkrat do kompromisarstva in popuščanja na račun slovenskih interesov, ki so v konfliktu s strankarskimi in zato največkrat potisnjeni v ozadje.
Zato je nastala Koroška Enotna Lista (KEL), ki zagovarja idejo samostojnega političnega nastopanja, kot SSk pri nas. Ta politična formacija potrebuje mladih ljudi, ki bi to prepričanje lahko širili tudi med mladino in mladega človeka vključili v dogajanje v zvezi s slovensko manjšino na Koroškem. Člani MS SSk so koroškim rojakom ponudili vso pomoč in sodelovanje.
V pogovoru sta se predstavništvi dotaknili vprašanja sodelovanja obeh skupin v raznih mednarodnih organizacijah. Poudarjena je bila potreba po koordiniranjem nastopanju v tem sklopu, ki bi bil na ta način za obe organizaciji naj učinkovitejši.
Skupno s predstavništvom MS SSk so prišli na Koroško tudi člani dramske skupine PD »Igo Gruden« iz Nabrežine, ki so naslednji dan uprizorili v Modestovem domu igro »Kje je meja«.
★
■ V Srbiji so 18. in 19. maja proslavili 800-letnico izgradnje znamenitega pravoslavnega samostana Studenice. Slovesnosti je vodil patriarh German v navzočnosti škofov srbske pravoslavne Cerkve iz domovine in tujine, navzoči pa so bili tudi visoki predstavniki oblasti.
■ Na Nižjem Saksonskem v ZR Nemčiji so bile v nedeljo 15. junija deželne volitve, iz katerih so vse tri glavne politične stranke izšle zadovoljne. Krščanski demokrati so sicer izgubili absolutno večino, a bodo še naprej vladali v povezavi z liberalci. Napredovali so socialdemokrati za 6 % in prejeli 42,1 % glasov, krščanski demokrati so nazadovali za 6% in pristali na 44,3%, liberalci so dosegli 6 % (+0,6), »zeleni« pa 7,1 %. Opozicija bo imela 77 sedežev, vladni stranki pa 78, torej le en glas večine, kar napoveduje težave pri vladanju.
■
'
Morje valovi pod soncem / žitno morje, morje zlato, / zliva se nebeški ogenj / v klasje prebogato. / Žito, pij nebeške luči, / zori v soncu in dozori, / čakajo te na oltarju / serafinov zbori... (M. Elizabeta Kremžar)
'	■	,	i.	,
Letošnje goriško-tržaško romanje na Barbano
Slovenski romarji goriške nadškofije so na Barbano po zadnji vojni prvič poromali leta 1961; kasneje je to romanje postalo skupno za Goriško in Tržaško.
Letošnje je že petindvajseto, torej jubilejno. Vršilo naj bi se, kot smo že javili, v ponedeljek 1. septembra. Ker pa se bo šolski pouk pričel šele okrog 20. septembra, bo letos romanje na sam praznik Žalostne Matere božje, kot je to bilo vrsto let, tj. v ponedeljek 15. septembra.
Dušne pastirje naprošamo, da to vernikom oznanijo in poskrbijo za prevoz. Vozni listek za ladjico na Barbano je 3.500 lir na osebo, pri skupni vozovnici pa je nekaj popusta. Otroci do 10 let plačajo
2.000	lir na osebo.
Družinski dan v Gorici
Družinski dan v nedeljo 15. junija je bil sedmi po vrsti. Združil je slovenske družine, ki se čutijo povezane s slovensko duhovnijo in mladinskim centrom v Katoliškem domu. Ne samo cerkev in šola, družiti nas morajo tudi takšna prijateljska in družabna srečanja. Marsikdo pa tega na dojema. Škoda!
Letošnji program je obsegal v soboto zvečer srečanje ob okrogli mizi na temo »Vzgoja mladih«. Debatni večer je vodil dr. Karlo Brešan, ki je sploh bil duša družinskega dneva. Seveda ne sam, temveč so mu pomagale številne matere in očetje, ki so se vsi prav dodobra žrtvovali, da je tudi letos to srečanje uspelo.
Ob okrogli mizi so bili zbrani g. Ljubo Marc, duhovnik, dr. Peter Komac, pedagog, dr. Bernard Špacapan v vlogi mladega očeta ter Mauro Leban kot skavt in starešina.
Začelo se je z vprašanjem o vlogi jezika pri vzgoji otrok. Problem je važen za naše razmere, ko imamo samo slovenske in dvojezične družine. Vprašanje je kratko osvetlil P. Komac. Toda debata je pokazala, da bi morali zadevo poglobiti, za kar pa ni bilo časa.
Ljubo Marc je kot dušni pastir odgovoril na vprašanje, kako z versko vzgojo v družini, ki je ateistična ali versko brezbrižna. Navedel je nekaj osebnih izkušenj iz Bilj, kjer je župnik.
Bernard Špacapan je bil mnenja, da je pri majhnih otrokih največja nevarnost za vzgojo v tem, da starši otroke razvajajo ali da nista oče in mati soglasna v vzgoji. Mauro Leban je orisal vzgojne smernice slovenske skavtske organizacije.
Večer je zelo razgibal nastop zbora Fantov izpod Grmade, ki so zapeli tri pesmi za uvod in tri ob koncu večera. Zbor obhaja 20-letnico obstoja, a je še vedno »mlad«. Hvala vam, fantje!
Naslednji dan v nedeljo je bila ob 10. uri skupna maša na Placuti. Starši in otroci so cerkev napolnili in pri maši sodelovali z branjem beril in s prošnjam''.
Popoldanski spored se je začel v dvorani. Po pozdravih dr. K. Brešana je otroški zbor Kekec odpel tri pesmi pod vodstvom prof. Franke Žgavec. Baletna skupina iz Štandreža je pod vodstvom prof. Nataše Sirk izvedla prikupno točko kozaški ples, če sem napovedovalko Barbaro Rustja prav razumel. Dva gojenca glasbene šole G. Sfiligoj in V. Humar sta odigrala duo na harmoniko, mala Obljub-kova pa na klavir. Skavti so prikazali film s tabornega življenja, Ivo Bolčina pa je v imenu staršev spregovoril o vzgoji v krščanski družini, s posebnim ozirom na duhovniški poklic. Govor objavimo prihodnjič.
Sledil je program na prostem, to je na dvoriščih Katoliškega doma. Ljudje so posedli okrog miz v senci košatih lip; med pogovori, okusno pečenko, vinom in igrami je prehitro potekel čas.
V atriju Katoliškega doma so bile razstavljene risbe, ki so jih otroci poslali za naslovno stran Pastirčka, istočasno so bile naprodaj srečke bogatega srečolova. Najsrečnejša je bila deklica iz Števerjana, ki je zadela novo žensko kolo.
Naj bi se družinski dnevi še naprej obhajali.
Števerjan
Manjkala je slovenska beseda. Baron Formentini je v nedeljo 8. maja v svojih grajskih prostorih priredil glasbeni kon cert Seksteta violin. Koncert je priklical lepo število povabljencev iz cele naše dežele, saj je šlo za izreden glasbeni dogodek. Na koncertu so bili razni pozdravi; med drugimi je pozdravil tudi domači župan Ivan Humar. Toda njegov pozdrav je bil samo v italijanščini. To se ne zdi prav. Ob vhodu v občini stoji napis: Co-mune S. Floriano - Občina Števerjan. Zakaj ni župan pozdravil gostov tudi v slovenskem jeziku? Če stoje v občini dvojezične table, bi morali biti tudi uradni pozdravi dvojezični. Tako je storil devinsko-nabrežinski župan, ki je angleškega prestolonaslednika pozdravil v slovenščini. Če se sami ne bomo spoštovali, nas tudi drugi ne bodo.
Zaključna šolska prireditev. Naši otroci so imeli v šolski telovadnici prav lepo zaključno šolsko prireditev. Ubrana je bila na enotno sporočilo letnih časov. Zato so otroci bili razdeljeni v štiri skupine in tudi z oblekami označevali letne čase od jeseni preko zime do pomladi in poletja. Orisali so letne čase s peto in go-gorjeno besedo, izbrano zlasti iz narodne pesmi in iz pesnikov naših Brd. Nastop je razgibalo tudi prikupno rajanje.
Ob zaključku je učiteljica Mariza Perat kot častna gostja razdelila otrokom bralne značke, tistim namreč, ki so prebrali določeno število knjig, častni gostje so bili didaktična ravnateljica Mirka Brajnik Saksida, bivši ravnatelj dr. Milan Brešan ter oba domača dušna pastirja. Nastopa so se udeležile predvsem matere, ker je bil dopoldne, ko so moški na delu.
Učiteljsko osebje zasluži vse priznanje tudi zato, ker goji ljudsko pesem in domače izročilo. V osnovni šoli bi morali otroci peti predvsem ljudske narodne in od teh prehajati na priredbe in umetne pesmi.
Št andrež
Na naši osnovni šoli »Fr. Erjavec« je bil konec šolskega leta precej razgiban. Lčenci so pod vodstvom svojih učiteljev priredili kaj lepo zaključno prireditev in tudi bogato šolsko razstavo.
V četrtek 5. junija zvečer so imeli v naši župnijski dvorani prireditev, na kateri so vsi nastopili. Bila je zares pestra in je obsegala vseh vrst nastopov: deklamacije, prizore, rajanje in petje. Začeli so z deklamacijo Gregorčičeve »Soči«, kateri je sledila druga otroškega značaja, z naslovom »Ciciban«. Nato so podali dva vesela prizorčka: »Kaj imamo najraje« in »Muca copatarica«. Sledil je melodičen glasbeni prizorček »Siničja tožba«, zelo prijetno podan. In spet v šopek povezano petje deklamacije in rajanje v prizoru »Balončki pozdravljajo«.
Za zaključek še poln oder učencev, ki so pod vodstvom učitelja I. Bolčine zapeli tri pesmi. Vsi udeleženci so jim navdušeno
ploskali in obenem pokazali svojo hvaležnost učiteljicam in učiteljem, ki so tako dobro pripravili naše šolarje.
Podobno tudi šolska razstava risb in ročnih del v obširni sobi nekdanjega vrtca je žela veliko pohvale in bila očiten dokument lepih zmožnosti naših učencev in prizadevnosti naših vzgojiteljev.
t> Šolski uspehi <
Državni strokovni zavod za trgovino »Ivan Cankar«:
1. razred - izdelali so: Damjana Bensa, Gianluca Berlot, Irena Cecutta in Ingrid Devetak; 10 dijakov ima popravne izpite. 4 so bili zavrnjeni, 3 so odstopili.
2. razred (sekcija A) - Izdelali so: Sara Braini, Martina Briško, Igor Croselli, Majda Gergolet, Lucija Marcocic, Martina Nardin, Flavij Primožič; 5 dijakov ima popravne izpite, 3 so bili zavrnjeni.
2. razred (sekcija B) - izdelali so: Bogdan Ciglic, Marko Ferfolia, Dan jela Markovič, Nataša Lavrenčič, Albert Sosol, Pavel Zavadlav, Vesna Tomsic, Robert Zotti; 6 dijakov ima popravne izpite, 2 sta bila zavrnjena
4 razred - izdelalo je vseh 13 dijakov: Michela Baldan, Katja Brajnik, Elena Co-ciancig, Janez Contin, Marina Ferfoglia, Carmen Frandolič, Marina Leghissa, Darja Makuc, Bogdana Maraž, Diana Bulic, Gui-do Pahor, Rudi Pintar, Marija Vicchi. Gimnazija-licej »P. Trubar«:
4. gimnazija - izdelali so: Aleksander Co-ceani, David Coceani, Aleš Feri, Daša Ho-ban, Anuška Komel, Katja Lutman, Re-becca Rinelli, Peter Stefanovič; 4 dijaki imajo popravne izpite, eden je bil zavrnjen.
5 gimnazija - izdelali so Kristina Bednarik, Srečko Breganti, Ivan Bresciani, Marko Degrassi, Danijel Devetak, Damjan Hlede, Valentina Pavio, Marjetica Vrtovec; 2 dijaka imata popravne izpite.
1. licej - izdelali so Vanek-Franz Battello, Dušan Cossutta, Marko Čubrilo, Igor De vetak, VValter Ferfolia, Alenka Florenin, Nadja Graunar, Mirta I-ahor, Diego Pao-letti, Mitja Rupel; ena dijakinja je neocenjena, trije imajo popravne izpite.
2. licej - izdelali so: Vojko Bratina, Fa nika Klanšček, Igor Pahor, Ferruccio Porta, Aleksander Rinelli, Ivana Roner in Silvan Zavadlav; en dijak ima popravni izpit.
3. licej - vseh deset dijakov je bilo pri-pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
Učiteljišče »Simon Gregorčič«
1. razred - izdelale so Ester Ferletič, Ketti Klančič, Valentina Martinuč, Kristina Ožbot, Greta Pintar, Michela Riggio; 6 dijakinj bo imelo popravne izpite; dve sta bili zavrnjeni.
2. razred - izdelali so Klavdija Alt, Monika Brajnik, Erika Codermaz, Ivana Cra-gnaz, Sara Devetak, Sonja Feri, Wemer Florenin, Barbara Obljubek, Elena Orzan, Nadja Pintar, Sabina Tedoldi; dve dijakinji bosta imeli popravne izpite.
3. razred - izdelale so Mirjam Bolčina, Roberta Burgnich, Mirjam Cernic, Damjana Devetak, Tanja Devetak, Kristina Gergolet, Mateja Klanscek, Tanja Kocjančič, Myrta Podveršič, Ana Turus, Marina Us-saj, Nataša Vogrič; en dijak bo imel poplavne izpite.
4. razred - vseh 12 dijakov je bilo pri-puščenih k zrelostnemu izpitu.
Za cerkev v Dolini: Edi namesto cvetja
20.000 lir.
Za Sv. goro in za cesto na Sv. goro: Marija Grudina po 10.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine
40.000 lir.
Za	misijone:	Marija	Kenda 50.000;	M.
Trinko 50.000 lir.
Za	lačne po	svetu:	N. N., Sovodnje
4.000;	Aurora Radovič	namesto cvetja	na
grob	Kornelije	Pertot	20.000 lir.
Sestanek sekcijskih tajnikov SSk v Trstu
V ponedeljek 9. junija so se sestali na sedežu SSk v Trstu tajnik mestne sekcije Peter Močnik, sekcije za Rojan-Greto-Barkovlje Peter Švagelj, sekcije Sv. Jakob Boris Slama, sekcije Sv. Ivan Edi Krapež, tržaški občinski svetovalec Aleš Lokar in pokrajinski tajnik SSk Zorko Harej.
Na sestanku so poudarili nujnost pogostnih delovnih stikov med izvoljenim zastopnikom SSk v občinski upravi in strankinimi sekcijami. Ki delujejo v občini Trst. V ta namen bodo imeli sekcijski tajniki pogostejša srečanja, na katera bodo povabljeni še ostali pristojni tajniki, ki so bili v ponedeljek opravičeno odsotni.
Ob obravnavanju problematike mestnega dela občinskega ozemlja so se prisotni dotaknili predvsem vprašanj ostarelih ter mladih slovenskih družin. Dogovorili so se tudi, da bodo poleti priiedili »Naš praznik« Slovenske skupnosti na mestnem območju.
DAROVI
Za Katoliški glas: g. Lino Cocci ob 40-let-nici mašniškega posvečenja 200.000; Justina, Gorica 5.000 lir.
Za popravilo cerkve v Sovodnjah: Janko Tomšič 100.000; razni 1.222.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: cerkveni pevski zbor (za popravilo orgel) 153.000; Marinko Stopar ob krstu sinčka 50.000; Danila Vidau v spomin duhovnika Fr. Štuheca 20.000; N. N. v spomin istega 25.000 in N. N. 10.000; Danica Hrovatin v spomin Lučola 50.000; Saško Ferluga ob krstu sinčka 50.000; Ce-leste Daneu v spomin na ženo Marto 40.000; Marija Križman v spomin na moža 20.000; Marini Michelli ob poroki 50.000; Marija Mahnič Cocolli 20.000; Dragica Ma-ialan 15.000; razni 140.000 lir.
V spomin župnijskega upravitelja Franca Štuheca darujejo župljani za cerkev v Trebčah: Viktorija Možina 10.000, družini Škabar 20.000, druž. Maver 10.000, druž. Kralj (Trebče 224) 15.000, Lidia Pellegrini
20.000, Lidia in Gabrijela 5.000, Ana Kralj
5.000, Liliana Škerlavaj 20.000, Roza Čuk
5.000, Marija in Bruno Kalc 20.000, Milka Pahor 20.000, druž. Cibic 10.000, druž. Si-vitz 30.000, Ivanka in Kosenka 20.000, Dora Grizon 10.000, Carmela Carli 10.000, Irma Carli 10.000, druž. Kralj (Trebče 29)
10.000, Alberta Kralj (38) 15.000, Valerija Čuk 10.000, Danica Kralj 10.000, Marija Možina 10.000, druž. Kralj (175) 10.000, Stana Kralj 5.000, Tatjana Kralj 5.000, Justina Možina 10.000, druž. Žerjal 10.000, Sabina in Nerina Kralj 20.000, dru. Furlan
10.000, Marina in Vilma Milkovič 5.000, druž. Malalan (224) 10.000, N. N. 20.000, Pierina Dragoni 10.000, Justina Kralj
10.000, Viktorija Kralj (1) 10.000, Viktorija Čuk 10.000, druž. Milkovič (147) 10.000, druž. Hreščak 10.000, Gabrijela in Aldo Kralj 10.000, Mihela Čuk 5.000, Renata Carli 10.000, Livio Pahor 10.000, Elena Carli
10.000, Marčela Kralj 5.000 lir.
Za cerkveni zbor Sv. Jernej - Opčine: Nadja in Sandro Žerjal v spomin na pok. Pavla Malalan in Vincencenca Sosiča 2C.000 lir.
V počastitev spomina g. Fr. Štuheca darujejo za salezijansko skupnost v Marija-nišču na Opčinah: druž. Marijan Bajc 20.000; druž. Russian (Repen) 30.000; druž. Doljak 10.000; Anica in Zorko Gorjan 20.000; Rebecchi Stelio 50.000; Zvonko Vidau 50.000; mešani zbor Sv. Jernej - Opčine 220.000; Draga in Leško Lupine ob rojstnem dnevu nepozabnega moža in očeta ter ob krstu njegove vnukinje 50.000; Vera Kjuder v spomin na Karolino 50.000; Ela Schart v spomin g. Javorščka in g. Štuheca 40.000 lir.
Verniki iz Podlonjerja v spomin pok. duhovnika Fr. Štuheca za cerkev v Podlo-njerju 110.000 in za Marijanišče na Opčinah 100.000 lir.
Za obnovo fresk v bazovski cerkvi: Ber-čar ob poroki Berčar-Gerbic 140.000; Mimi Canali, Parma 100.000; starši ob krstu Kristjana Stoparja 100.000; Pavla in Andrej Stopar 20.000; hči Majda in družina ob 5. obletnici smrti Franceta Lipanje 25.000; Svetka Schiliro, Rim 20.000; Vida Bernetič 20.000; Eda Milič v spomin Marije Živic in Vincenca, Mariota in Dominika 25.000; Giorgio Pečar, Rim v spomin staršev
10.000, Marčela Kralj 5.000 lir.
Za cerkev na Banah: Elda Budai-Goina
5.000	lir.
Ob 25-letnici Marijinega doma v Rojanu:
Marija Bobek za Dom 50.000 in za misijonarja Štanta 50.000 lir.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu:
Mimi Kobal Cobani 10.000; N. N. 10.000; N. N. 100.000; namesto cvetja na grob Štefanije Birsa: nedeljsko omizje 122.000, Mirjana Parovel 15.000, Adrijano Sola 25.000, Laura Parovel 10.000, Livija Kocijančič
10.000, Lija Bak 10.000, Marta Požar 10,000; v spomin na Sergija Rustja: Karlo in Dani Rustja 10.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: starši Vatovac ob poroki hčerke Lorene 200.000; nona Marčela Vatovac ob poroki vnukinje Lorene 100.000; Ljudmila Veljak v čast Sv. Družine 100.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
iMuIrsl/l
Spored od 22. do 28. junija 1986
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Soncu naproti«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 14.40 »Magellanov oblak«. 15.25 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Londonski memorandum. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Primorska poje: mešani zbor Mač-kolje in mešani zbor F. B. Sedej iz Števerjana. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.50 Otroški kotiček: Glasbene pravljice. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim. 16.00 Zgodovina...
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Vivaldijeve sonate. 18.00 J. Javoršek: »Primož Trubar«.
Sreda: 8.10 Gledališki glasovi. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Dekliški zbor Vesna in Križa. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Mladinski pas. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Liki iz naše preteklosti. 13.20 Slovenska popevka. 14.10 Ne prezrimo! 15.00 Mladinski pas.
16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladinski pevski festival v Celju. 18.00 Londonski memorandum.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Mešani zbor Musiča viva iz Paname. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Godalni kvartet GM iz Trsta. 14.10 Sociološki pogledi. 15.00 Otroški kotiček: »Kaj je na koncu sveta?« 16.00 Zgodovina... 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Kvintet Notturno.
18.00 »Magellanov oblak«.
Počitniška kolonija v Comegliansu
Gorska kolonija v Comegliansu se bo začela v prvem tednu julija. Odhod prve izmene bo v petek 4. julija ob 16,30 izpred železniške postaje v Gorici. Vsi otroci molijo imeti zdravniško skedo, ki jo dobijo v svojem občinskem uradu (v Gorici v ul. Mazzini).
Še vedno je čas za vpis. Vpisati se je moč ali v Katoliški knjigarni na Travniku ali pa v Ufficio Assistenti Sociali v ul. Baiamonti. Tisti iz drugih občin se morejo vpisati vsakdo v svojem občinskem uradu.
Tržaška knjigarna - ul. Sv. Frančiška 20, Trst, tel. 732487 obvešča, da sprejema naročila za vse učbenike nižjih in višjih srednjih šol v Italiji za šolsko leto 1986/87.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega nepozabnega
Dorota Petejan
se zahvaljujemo g. župniku Komjancu, vsem prijateljem, sorodnikom in vsem vaščanom, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Sovodnje, 12. junija 1986
Žena in sestra
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 400 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
l/.daja Katoliško tiskovno društvo
štandreški malčki na zaključni prireditvi Oš »F. Erjavec« v župnijski dvorani 6. junija
t
V Idriji je v torek 17. junija umrl
PETER LAZAR
26. junija letos bi bil dopolnil 95 let. Pogreb je bil naslednji dan ob 16. uri v Idriji.
Priporočamo ga v molitev, namesto rož pa prosimo darove v dobre namene.
Žalujoči sinovi in hčere, zeti in snahe, vnuki ter ostalo sorodstvo
Idrija, Doberdob, Ljubljana,
Jesenice /7. junija 1986