J ! 'L . f TRST, sreda 19- oktobra 1955 Leto XI. . Št. 247 (3176) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37*338 wJ,-338 ~ d! 'JL- MONTECCHt it. *, II. nad. — TELEFON S3-IM IN 94-13» — poštni predal 5S9 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. MALI "* » lin-irui- GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni 1 stolpca: trgovski SO, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za Vlrj za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur — FLRJ. Izvod ,. tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 7. - 375 • izdata Založništvo tržaškega tiska 1>. ~ izrekla zaupnico Fauru Sjti ne odobrava njegove afriške politike -------------------------------------- pred krizo zaradi bližnje ženevske konference In ne bi nezaupnica tolmačila kot odobravanje stališča ®^Inc OZN« so Številni poslanci glasovali za zaupnico Az, f. * siti.Jv.r~ Francoska na-N? Pičln» je danes iz-« 11 ■moZaupn'co Faurovi i3lu.ii: »'»sovi proti 254. 'til in h’ uateri so »la‘ n - Poiirl “dobrava politiko AlžirudarJa, da predstav-fS(, pin° francoskih «nai uP*čtna poziva •liirsu; '"»postavi varnost jjfhvi .^^Prebivalstvo, naj «Ui Jero i, •«». Daiorizen'. kaznuje ji.®»j naaJ?. Poziva vlado: ■i 0 refn.J 'uie razpravljali toora mab’ katerih izva- ^‘»koVrvesti d<> p°p°u fV v1('» 1947 lavedbe s,aUl: večie.» ‘ 1,1 omogočiti ig^iein a ‘'evilu felahov, B* 2em'je; b) naj t;ti J° t vsi’ nafrte, ki naj i,.‘lyli«»i sredstvi dvig-&sk'Do.J,-° raVfn u. živ-bk ’v»' »'žirskega pre. « ( uk, naj sprejme po-?>>»T.epe.. da se «v do- •jMl. »O If “jih .. V._________ Zagotovi alžirskemu 'a njj“, uživanje social-iii 0,očen« h ugodnosti, ki (Afim v rvezi z odgo-metropolitanskim i!^e, n^na odobrava izjavo ... I* „jP°dlagi Katere ne V,,vatijaOVo'jev»'a tujega DozjVa v alžirske zade-‘llrNapraviV ’ nai «čim-'(Jl^nskTi °b sodelovanju i Jstitie J . e*anov alžirske žiiV^favk - bne dopolnitve S Pth c'enov statuta o a!SV,lstanov»h ter *»' ' si.’* 'Jpi avt'eg:i in fi- *i ,laVi v ®™.a- 'ti Je sedaj 'tUs bteva ^'z>ru». Kkupšči-a’, naJ se pri tem VJ loj.i alu. «ne ovira izrasle« 'n konstruktivne V PfM iacetkom odločil-CPdi{n, 'a skupščine je % J* parlamentarna »kupni seji z vod- stvom stranke z ogromno večino sklenila, da bo glasovala proti zaupnici vlade. Med tistimi, ki so se izrekli proti vladi, je tudi glavni tajnik stranke Guy Mollet. Debata se je začela v znamenju negotovosti, ki je vladala, vse dokler ni bil sporočen izid glasovanja. Sledili so si številni govorniki, ki jo obrazložili svoje stališče. Debata je pokazala, da ve čina v skupščini — sicer z različnega vidika — ne odobrava politike vlade, da pa si mnogi poslanci in skupine niso upali glasovati proti zaupnici iz bojazni da ne i)i povzročili krize vlade, češ da bi to pomenilo obsodbo stali šča, ki ga je zavzela francoska delegacija v OZN v zvezi z alžirskim vprašanjem, in tudi zaradi tega. ker bi bila kriza tik pred ženevsko konferenco nezaželena. In prav na to struno je Faure v svojem govoru udarjal. Vse to daje misliti, da bodo zagovorniki kolonializma sedaj napeli vse sile, da preprečijo izvajanje tudi tistih skromnih reform v Alžiru, ki jih vlada pod silo razmer obljublja. Komunistični voditelj Duc-los pa je sporočil, da bo njegova skupina glasovala proti zaupnici, ker obsoja politiko sile v Alžiru ter se zavzema za politiko pogajanj z vsemi pravimi predstavniki alžirskega prebivalstva. V imenu socialistične skupine je poslanec Depreux potrdil, da bodo socialisti glasovali proti zaupnici. Zatem je govoril predsednik vlade Faure, ki je izjavil, da namerava vlada iiohraniti v Alžiru red in izvesti potrebne politične, gospodarske in socialne reforme«. Kar se tiče policijskih operacij, je izjavil, da se skušajo pri tem izogniti slehernim pretiravanjem« ','lNRnECKEN- 18- — v Ndnarodni odmevi seganje za posarski referendum V*? komisija za referendum je označila vlogo treh O^mških s^ran^ v Bundestagu za poskus vmešavajo “'no kampanjo • Groteu/ohl napada posarski statut dosego združitve in varnosti potrebna pripravljenost na (»diskutiranje« o obstoječih pogodbah. Ollenhauer ne zahteva, naj bi se Nemčija odpovedala pogodbam, ki jih je parlament odobril in ki so torej pravno veljavne, zahteva pa, naj bi se začela pogajanja z.a njihovo revizijo. Medtem je »personalna komisija«, ki proučuje kandidature za poveljniški kader bodoče nemške vojske, včeraj izdala svoje prve sklepe. Komisija je odobrila sprejem e-najstih bodočih častnikov, med katerimi so general Adolf Heusinger, načelnik vojaškega urada pri obrambnem ministr. stvu, in drugi funkcionarji ministrstva. Dvanajstega- kandidata je komisija zavrnila. Protest Evrop-knla- Ja Posarje je ,'i, 'Ijavu ls'i» *» posarski >6&h\da J« p«««*« iCkgu s'r»nk, vložen v Dn,0 »ukrepih za o-JiKŠ^Jn, POVr--' - Jfatka Posarja v j, j., e»avanje v kam- Jj(y erendum 23. okto- j1« Podnf,0pske komisije, ki ^ Jr«iia4a' belgijski sena-Jh Ugirn uehousse pravi rlr je bil predlog A ,9. (s0ci acmskih strank i\i. b*r»i1S\ni demokrati), 'Ctv)-Ji> in BHF, (blok »očitno storjen Ji jav« se vpliva na ■'h 1'.Prav; ? .ntnenje«. Do-? lil* °r t- lz'av». «pomisli k ,'tln . ‘fe- - — i* r.jVh, k-Jnutka predloga ik?£ho *, ki -J*2 sestav'ien nači Ven !bje, čil k IH Jii. Jat)j . »ahodnonemški -.'itifbiore' l . a j ti nobena vla-I'ejan!1 ode°vorna za ^'a, ki se izmika- Avh «a' n‘J‘b predlaga in Sj,V v lr!' kako je bil iv “'i ?,|«ni.enjar izraža ko->l°'očii ’ da ne gre upo- hSli1 'z m. L 4,„J-e80luciie I V^oiv b n»ri 1 se 1! ‘j 'Sv a bzorstvu«. VtiJbJa « J Protizakonitega lit?a it V kro„e.Povzroči'a mo-*ik'Snd«stag zahoiinonem k' iam,‘ V u”**®« ki se je da-u\rc^lden?r^nu- Predstav-6 sC0lcratske parla-*di Vjoe je izjavil, da Si^fve°anovZba tropske C' 7‘fiii V^it^ija UAn'xi*a 'e obia' Is Ou1 mir,-°N- je Vzhod-tjjl G rol* predsed- *{0|)»kemWohl nastopil a s,^u s,atutu Po-K, «ktut, o katerem oktoK1'0 Prebivalstvo b!vk>6i'.obra- pomeni re-Hj^°8kin*s • ec^ nemškimi W‘evvohim?.eri*1isti»- j' \S ‘^na •uDodal 'e- da Plačne1 30 'e moral kron- 1 francoskin ';ifea‘av^-da *o ti pri &\«>omU 'franeoskrm da .."je nemških k.Nn b°sar?L.atut’ i101 tudi k Jtj* čbe . *ke gospodar- luStlJS.Nen,I?Jlsk" ločujejo ■Vrir^ije. Grotevvohl beijvjv J* Po stališču S N»1U Vlade Posarje •'ati, In mora taks- C" Ollenhauer sestaneta ®j«»Su sestala ebinir*nt*nV ?n'i mini-,C,S*rkralsltn° 'n voditelj .,<»«'« opozicije jljiš 1, j dnpj, 3c Ollenhauer ''N ' !« Pot?e°bnoVnP Po-a- z eben njegov «?rr” 't-SJ* b, zuna gotovi skupi sss a« t'ft'«.«:!*1*1 «■ hotel slediti niti mu pokazati osebnih dokumentov ter je hotel celo zbežati, je moral agent poklicati na pomoč nekega begunca, s čigar pomočjo je Coka prisilil k pameti. Moza so nato odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili vinjenost. Iz bolnišnice je Cok romal naravnost v zapor, kjer bo čakal na razpravo, na kateri se bo moral zagovarjati zaradi ža litve in upora proti javnemu funkcionarju, pijanosti in pre. klinjanja. Kolesar jo je podrl S prognozo okrevanja v 10 ali 3o dneh so zaradi verjet, nih kostnih poškodb sprejeli na ortopedskem oddelku 90-letno Fortunato Montagnolo vd. Cavallino iz Ul. Mazzini, katero so bolničarji Rdečega križa našli v baru «Rex». Zen ska ni znala obrazložiti kaj se ji je pripetilo, vendar kaže. da jo je v bližini bara podrl na tla neki kolesar. 847 na 1067 glasov, kar pomeni, da je glasovalo zanjo okrog 36 delavcev več kot zadnjič. Med uradniki pa se ni položaj bistveno spremenil, ker ni imela Delavska zveza tudi prej nobenega zastopnika te kategorije. Delavska zveza je torej ohranila v tovarniškem odboru večino. V tovarniškem odboru glavnega ravnateljstva CRDA je dobila vseh pet predstavnikov, to je štiri uradnike in enega delavca Delavska zbornica. V prejšnjem odboru je imela Delavska zveza enega predstavnika med uradniki, ki ga je to pot izgubila. Med uradniki ie dobila Delavska zbornica 860 glasov, Delavska zveza pa 50 glasov: med delavci Delavska zbornica 60 glasov. Delavska zveza pa 14 glasov. Ta rezultat ni presenetil nikogar, ker so ga spričo neposrednega pritiska inz. Pacchiariniia na osebje glavnega ravnateljstva pričakovali. V predilnici bombaža «San Giusto« pa je zaznamovala Delavska zveza precejšen u-speh in povečala število glasov za dobrih 20 odstotkov. Na prejšnjih volitvah je namreč dobila 65 glasov, ali 21.96 odstotka, sedaj pa 132 glasov ali 42.5 odst. Delavska zbornica pa je dobila na prejšnjih volitvah 231 glasov ali 78,04 odstotka. sedaj pa 178 glasov ali 57.5 odstotka. Število sedežev v tovarniškem odboru pa je ostalo nespremenjeno, ker je bil Delavski zvezi dodeljen 1 zastopnik. Delavski zbornici pa dva. Sindikat tekstilnih delavcev Delavske zveze je izrekel delavkam v tem podjetju pohvalo. O 2upanstvo sporoča, da bo v sredo 2. novembra od 11. v sobi št. 202 občinske palače 56. žrebanje obveznic posojila tržaškega mesta od leta 1899 v določeni višini za a-mortizacijo. Izžrebane obveznice bodo plačali 15 dni po žrebaniu na davkariji v razmerju 60 lir za vsakih sto kron nezame-njanih obveznic, «al pari« pa za zamenjane. Brutalen napad v Rocolu Sinoči okoli 20. ure se je v Rocolu dogodil brutalen napad, katerega žrtev Je postala komaj 17-letna Savina C., ki Jo Je med potjo proti domu na nerazsvetljenem delu ceste napadel neki neznanec srednjin let in Jo je kljub dežju slekel skoraj do nagega in se nad njo spozabil, tako da je dvakrat padla v nezavest. Ko Je dekle prišla zopet k sebi, Je videla samo neznanca, kako je izginil v temi. Ogrnila se Je s plaščem in stekla domov, kjer Je domačim obrazložila, kaj se Ji je pripetilo Kmalu zatem so dekle odpeljali v bolnišnico, kjer so Jo sprejeli na ginekološkem oddelku. Tu Jo bodo zdravniki natančno pregledali, da ugotovijo morebitne poškodbe. Tudi policijski agenti so prišli po telefonskem obvestilu na kraj ter pregledali s sodelovanjem prebivalcev vso okolico, vendar brezuspešno. Policija Je uvedla strogo preiskavo. O Poštna uprava sporoča, da se bo 1. novembra urad za plačevanje pokojnin preselil iz Ul. S. Nicolč 5 na Trg Liberti št. 3 B. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Obsojen tihotapec 1. junija letos so agenti finančne struži*, katerih naloga Je preprečevanje tihotapskega delovanja, zaradi sumljivega vedenja ustavili v bližini Ul. del Toro 56-letnega Antonia De Mattea rojenega v Foggi, a stanujočega v našem mestu v Ul. Crispi in ga preiskali. Agenti se niso zmotili: pri možu so namreč našli 150 kresilnih kamenčkov avstrijskega izvora in 160 cigaretnih papirčkov brez predpisanega žiga državnega monopola. De Mattea, ki je znan kot tihotapec, zaradi česar je bil že 12 krat obsojen in so ga celo proglasiti za profesionalnega tihotapca, so odpeljali na poveljstvo, kjer je priznal, da je zaplenjeno blago njegova last. Oboje je kupil za 340 lir od dveh neznancev in ga je nameraval obdržati zase. Zanikal je, da bi hotel kamenčke in papirčke prodati. tieveda sc je moral mož zagovarjati pred sodiščem, ki ga je včeraj obsodilo zaradi tihotapstva kamenčkov in papirčkov in zato ker ni plačal trošarinskega davka, skupno na 3 mesece zapora in na 2-550 lir globe. Ponovno so ga proglasili za družbi nevarnega in bo moral po nalogu sodišča po prestani kazni oditi na prisilno delo. Preds. Fabrio. tož. De Franco, zapisu. Urbani, obramba odv. Padovani. sprejemu in zagotovilu». gen. vi. komisar (dott. G. Palamara) Predvsem moramo še enkrat ugotoviti, da je namen upravnih oblasti na Tržaškem ozemlju počasi odpraviti vse, kar je bivša ZVU dala in priznala slovenskim šolam in slovenskih šolnikom. Do 30. septembra 1955, to je točno deset let od obnovitve slovenskih šol, je bila skupina slovenskih šolnikov, ki so s svojimi izpričevali in drugimi prilogami dokazali, da so že bili poprej v stalni službi in imeli tam po svojih službenih letih s periodičnimi poviški možnost neoviranega napredovanja. ekonomsko izenačena šolniki, ki so bili stalno nameščeni na italijanskih šolah. Bivša ZVU slovenskemu šolstvu ni postavila kdo ve kako trdnih temeljev. Izdala je samo skromen ukaz št. 18 od 6. novembra 1947 in zato ni nič čudnega, da se je skozi ves čas zavezniške uprave čutila potreba po skoro vsakodnevnih intervencijah za ohranitev in utrditev položaja slovenskega šolstva ter za njegovo izboljšanje. Prav nič čudnega ni, -če je bilo treba prav zaradi tega dati poseben poudarek vprašanju slovenskega šolstva v Posebnem statutu. ki j« priložen londonski spomenici o soglasju. Praksj ZVU glede slovenskega šolstva, ki' je .izhajala Iz omenjenega ukaza in nekaterih odredb in predpisov, se je 5. oktobra lani pridružil še Posebni statut s svojimi določili glede slovenskega šolstva. Do danes ni vladni generalni komisariat izdal nobene odredbe, iz katere bi bilo razvidno, da preklicuje, kar je skozi deset let veljalo za slovensko šolstvo na tržaškem področju. Nasprotno, poznamo samo dekret iz prvih dni nove uprave, s katerim se podaljšuje veljavnot1 vsega, kar je bivša ZVU uvedla glede slovenskega šolstva. Zatorej lahko sedaj trdimo, da vladni komisariat ne krši samo odredbe in predpise bivše ZVU, temveč tudi lastne predpise, kot tudi da ne priznava določil Posebnega statuta. Posebni statut med drugim pravi, da bo Italija takoj izdala potrebne zakone in razumne ukrepe za ureditev slovenskega šolstva in v njem zaposlenega osebja. Toda po enem letu od podpisa londonskega sporazuma ni o teh takojšnjih ukrepih ne duha ne sluha, če pa upoštevamo nedavne in nove ukrepe po lončnih oblasti, tedaj res ne vemo, kaj naj še tmčakujemo od tako imenovanih »razumnih ukrepov« v bodoče. Slovenski šolniki, ki so bili PRED ZASEDANJI POROTNEGA IN PRIZIVNEGA SODlSCA DOLGA VRSTA OBSOJENCEV od novsmbra pred prizivnim sodiščem Med drugim bodo obravnavali primere roparskih napadov, primer uboja trgovca Oiinda Bianca in priziv Marija Krizmančiča Po večmesečnem zatišju bo novembra ponovno začelo zasedati porotno in porotno-pri-ziv-no sodišča. Vrstni red razprav na porotnem sodišču še ni znan, medtem ko je bil objavljen vrstni red prizivnih razprav. 8. novembra bo sodišče razpravljalo o prizivu Albina Su* perina, ki je bil obsojen 4. maja letos zaradi poskusnega umora na 4 leta in 8 mesecev zapora ter na plačilo 4.000 lir denarne kazni. Teden dni kasneje pa se bodo znašli na zatožni klopi Flo-riano Cernaz, Dario Koslovich, Silvester Kozlovich in Cristia-no Cernaz, ki so bili obsojeni 25. maja letos zaradi roparskega napada in številnih tatvin na strogo zaporno kazen, ki je bila za prvega 11 let, 11 mesecev in 15 dni zapora ter na 77.333 lir globe, medtem ko so ostale obsodili na zaporne kazni od 10 let, 11 mesecev in 10 dni pa do 6 let in ti mesecev. Z njimi bodo na isti klopi sedeli tudi ostali manjši obtoženci, ki jih je sodišče spoznalo za krive obtožbe nakupa ukradenega blaga. 22, istega meseca pa bosta prišla na vrsto Giuseppe Gen-tili in Paolo Carinci, oba iz Rima, ki sta izvršila v Trstu roparski napad, zaradi česar so ju junija letos obsodili na 9 let zapora in 102.000 lir globe oziroma na 4 leta, 5 mesecev in lo dni zapora ter na 60.000 lir globe. Tudi Tullio Baselli in Clsu-dio Basich, ki sta bila obtoze-na, da sta s pomočjo Carmcn Vidmanove izvršila roparski napad na neko starko, sta vložila priziv proti razsodbi, s katero sta bila obsojena za rop in za razne manjše prekrške na 2 leti in 2 meseca zapora ter na denarno globo oziroma na 2 leti 10 mesece ir. 20 dni zapora ter na 44.000 lir globe. O njunem položaju bodo razpravljali 29. prihodnjega meseca. 6. decembra pa se bo a?Ppl govorilo o uboju trgovca Oiinda Bianca. zaradi katerega je moral Giovanni Bozzola sedeti leto dni v zaporu in so ga nato julija 1954. leta oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Proti razsodbi je bil vložen priziv, ki ga bodo sedaj po poldrugem letu ponovno vzeli v pretres. Istočasno bodo razpravljali tudi o prizivu En-rica Sulligoja, bivšega šoferja pokojnega trgovca, ki je bil obsojen zaradi posesti ukradenega blaga. Prvi del zasedanja prizivnega sodišča bosta zaključili prizivni razpravi o Mariju Kriz-ma*čiču 12. decembra, bodo njegovi odvetniki obrazložili vzroke, ki so jih prisilili, da sd proti obsodbi za očetomor na 17 let ječe, vložili priziv. Istočasno bodo spregovorili tu~ di o Krizmančičevi ženi,- ki jo je porotno sodišče 30. maja 1953. leta oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Teden dni kasneje pa bo Krizman-čič ponovno prišel na vrsto, razen seveda če ne bo dosegel spojitev obeh razprav. Tokrat se bo govorilo o umoru bivšega finančnega agenta Buongiorna. Kakor je znano, so oblasti obtožile Krizmančiča in Antona Brajnika umora in po dolgotrajnem procesu ju je moralo sodišče 18. maja letos oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov. Proti razsodbi sta njegova odvetnika vložila priziv in kakor kaže, je isto storil tudi javni tožilec. Za razpravo vlada precejšnje zanimanje, predvsem ker se je že na porotnem sodišču spregovorilo tudi o londonski spomenici o soglasju. Eden izmed odvetnikov je namreč zahteval na podlagi člena 6 sporazuma ukinitev sodnega postopka, kar pa sodišče, kljub političnemu ozadju dogodka, ni sprejelo. nameščenimi (prizadetih je o-koli 30 oseb), so kljub svoji v večini primerov nad 20 letni praksi v šolski službi, postali naekrat začetniki. Skozi ves čas bivše zavezniške uprave se je pričakovalo, da se bo položaj slovenskih šolnikov postopoma izboljševal in da bodo tudi drugi, ki so že več let učili na slovenskih šolah in s svojo sposobnostjo dokazali, da so pravi in vestni šolniki, dosegli ekonomsko izenačenje s stalnimi. V bivši coni B, ki je bila pod jugo- slovansko upravo, so vsi šolniki, ki so imeli sedem ne- prekinjenih službenih let, s posebnim odlokom postali stalno nameščeni. To pomeni, da je jugoslovanska uprava v bivši coni B že mnogo pred podpisom londonskega sporazuma izdala tak razumen u-lcrep, ki ga mi tukaj šele pričakujemo in s tem pokazala kako je treba reševati socialne in ekonomske probleme prizadetih šolnikov. Končno naj omenimo, da se ie vsem ekonomsko izenačenim šolnikom odtegovalo od 1. oktobra 1945 do 30. septembra 1955 8 odst. mesečne plače za pokojninski sklad, s čimer je bivša ZVU šolnikom priznavala neko stalnost. Sedaj se prizadeti zaskrbljeno sprašujejo, kaj bo z njihovim starostnim zavarovanjem, ko skozi celih 10 let niso bili zavarovani ali pa le provizorično zavarovani Menimo, da je ni na svetu države, ki bi kljub svojim socialnim zakonom in reformam ravnala tako z ljudmi, ki so v službi in ki jim po vseh človečanskih pravicah socialno zavarovanje pripada. Slovenski šolniki so odločeni vztrajati v borbi za svoje pravice, ki so si jih pridobili v zadnjih desetih letih. Odločeni so, da se bodo poslužili vseh zakonitih sredstev, da se. jim pridobljene pravice priznajo ne pa odvzamejo. Najprimernejša bi bila pritožba na mešano komisijo, ki jo predvideva londonski sporazum, a na žalost ta komisija še ni bila ustanovljena. • * * Odbor šolnikov Zveze prosvetnih delavcev sklicuje danes ob 20. uri sestanek vseh slovenskih ekonomsko izenačenih šolnikov, ki bo v Ul. Roma 15-11. Z 10 m višine padla na tla Okoli pol desetih zvečer so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 30-lct.nega FioreriZa Strappazzona iz Industrijske ulice, katerega so zaradi verjetnega zloma hrbtenice in obeh nog pridržali na ortopedskem oddelku. Strappazzon je izjavil, da je v Tržaškem arzenalu, kjer jei zaposlen pri gradnji plavajočega doka, med hojo po železni lestvi padel z višine 10 metrov na tla. Ce ne bo komplikacij, bo ponesrečeni Strappazzon okreval v 30 dneh. Nesreča na delu V trenutku ko je 27-letm Ivan Žafran iz Loga pri Dolini položil v ((Tržaški steklarni« v Zavljah, kjer je zaposlen, veliko šipo ob stojalo, se je razdrobila, pri čemer so 'ga drobci ranili po prstu desne roke. Žafran se je moral z rešilnim avtom zateči v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v 7 ali 8 dneh na I. kirurškem oddelku. Avto ga je podrl Popoldne inalo pred 17. uro pa so morali zaradi zloma lopatice in udarcev na glavi Sprejeti na ortopedskem oddelku 71-letnega upokojenca Ivana Matevca iz Ul. Molin a ven- to, ki se je zatekel v bolnišni-ih co z rešilnim avtom Rdečega križa. Kakor je prometna policija ugotovila, je v Matevca, ki je blizu Larga Pe^talozzi prekoračil Ul. Molin a vento, zadel s svojim avtom 44-letni Antonio Castorina iz Videmske u-lice. Zakaj |e padla? Kap ga je zadela Medtem ko je bil zaposlen pri urejevanju projekcijskega aparata v dvorani kina «Se-colo«, last Enal iz Sv. Ivana, je 59-letnemu Carlu Lussiju iz Ul. Ghirlandaio postalo nepričakovano slabo in se je zrušil na tla. kjer je izdihnil Zdravnik, ki je prišel na mesto, je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi srčne kapi. Truplo pokojnika so kasneje odpeljali v mrtvašnico splošni* bolnic«. V spremstvu matere je proti večeru prišla v bolnišnico 12-letna Cecilija Rijavec iz Ul. Media, katero so zaradi udarca na glavi pridržali na I. kirurškem oddelku. Dekletce, ki bo zelo verjetno okrevalo v 5 ali najkasneje v 10 dneh, je izjavilo, da se je naenkrat znašlo na Trgu Goldoni blizu trgovine Castiglioni na tleh, Vendar ni znalo povedati zakaj. Tedaj je namreč privozil mimo neki vespist in dekletce ni vedelo, če jo je vespist podrl na tla ali če je sa ma padla iz strahu. ‘jug ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V dvorani na stadiona «1. maj« v četrtek 20rt.m. ob 18. uri mladinska igra Oskarja Wuhnerja »Pastirček Peter in kralj Briljantin“ V nedeljo 23. t. ob 17. uri Ferdinand Roger: PROSVETNO DRUŠTVO IVAN CANKAR' V petek 21. oktobra ob 20. uri v dvorani v Ulici Montecchi št. 6 Ferdinand Roger: ■I- ena Izvaja SNG iiilllllliiiiliiiliiiiiliiiiiiiiinniinmiiiilliiiMiii Razstava umetniških del MILKA BAMBIČA bo odprta v mali dvorani na stadionu «1. MAJ« do nedelje. 23. t. m. vsak dan od 11. do 13. ure in od 16. do 21* ure- i (111 u n 11 lUiiiiiiiMiiiuiimimMinmimiiiimii Ljudska prosveta Prosvetno društvo »S. Škamperle« javlja, da bo dne 26.X.1955 ob 20. uri VIII. redni občni zbor v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj« - Vrdelska cesta' 7. Prosvetno društvo v Skednju. V četrtek, 20. t. m. bo poslovala društvena knjižnica, kakor vsak četrtek, od 18. do 20. ure. Opozarjamo obiskovalce, da se je ta teden društvena knjižnica obogatila » šestindvajsetimi novimi knjigami, katere Je knjiž-nici podarilo uredništvo ((Primorskega dnevnika. Visle. 16.00: ske«. oi.yms v Vittorio Veneto, 16.00.. pada ženskam«, Cli,tan In Juhe Allyson. witf Azzurro. 16.00: «Ivan. »") ^ vraga«, Nadig. dt>y ne»!jf1S.00: * ljubezni«, L. OjtoJi. v vUK" Marconi. 16.00: «btr»n Glenn Ford. „ „-ia ki ^ Msssimo. 16.00: * Je», George Mont*0"1 Dorothv Malone. jih Novo cine. 16.00: Anthony Qui.nn. ijl. F* Odeon. 16.00: «Angelitos Pedro Infante. „-/»!«, Radio. 16 00: «Rdečl ** . r.y, Sullivan. ^ Venezia. 15.30: »Burma«*" Dennis Morgan ^ p®' Skedenj. 18.00: «Diamant" VVarner Bros. ,a(y). tr Kino na Opčinah. 18-w* čev prelaz«. SREDA, 19. oktobra It* '1 Kročlia;,.,i) ji ! 'Jll Id 'hi ia 'J/» l[| d ilrvatska poročili 20,20 ilalljau&ka poročil** a 'j» Darovi in prispevki Ob začetku univerzitetnega študija svojega sina Aljoše Škabarja daruje oče Josip 500 hr za Dijaško Matico. Rosselti. 15.30: »Marcellino pan y vino«, Pablito CalvO. Excels!or. 16.00: »Človek in vrag«, A. Lualdi. Penice. 15.00: «Papa Gambaluu-ga», Fred Astaire, L. Caron. Nazionale. 15.00: »Canaris«, O. K. Hasse, Adrian Hoven. Filodrammatico. 16.00: «Pekel pri Dien-Bien-Fuju«. Supercineina. Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno, i6.Q0: «Zeleni ogenj«, G. Kellv, S. Granger. Astra Rojan. 16.00: »Dekle stoletja«, Judy Holliday. Capiiol. 16.00 «Brigadoon», Var Johnson, Gene Kelly. Crlstallo. 15.00: «Marcelllno pan y vino«, Pablito Calvo. Grattacielo. 16.00: ((Potegavščina«, H. Cravvford, G. Mašina. Alabarda, 16.00: »Princ študent«, A. Blyth, E. Purdom. Ariston. 16.00: »Strastna pesem«, Nilia Pizzi, Gerard Landr.y. Armonia. 15.00: ((Strah v Golden Westu», K. Larsen. D. Drakie. Aurora. 16.00: «Komu zvoni«, G. Cooper in Ingrid Bergman. Garibaldi. 16.00: «Siavnl izobčenec«, R. Ryan, C. Trevor. Ideale. 16.00: «Rop stoletja«, To-ny Curtis, Julie Adams. Impero. 16.00: «Sčepec sreče«, Denis Day. Robert Cumings. Italia. 16.00: »Madame du Barry», Martine Carol. S, Marco. 16,00: ((Tihotapstvo v Tangerju«, Joan Fontaine. Co-rlnne Calvet Kino ob morju. 16.00: «Krivec ie med nami«, E. 0’Brien. Moderno. 16.00: «Trije novci v vodnjaku«, Clifton Webb, Do-rothy Mac Guire. Savona. 15.30: »Lahka leta«, Nino Taranto, fld vceral do danes T H S l Ul. sv Fran. čiška 20/111 tel. 37-338 sprejema in-serate. male oglase, osmrtnice m uiugo od 8. do 12.30 in od 15. do 18. ure. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. oktobra t. 1, se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo Je 11 oseb, porok pa je bilo 16. POROČILI SO SEr pomorščak Giorgio Steiner In gospodinja Anna Gervtiile, mehanik Adriano Selen in gospodinja Lionella Ca-denar, uradnik Rodolfo Buchler ln gospodinja Maria Lulsa Ma-gagnato, trgovec Francesco Man-cuso in bolničarka Alba Futpa-galli, taipernlk Guido Cerar ln šivilja Maria Grazia Sasso, delavec Edoardo Indiano in delavka Elisabetta Borello, trg. pomočnik Guglielmo Corsallnii in gospodinja Savina Rlzzltel-ll, mehanik Mario Ramam in vezilja Andreina Bartole, slaščičar Fran. cesco Patti in baristka Natalia Giurissevich, uradnik Pietro Franco in gospodinja Mafalda Cariglioni, tesar Rodolfo Gasivc-da in trg. pomočnica Ester Ter-zon, električar Pasquale Mlneo ln gospodinja Maria Circoli, novinar Severino Zucca in gospodinja Gianna Baldassi, geometer Antonio Tromba in uradnica Ed-da Cattaruzza, šofer Egidio Cu-pez in frizerka Luciana Sivitz mehanik Luigi Goruppi in gospodinja Jolanda Sodnik. UMRLI SO: 64-letna Maria Ve-ver vd. Tassini, 78-letna Antonia Just vd. Stare, 63-letni Lorenzo Baldini, 75-letni Anton Savron, 41-lctni Guerrino Polil, 53-let.n Umberto Kern, 69-letni Giorgio Goicovlch Voinovich, 16-letni Josip Furlan, 40-letni Aldo Bussa-ni, 70-letni Fabio Stradiot, 80-letna Emilia Bidussi vd. laksch VREME VČERAJ Najvišja temperatura 17,2, najnižja 14.8, ob 17. uri 16,6, zračni tlak 1005,3 narašča, veter 7 km na uro jugovzhodnih, vlaga 87 odst., padavine 4 mm, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 16,1 stopinje, NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6: Al 1 a Maddalena, Ul. dellTstria 43; Piz-zul Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Cornmerciale 26: ria-rabaglia v Barkovljah; NicOli v Skednju, 19.00 ln 23.0(1 7.c er 6.00 Jutranja glaS L,v^’iic ledar - vremenska naR" f> . poved časa; 7.05 ^ jt ti bro Jutro; 7.30 Za 11 j) m 11.00 Otroški kotiček: ,)<5 zbor dunajskih otrok; V van Hristlč: 4. slika ^ hridska legenda; 14.00 $ ^ je do melodije; vr^uiJ P llchnn., 1,1/n«! * lit. a. »Glasbena kronika«; .‘.jjt Fllipm ženski duet harmoniki spremlja ko; 18.00 Silvije KfJjj V pesnik in plsatčlJV dueti ln zbori; 19- '.is »a eretne in revljkc a 20.40 Priljubljeni matinske pesmi; pregled; 21.10 Mali pularne orkestralne J-aČjfv Iz demače in tuje Tone Čufar - prolet»rivV?fpr 22.00 Socialni motivi L. 0: zborovski ustvarjalo0?.!# hor: »Očenaš hlapca »€’,-»• Vrabec: «Punt» - iaV„ v.; zbor Radia” Zagreb <>■ Zlatiča; 22.15 PlesO8 \ e* i.o * I-. O d 327.1 m. 202,1 '!'• rfa a Poročila op 5.9[J-nD W\\ 13.00, 15.00, 17.00, - .»dr 11.00 Radijski Z Gospodinjski nasvet'* £ nut z Ljubljanskim f. stetom in zabavni^ ruta Lesjaka; ll-35 .„ny ji1' la za višjo stopnjo,-In za hrbtom m' heK (ponovitev): 12.10 k" ,1.4® In za hrbtom mi (ponovitev): 12.10 f-1. ski glasbeni spored-rist Dino de Coštsi V i j grške narodne Pesf2*r ,i/« Ji Marijan VodoP1^ sJ"’ ’ / 8.30. * 0011 Belluno, dneVn ob 6-30 • otlP 0b 6’3 dnevni TreViso, dn ob 8*30 e/g V tragični n . jjenJe svoje nilst*0 *'V" , Vin' fh «t toc odi »h iti •tv lloi Rt Dot 1: Hoti t«i, to it ti. to«i 4( itv, ial; »iti »te, 'to, t»i »ie 4 -llii m »dv K "k, k k, "V, le »k, ‘H It J, le, k> k»l ti k«l «il S R1 S le lil 'i! *0, k V li *ie fr, tif h »e ki kli St- ti) »k »k DNEVNIK ^aldo -» M. ofctobc« IM* MAGNANI NA SESTANKU NSZ V BOLOGNI naloga socialistov je v uresničenju Jolnosli in v zmagi na upravnih volitvah ‘flni at*5'm je bil v Bo-«!visn Ses*ar)e^ federacij Ne-(Ugj) socialistične zveze ilaliian^_ mednje in severno-ttr^ ' e Pokrajine, na ka-'PloiaiSe razPravljalo. o Si tul«J°!ranji in mednarod-®'tuac'ji, kakor tu-v Oirt-iK ^ nalogah, ki se Vttj a Pogojih postavljajo % e°^v>sne socialiste, po-kftlljL a Predvečer novih u-VJrn v°dtev, ki bodo v folitj* V „1 n° Poročilo je podal ne8s tajništva Valdo btj o1- ^ uvodu se je naj-*tv*tlih ° akn'* nekaterih bi-**djii nk*brememb v medna-4ni situaciji, ki so pomena tudi za 'UvjvI' razvoj svetovnega t«v a®a gibanja. Vzpostavi-KrajSJ‘isko neodvisnosti, ,f°vsnsk ' SEStanek med jugo-ltn‘. m sovjetskimi Por j n,1*tb naraščajoči od-** kolo Zn3en’d narodov pro-foiiovn 0la^2mu, kakor tudi R»iel ua.stremljenja, da bi se .o Sprn /62621 način za doseli rekgj'’ P združitve, vse to, ki h H^a,!nanb so elemen-k Politik ° Še naPref razvija-'o«ti v 0 za popustitev nape- k očn„ SVefu in normalizaci-L M,1osov 4a proces se bo na se mora nadalje- mp<^ nar°d' in dr-ni|eva!. ker lf*d u“lsi zajadi strahu **°Hislce P0P'sn'mi posledicami r»di Ra uničenja, bodisi za-*)« ja^tlani'h težav, ki so va-k jar reme posamezne deželi* l,1 dosedanje slepe po-*%ioč'K V bodlsi zaradi na-°i m osv°bodilnih stremeni t°^pora' ki ga kažejo '%tš 'a*ni narodi, kko ,ae So lahko posledice 'i(l po|.rprrienien!h mednarod-k»kjtnl ,'^dih pogojev, oziroma 11 »a r)e vPliv, ki ga ti ima- V azv°i italijanskega de-k 8'banja? Predvsem \ . 2 beograjskim sestan- Poudaril Magnani, iz-?°vllih rev'zi.ia nekaterih o-nK na^el stalinske poli-')» _ ..Snirna je bila doseda-k uaj 1 ‘ika blokov in sprejeli9' otl°’ ^a ie vprašanje na-r ja 'k in sredstev v bor-k«, o Uveljavitev socialističnih ru^enega reda v vsaki k.jj.-^ni deželi zadeva tam-rit> socialističnih gibanj ki W J® nadaljeval tovariš Ki '-smo se že od vsega }L borili za to načelb., V ela 1951 rekli; «Ne z fjL e. z Ameriko,« »mo v; leSm žrrteli v mislih to, i\iv zmanjšali, \o tuje S s!traniePolitičnem življe- kll11 tUd'PraVi v živlien)u in li Dri * soc'a'ističnih gibanj Sli .J185 kot' povsod. Za- oziroma vplive v na« *C. srno- uveljavitev načel in to demokracije, P^dnarodnem obsegu in. Pasameznih socialistič-Ns,L 4h. S'!!1,"Men NSK'"«« l'sk«m ,n "dvisnosti v ita-/'Sttio : delavskem C0i itam 10 KPI' kar 3e 2a primer ta-političnega Ciap gibanju ,°(1 ]eJ,e rckel, v odnosu, ki h, a'cd p,, l!)47 naprej obstalo °3 iti, -1. in K P 19^'istič! uianskih naprednih kt» iknal sil lahko imelo N ^Ihve posledice Si Po Za-iniciative, J.''“k(,'' *v°bodi •kv°l*tiin *Vs P° avtonomi-i/lru sop? ,misli in akcije v * v Ki _ austičnih gibanj pa S^ktičnez, v “onih -'“®m primeru ita- »,^'ti u razmer ne sme tol-»toi: .ltot Oti Pi) * m Kpj zl°namer~n napad Marveč kot upra-razumlji‘va zahteva •-prea ‘ nekega 0sn°V' r0s» .nega načela, ore/ S n‘Javi‘v «iti ni moč niti zami- ln',ltr|*8a'une °krepitve socia-eia..Združ. E,t>anja kot celote il Etična 6V Pnsameznih so-lj.Clil 1 Ribanj v enotni • doseg0 skupnega ci- strani pa se je tu« ' 1 Je še leta 1947, in to popolnoma upravičeno, kriT tizirala napredne : stalinske metode, dane* spremenila v navadno orodje političnih špekulacij večinske demokristjan-ske stranke. V svojem nadaljnjem izva-jahju je Magnani poudaril, da je osnovni cilj Neodvisne socialistične zveze v tem, da se doseže enotnost socialističnih gibanj, kakor tudi, da se ta enotnost uporabi kot orodje v borbi za neodvisnost delavskega gibanja od politike blokov. Omenil je, da so danes pogoji za dosego takšne enotnosti boljši kot so bili doslej in da je treba potemtakem nemudoma pristopiti k ukrepom, s pomočjo katerih bi se doslej pretežno ideološke in propagandistične postavke Neodvisne socialistične zveze i*J razile v konkretni politični akciji. V svojem govoru se je tovariš Magnani zatem dotaknil tudi razmer, ki vladajo v PSI kot eni najmočnejših, socialističnih strank Italije, pri čemer je ugotovil, da je njeno stanje močno obeleženo z določenimi notranjimi nasprotji. Poleg številnih negativnih pojavov pa je treba omeniti, je rekel, tudi nekatere pozitivne, kot ha Pt- večjo pripravljenost za enakopravno diskusijo in težnjo, da se vzpostavijo od« nosi z ostalimi socialističnimi skupinami. Med ostalimi manjšimi socialističnimi skupinami pa se je zadnji čas pojavila težnja, ki jo je Neodvisna socialistična zveza ves čas Zastopala, da bi namreč vse manjše socialistične skupine pristopile k izdelavi neke skupne in enotne politike. Glede tega stoji stvar trenutno takole; po eni strani stojita Neodvisna socialistična zveza in levica PSDI na stališču, po. katerem bi se takšna enotnost dosegla samo v okviru socialističnih skupin. UP (Unita Popolare) pa nasprotno zastopa mnenje, da bi moral biti sporazum mnogo širši in bi moral zajemati tudi levico PLI ter nekatere druge radikalne skupine. Toda, je poudaril tovariš Magnani, mnenja smo, da bi t) ne imelo smisla, ker je znano, kakšna bi mogla biti o-snovna težnja podobne radikalne skupine; samo nekoliko bolj elastična obramba obstoječega italijanskega politično-ekonomskega sistema,' na kar je nemogoče pristati, ker je namen socialistov temeljito spremeniti prav sam ta sistem. Vsa takšna in podobna vprašanja pa je treba v prvi vrsti reševati v praktični akciji, tako na primer, ko pride do skorajšnjih upravnih volitev. Ob tej priliki bo treba na osnovi konkretne situacije poiskati potrebne stične točke in določiti, navzl?c obstoječim zaprekam, enotno konkretno akcijo za rešitev številnih konkretnih vprašanj Eno teh konkretnih vprašanj predstavlja na pr. vprašanj občinskih samouprav, ki »o d slej bolj ali manj bile prepuščene nasilju demokristjanov* To bi danes moralo predstavljati osnovni neposredni politični smrtter vseh sčcialistič-j nih sil, ki teže za svojo zdru-t žitvijo in neodvisnostjo. Zato se je treba, je poudaril tova-i riš Magnani, spričo omenjenit> skorajšnjih vdlitev boriti za' dosego enotnih socialističnih list po vsej Italiji, in sicer takšnih, ki bi vključevale vse socialistične skupine od PSI do PSDI. č Kot je razvidno iz tega, kar ie tov. Valdo Magnani povedal v zvezi s trenutnim položajem in nalogami, ki se jih mora v dani situaciji lotiti Neodvisna socialistična zveza kot politična skupina, nastopajoča v imenu socialističnih načel, to je v interesu delav cev m vseh delovnih ljudi,' bi bilo za zagotovitev leh.JD- terešov, kalcor tudi za nadaljnjo demokratizacijo dgžele 'v prvi vrsti potrebno poiskati neko osnovo za enoten politični nastop vseh naprednih socialističnih sil, nakar bi bila borba proti monopoliziranju javnega in državnega življenja s strani vladajoče de-mokristjanske stranke ter njenih trabantov neprimerno u-spešnejša. To so v bistvu, potem ko je tovariš Magnani končal svoje poročilo, poudarili tudi vsi diskutanti. Navajajoč naravnost porazno stanje, v katerem se danes dejansko nahaja italijanski delavski razred, izročen na milost in nemilost delodajalcem m političnemu pritisku vladajoče stranke, so ponovno zatrjevali, da lahko samo enotna in organizirana akcija vseh socialističnih skupin lahko zagotovi potrebno izboljšanje t?ko na sindikalnem področju kot na vseh drugih področjih družbenega življenja. M Z NEKDAJ NAJBOLJ ZAOSTALE DEŽELE ija se uspesno razvija Medtem ko /s še do nedavnega dobivata nad 3 milijarde pomoči, je že lansko leto dala v zvezni tond nad 3 in pol milijarde dinarjev JdaJtedonija je najbolj Pogled na obsežno makovo polje v Makedoniji KAKO SE V ZDA BORIJO PROTf NAJHUJŠJ - 80% žensk mesta Memphis sodeluj e pri enem poizkusu SHri smeri ameriških naporov proti raku: strokovno izpopolnjevanje zdravstvenega kadra, zdravstveno poučevanje ljudstva, poizkusi na živalih in ljudeh ter epidemiološke študije Strokovnjak- za rakaste bolezni dr. Harold Dorr\ je član svetovne zdravstvene organizacije in sicer vprav 'za vprašanje r^kp.; Poglejmo, kaj iheV ni dr. Ddrn o tem, kaj se da napraviti proti tej «moderni» bolezni. V ta namen bomo navedli napore, ki jih delajo na tem področju v ZDA in ki jih je dr. Dom navedel: Za raziskovanje obolenj za rakom se je treba opreti na druge temelje kot pri ostalih boleznih. V ZDA na primer usmerjajo svoje napore glede tega v več, smerdK; Predvsem okušajo izpopolniti strokovnost zdravnikov,1 nadalje skušajo zagotoviti vsa sredstva za čimprejšnje odkritje obolelih in za njihovo čimprejšnje zdravljenje. V ZDA je vsaka ordinacija ali ambulanta center za čimprejš- nje odkritje bolezni. V vsaki bolnici, ki hoče dobiti od strokovnega združenja kirurgov, potrdilo, da ustreza -sodobnim zahtevana, je tudi posebna skupina za zdravljenje tumorjev. Nobenega bolnika, ki boleha za rakom, ne začno zdraviti, preden ga kolegtal-no ne pregledajo kirurg, radiolog, internist, patolog in pri ženskah tudi ginekolog. Strokovno izpopolnjevanje v tem smislu se začenja že na vseučilišču. Vseučilišča dooi-vajo V ta namen posebne dotacije. Druga smer naporov v borbi proti raku -je v zdravstvenem poučevanju ljudstva. To je ena najbolj širokih tovrstnih akcij. S simptomi bolezni, kakor s potekom bolezni in vsemi ustreznimi podatki se spozna vse prebival- V borbi proti raku se uporablja tudi atomska sila. Na sliki zdravljenje raka v možganih s pomočjo radioaktivnega kobalta. V aparatu Je ploščica radioaktivnega kobalta, ki izžareva tako močne žarke, kot bi Jih izžareval navaden rentgenski aparat s silo treh milijonov voltov stvo .In zato je strah pred to boleznijo danes mnogo manjši kot pred nekaj leti. Vse prebivalstvo pa se zaveda, da mora v borbi proti raku tudi samo sodelovati. Tretja smer ameriških naporov proti raku je v eksperimentalnih poizkusih. Država in družba sama dajejo v ta namen izredno mnogo sredstev. Na tem področju deluje zelo mnogo strokovnjakov, ki delajo svoje poizkuse na ž.i-valih in celo na samih bolnikih. Nacionalni zdravstveni zavod ZDA ima svojo posebno bolnico s 50o posteljami. Od teh 500 postelj jih je 120 določenih samo za bolnike, ki bolehajo za rakom. V tem zavodu deluje tudi posebna skupina strokovnjakov za poiz-kušanje novih zdravil. V zadnjem času je na vrsti novo zdravilo thio-tepa (trietil en-thiofostoramid), ko dobro deluje pri raku na dojkah in jajčnikih ter pri subakutnih in kroničnih leucemijah (rak belih krvnih telesc). Četrta smer ameriške dejavnosti v borbi proti raku je v epidemioloških študijah. Proučevanje rakastih obolenj glede na dobo, spol, pleme, socialno poreklo, geografski položaj itd. je neobhodni sestavni del borbe proti raku. Tako je namreč možno najbolje usmeriti napore in izkoriščati razpoložljiva sredstva ter strokovne sile. Poleg tega to služi kot najpopolnejša pot k novim odkritjem o vzrokih te bolezni. Ce tem podatkom dodamo še posebne statistične analize, dobimo odgovore tudi na mnoga druga vprašanja, ki bi jih sicer ne mogli rešiti. Zanimivo je proučevanje, ki ga izvajajo v Memphisu, v državi Tennessee. 80 odstotkov žensk tega mesta z več kot dvajsetimi leti starosti sodeluje v poizkusu, kakšno vrednost bo imelo tako imenovano Papanicolauovo barvanje celic iz ustja maternice v zgodnji diagnozi raka. Enkrat na leto Se vsaki ženski jemlje bris in se v sumljivih primerih izrezuje delček tkiva. V kolikor se tudi pri drugem poizkusu najdejo isti znaki, je na vrsti majhen kirurški poseg, ki doseže takojšnje ozdravljenje. V kolikor se bo v petih letih smrtnost žensk v Memphisu zaradi te vrste raka znatno zmanjšala, se bo lahko z gotovostjo reklo, da je ta metoda zdravljenja kor.stna. Podoben zanimiv primer poizkušajo tudi v držav* Ie\va. Tu je točno ugotovi'!'no, koliko žensk umre zarodi raka na etojkah. Pred kratkim s„ prikazovali lilm pid naslovom »Zgodnje ugotavljanje raka na dojkah«. V kolikor bo poizkus v državi Iotva uspel m bo zaradi tega umrlo manj žensk zaradi taka na doikah, se bo spet lahko z gotovostjo reklo, da je poizkus uspel. Prav tako se preizkuša tudi odnos med kajenjem in rakom. Dosedanje študije, ki za- trjujejo, da ta povezanost dejansko obstaja, ne zadoščajo. Poizkusi, ki jih vrši nacionalni zavod za rakaste bolezni, bodo doslej trajali od 5 do 8 let in ne le 20 mesecev, kot je bilo v navadi do sedaj Pri teh poizkusih bo posredno sodelovalo več kot 300.000 c.'iSali' pa® Pa bomo (N, kaekai zakulisnih ma-> Vp ‘ 80 tesno o n3em- povezane < Pav . 8onferenco prtd-J6' Rdianj .in ’ D, dola,,, trancoske vla-tej H i,Se bo Cupravah je bi‘ >«( iaa6er ®pn,Arafa umak- renci sklcnie- da bivši sultan Ben ljen tako, da bo zadovoljil zainteresirane ’ stranke Francije in hkrati tudi maroške stranke. Nadalje bi se morala sestaviti reprezentativna maroška vlada, ki bi bila sestavljena iz predstavnikov vseh maroških političnih gibanj. Po. tem bi se pristopilo k reformi političnega življenja v Maroku in k postopni avtonomiji. Za izvedbo tega načrta je bil potreben tudi pristanek bivšega sultana Ben Jusefa kar je dosegla posebna delegacija, ki jo je vodil francoski general Catroux in ki so jc sestavljali predstavniki maroških jusefistov, predstavniki gibanja lstiklal in predstavniki maroške demokratske stranke Ko pa so bili takp pogoji praktično že uresničeni, so se pojavile nove težkoče.. Prva. pristanek sultana Ben Arafe na abdikacijo, druga pa ime novanje regentskega sveta Ben Arafa pa nikakor ni hotel pristati na abdikacijo, pa čeprav so v Aix Les Bainsu na predlog pristali tudi predstavniki njegove stranke. _ To' se da tolmačiti takd, da‘ -je Ben Arafa ponovno prišel pdd vpliv znanega zagovornika francoskih kolonialistov v Maroku, Marokanca El Glaui-ja. Ta povezanost med El Gla-tiijem in francoskimi kolonisti se lahko tolmači s tem. da je prišel Faure v 'kočljiv položaj vprav zaradi tega, ker so se proti sklepom iz AiX Les Bainsa postavili degolisti in minister KOenig. Tu se je namreč postavilo Vprašanje o-seb, ki naj tvorijo regentskb svet. Za prva dva čldna je prišlo kmalu do sporazuma. Kot prvega kandidata so imenovali vidnega predstavnika Istiklala in Ben Jusefo.vega prijatelja čli Bekaja. Za drugega kandidata so imenovali starca El Mokrlja. Stvar se je zapletla pri tretjem kandidatu. Slo je za to. kdo naj bo tretji kandidat, kfi naj bi u-strezal zahtevgm vseh strank. Najprej so predložili pašo pokrajine Agadlr, čemur so se uprli predstavniki Istiklala ln demokratske stranke, češ da je ta preveč povezan z El Glauijem. Kot drugi kandidat za tretjega člana regentskega je postavil pogoj, da se mora prej posvetovati z bivšim vi-šijskitn kolaboracionistom No-guesom, ki- živi- v begunstvu na Portugalskem. In čeprav je bil Nogues kot kolaboracionist obsojen na 20 leb prisilnega dela, je Faure vendarle pristal na njegovo kandidaturo v želji, da bi se zadeva u-spešno končala. Toda tu je spet prišlo do čudnih zaplet-Ijajev. Čeprav je Nogues svetoval Ketaniju, naj ponudeno mesto prevzame, je Ketani predlog odklonil, To pomeni, do so stopile v akcijo spet druge sile, ki jim je na tem da se regentski svet nikakor ne sestavi, da bi se tako našel Izgovor, da ostane Ben Arafa na svojem mestu. Sg dan pred svojim odhodom je Ben Arafa izjavil, da ne namerava, oditi. Za Ben A-rafo pa velja, da je le lutka v rokah dVugih zakulisnih sil. ki So ga prisilile k takemu vedenju. Po Istem mnenju mu funkcija sultana nikakor ni prijala, posebno ne po tjveh atentatih, pri katerih si je' kO- sveta je prišel v poštev edhtj trkaj rč.šil življenje. Toda nie-Marokanec — general franco- gnv šef protokola El Hažtti. ske vojske -» Ketani. Toda ta ki je desna rok* El Glauija in prijatelj francoskih ekstremistov v Maroku, je Ben Arafi diktiral, kako naj se vede. Ko je Ben Arafa končno le pristal na svoj odhod' iz Rabita, je to storil pod pogojem, da se na njegovo mesto postavi njegov sorodnik Ben Hafid, kar pomeni, da se Ben Arafa ni odpovedal svojemu mestu sultana. In s tem niso bili ustvarjeni pogoji za izvedbo sklepov iz Aix Les Bainsa. To vejja posebno za predstavnike tistih maroških in francoskih sil, ki jim sklepi v Aix Les Bainsu niso po godu. Ben Hafid je zaradi tega že dobil vzdevek »tretji sultan v regentskem svetu«. Maroška opozicijska gibanja menijo, da je Ben Hafid še hujši od Ben Arafe in navadna lutka El Glauija, ki ga že dobro poznamo. Francoska vlada je bila zaradi tega postavljena v le večje težave in francoski tisk je zato napadel celo generalnega rezidenta De Latoura, češ da je tudi on pripomogel k tako zapletenemu odstopu Ben Arafe in postavil novo oviro — Ben Hafida, cijskih gibanj opazili, da so francoske protivladne sile pripravljene na vsako akcijo proti Faurovim načrtom glede izvedbe sklepov iz Aix Les Bainsa, so se ponovno lotili odkrite borbe in poživitev u-pora v Maroku se pripisuje prav njim, S tem v zvezi se omenjajo imena El Fasi.in Si Bekaj. »Osvobodilno gibanje v Severni Afriki prehaja v novo obdobje. V tem je bistveni e-lement koordinacije ciljev in vojaških akcij za uresničenje skupnega cilja: osvoboditev a-rabskih dežel in vrnitev sultana Ben Jusefa v Rabatu. Sestavljeno je bilo enotno poveljstvo za Alžlr in Maroko.. .# Tako je bil označen upor maroških sil proti -francoskim silam v Maroku. El Fasi, ki živi v Kairu, pa je rekel; »Francija ni podvzela nič resnega, da bi uresničila sporazum, ki je bil sklenjen v Aix Les Bainsu. In to je glavni vzrok za to vojaško združitev vseh sil in za novo vojno. Ben Arafa je odšel, toda samo fizično. Na svojem mestu je pustil Ben Ilafida« Pariški »Le Monde«, ki je prinesel to El Fasijevo izjavo, poudarja, da vodji Istiklala El Fasiju niso bili potrebni nikaki izgovori za novo akcijo, ker so mu dale povod za njenih Ko so predstavniki I s 1 i k 1 n -la in drugih maroških opozi- upor tiste sile, ki onemogoča- jo imenovanje regentskega sveta, To bi bil .nekak potek spletk glede imenovanja regentskega sveta za Maroko, toda Faure je napel vse sile in uspelo jfciu je zbrati štiri osebe, ki^e-stavljajo regentski svet, sestavljen iz štirih in ne, članov. Od prej omenj kandidatov je prišel v poštev le El Mokri. V svet pa je bil imenovan tudi Si Bekaj, ki smo ga omenili kot enega tz-med pobornikov zadnjega maroškega upora. Značilno za regentski svet je to, da le v neznatni meri ustreza zahtevam' maroških opozicijskih strank in zato se vprašanje ne more smatrati za rešeno. V kolikor si Faure ne bo pridobil glusov francoskih socialistov, je možno, da pride do dejanske vladne krize, kar bo v precejšnji meri vplivalo na program francoske zunanje politike tn piedvsem na francosko sodelovanje na ženevski konferenci 23. t.m. Na račun tega se celo širijo vesti, da so določeni maroški in tudi francoski konservativni krogi skušali vso to zadevo zavleči Vprav zaradi tega, da bi bila prihodnja ženevska konferenca okrnjena. Ce vzamemo v poštev nazadnjaške tendence vseh krogov, ki so te spletke organizirali, je verjetno, da ta trditev ni daleč od resnice. Drugo cono so nemški učenjaki imenovali »cono normalnega gibanja«. To je navadno dvorišče ali vrt, poleg tega še področje od 50 do 100 m okrog njega. Tudi tu je vsaka mačka izključni gnrpo-dar na svojem teritotiju. Človek, kateremu dopušča mačka v prvi coni neko familiarnost, postane tukaj tujec. Tretja je «cona velikih sprehodov«. Na tem, za učenjake še vedno tajinstvenem teritoriju, se mačka povsem vrača k svojemu divjemu načinu življenja in tu izstopijo njeni divji instinkti. To je hkrati teritorij, na katerem mački' vrši svoje lovsko podvige Izven teh tr«h con imamo večji ali manjši «nevtralni teritorij« kjer se mačke sestajajo in se ne napadajo med seboj, razen kadar se parijo Omenjene tri cone so med seboj povezane z nevidnim sistemom komunikacij. To si»| poti/ po katerih se vsaka mačka giblje na svojem teritoriju, vedno in v vsakem primeru. Tako mačka vedno po isti poti, kartaš, gre iz hi-ilL' ta-3e 22 'prve cone. r a teritgrij druge -cone. -Ze v i najprimernejša zavetišča na njem, kakor tudi najkrajše poti, ki vodijo do njih. Ce pride] d«§ ....! li!!-!l III čj V:,?.p . 'J. Hiiii ffliMiitf'!«!!! /.ugotovili! žnpiinH, «1 ti bodo otroci prejemali liruno 1% vrtcu me niso izpolnila - Pozimi bi bilo vaako zpreminjanje nekoristno Upravni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Gorici je z zaskrbljenostjo sprejel vest, da je ukinjena kuhinja slovenskega otroškega vrtca v Ul. Croce. Upravni odbor smatra, da predstavlja to dejanje diskriminacijo na škodo slovenskega vrtca, zaradi tega je treba dosedanji postopek ukiniti ter omogočiti, da se kot doslej kuha za otroke v prostorih vrtca, ne pa da bo kuharica hodila po hrano v osrednjo kuhinjo v Ul. Ballila. Občinska svetovalca Bogomil Pavlin in Rudi Bratuž sta bila zaradi oškodovanja naših otrok v tem vrtcu že dvakrat na županstvu, kjer sta od župana med drugim prejela tudi zagotovilo, da bo kuharica vrtca v Ul. Croce kot doslej sama pripravljala hrano; ko bodo dobili na razpolago avtomobile, pa bodo hrano pripravljali v eni kuhinji za vse vrtce in jo z avtomobili razvažali. Smatramo, da je sleherno spreminjanje dosedanjega reda v otroških vrtcih glede kuhanja nepravilno, ker mora kuharica glede na pripravljanje mineštre za otroke vseeno kuriti štedilnik, ker potrebujejo toplo vodo. Goriška KD in njene zasluge V nedeljo je imela goriška sekcija krščanske demokracije v Gorici sestanek v zvezi z bližnjim pokrajinskim kongresom stranke, ki bo l*. novembra letos, verjetno v Gorici. Na tem sestanku so med drugim govorili o vlogi krščanske demokracije pri reševanju goriških gospodarskih vprašanj. Med drugim smatra DC za velik uspeh svoje politike, da je bil tudi na goriško pokrajino razširjen rotacijski fond. Ta zasluga, če jo sploh lahko tako imenujemo, je zelo revna, kajti od samega začetka, ko se je govorilo o pripravi osnutka za izdelavo zakona o rotacijskem fondu, je bilo vsaj v naslovnem besedilu Ojnika goriška pokrajina vedno vključena v ta fond. Pri nadaljnjih razpravah o zakonskem osnutku je goriiki demokristjanski poslanec Baresi baje pri vsakem odstavku predlagal, naj b’ se poleg besede Trst dodalo tudi «in goriška pokrajina». To pomeni, da pri tem ne gre za nobeno bistveno dejanje, ampak za golo formalnost. To naj bi bila potemtakem zasluga krščanske demokracije, da je bila tudi goriška pokrajina vključena v rotacijski fond. Drugo gospodarsko vprašanje, s katerim se ponaša tukajšnja DC je pričetek melioracijskih del na krminsko-gradiškem polju. Goriška DC nima pri sicer zelo skromnem izvajanju načrta o melioraciji nobene, zasluge, ker je bilo tamkajšnje furlansko ljudstvo tisto, ki je dolga desetletja neprestano zahtevalo od oblasti, naj se izvede že pod Avstrijo pripravljen melioracijski načrt, mada je po dolgem odlašanju prisluhnila zahtevam prebivalstva in pričela z deli, o katerih smo že večkrat pisali in ki ne predstavljajo za nas pa niti za druge meščanske liste ničesar pomembnega, kar bi moglo izpolniti pričakovanja brezposelnih delavcev in kmetov, ki jih sušna leta hudo prizadevajo. Krščanska demokracija iz Gorice nima pri vsem tem nobene zasluge, «zasluge« ima samo vlada, ker je kot predstavništvo države dolžr.a izpolnjevati določila ustave. ŠE O NAPELJAVI VODOVODA V BRDA V ŠTEVERJAKU VE DNO BOLJ OBČUTNA POTREBA FO VODI Pred nogometno tekmo v Dublinu Klerikalna gonja proti jugoslov. športnikom ŠPORT GORICI svetovalca leve opozicije v pokrajinskem svetu - Ne more biti gospodarskega napredka brez vodovoda Od levega opozicijskega pokrajinskega svetovalca Silvina Poletta smo prejeli interpelacijo, ki jo je poslal pokrajinskemu predsedniku odv. Cu-lotu in v kateri obravnava vprašanje vode v Brdih. Interpelacija se glasi; Med prebivalstvom Slever-jana in Oslavja je zelo občutena potreba, da bi imelo v svojih hišah tekočo vodo. Upoštevajoč dejstvo, da bi bilo mogoče podaljšati vodovod, ki je bil zgrajen v jugoslovanskih Brdih, v Brda tostran meje, kar bi predstavljalo manj težav kot dobava vode iz nižje ležeče Gorice, je podpisani mnenja, da bi morala pokrajina skupaj z goriško in števerjansko občino pregledati možnosti razširitve vodovodne napeljave z enega področja na druga področje Brd s pogajanji z jugoslovanskimi oblastmi, Tehnični urad bi lahko samo olajšal predloženo proučevanje. V zvezi s tem vprašanjem smo v našem listu že večkrat Posledice nenadnega zaviranja V trenutku ko se je hotela »3-letna Giuseppina Osso iz Stare istrske ceste vsesti v filobusu it. 19 je zaradi nenadnega zaviranja izgubila ravnotežje in padla, pri čemer se je udarila ob železen steber Žensko. k,i se je pritoževala nad bolečinami v glavi in je bila v omotičnem stanju, so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so jo s prognozo o-krevanja v 10 ali 15 dneh pridržali na I. kirurškem oddelku. Kakor so ugotovili, je bil šofer filobusa prisiljen zavreti, da bi preprečil trčenje v nekega kolesarja. DVA MESECAPOSPORAZUMU IUAI) 1 ().()()() I1SHB V MIKICI prosilo za polno dovolilnico Do 18. t, m. je bilo na go-riški policiji vloženih 10.673 prošenj za izdajo propustnic za prehod v Jugoslavijo; od teh jih je bilo v zadnjih dneh vloženih 486. Se vedno je vsak dan veliko ljudi, ki vlagajo prošnje, vendar ni tak naval kot prve dni, kar je razumljivo. Policija je poslala v vidira-nje jugoslovanskim oblastem 10.197 potnih dovolilnic, od katerih jih je bilo doslej vrnjenih 9.060. V istem casu je bilo od jugoslovanske strani poslanih goriški policiji v vidiranje 3.900 propustnic, od katerih so jih italijanske oblasti vidirale ze 3.208. Smrtonosen padec Včeraj ob 16. uri je doslej iz neznanih vzrokov padla iz drugega nadstropja gonške bolnišnice »Fatebenefratelli« 60-letna Štefanija Peressin. O-sebje bolnišnice, ki je priteklo na kraj nesreče je pone-srečensko takoj odneslo v poslopje, toda vsaka zdravniška pomoč je bila odveč, kajti Pe-ressinova si je pri padcu zlomila lobanjo in se hudo poškodovala po vsem telesu ter je kmalu nato izdihnila. Aono v oči Na sedež Zelenega križa je včeraj okrog 14. ure prišel 57-letni Giuseppe Furlan iz Ul. Ascoli 16 v Gorici, da bi mu tamkaj obvezali levo oko. Furlan si je namreč pri delu, povzročil opekline na o-česu z apnom. Ker je bila opeklina precej huda, ga je rešilni avto odpeljal v bol, nišnico k Rdeči hiši, kjer so mu nudili takojšnjo zdravniško pomoč. pisali; zadnjič je bil to predmet našega pisanja ob otvoritvi števerjanskega županstva, kateremu so prisostvovali številni domačini, ki so v razgovoru z nami obžalovali pomanjkanje vode, ki povzroča njihovemu gospodarstvu velike težave. Kot nam je znano, so o vprašanju razpravljali tudi na seji števerjanskega občinskega sveta. V interesu prebivalstva se mora pokrajinska uprava poglobiti v vprašanje ter si prizadevati, da stopi v stik z jugoslovanskimi oblastmi ter s pogajanji omogočiti, da bi Steverjanci in Oslavci imeli vodo, brez katere si ne moremo zamisliti njihovega gospodarskega napredka. Predavanje o Majakovskem V petek 21. oktobra bo na sedežu Delavske zbornice organiziralo društvo ((Rinascitan kulturno predavanje ob 25-lel-r.ici smrti ruskega pesnika Majakovskega. Predaval bo profesor Pietro Zveterenich, ki je napisal tudi knjigo o ruski literaturi. Po predavanju bo čital Puškinove in Lermontove pesmi v originalu. Predavanje se bo pričelo ob 20.30. Zimski umik za obiskovalce gradu Goriško županstvo obvešča, da je izdalo nov zimski urnik z.a obiskovalce goriškega gradu in njegovega zgodovinskega muzeja. Ob delavnikih je obisk dovoljen od 9. do 12. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in po. noči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4 - tel. 25-76. ure, ter od 14. do 17.30. RIMO CORSO. 16.00; »Marcellino pan y vino«, P. Calvo. VERDI. 17.00: »Haitski ribiči« J. Agar, R. Bowe, v barvah. CENTRALE. 17.00: »Zelena čarovnija«, L. Bonzi. VITTORIA. 17.00: »Mesto, ki peče«. MODERNO. 17.00; »Zadnji vlak proti Bombayu», J. Hall, C. Larson. Veleposlanik Velebit obsodil ravnanje dublinskega nadškofa V Dublinu je bilo za današnjo tekmo med Irsko in Jugoslavijo veliko zanimanje, ko Je vmes posegla klerikalna gonja, ki se Ji Je na čelo postavil dublinski nadškof. Ta je s klerom zastavil svoj vpliv v vladi, športu in vojski, da bi svojo protijugoslovansko gonjo kronal s prepovedjo tekme. V tem smislu je bila Irska nogometna zveza izpostavljena pri. tisku pravosodnega ministrstva, nadškofovskega urada in reakcionarnega društva aKo-lumbovi vitezi«. Nogometna zveza je imela v soboto izredno sejo, na kateri so obravnavali nadškofovo zahtevo, naj bi odpovedali tekmo z Jugoslavijo. Na seji je bilo 25 članov uprave zveze. Eden je glasoval za odpoved tekme,' vsi ostali pa so nadškofoVo zahtevo zavrnili. Nadškof nadaljuje svojo gonjo in baje name. rava organizirati bojkot tekme. Poročajo tudi. da se je predsednik republike »premislila in da ne bo prisostvoval tekmi ter da bo namesto vojaške godbe igrala neka druga. V zvezi s poskusi reakcionarnega klera v Dublinu, da bi prijateljsko tekmo izkoristil za svoje mračnjaške cilje, se Je Jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Velebit odzval prošnji in dal za »Borbo« in ugledni dublinski časnik »Irlsh Times« izjavo, v kateri je med drugim dejal: »Obžalovanja vredno je, da je nadškof katoliške cerkve v Dublinu izkoristil prijateljsko športno tekmo med nogometnima reprezentancama Jugoslavije in republike Irske za netolerantno gonjo. To gonjo je treba posebno obžalovati, ker Je prišlo do nje v času, ko premagovanje rasnih, ideoloških in verskih predsodkov v mednarodnih odnosih vzbuja po vsem svetu duha optimizma in upanja v dolgotrajno obdobje miru. Akcija, ki jo je začel nadškof katoliške cerkve v Dublinu v zvezi s prihodom izbranega moštva Jugoslovanskih športnikov je čudna tudi zato, ker utegne imeti za posledico kršitev osnovnih načel gostoljubnosti, ki so zdaj na svetu v navadi. Toda«, je dejal Velebit, »lahko pričakujemo, da bo prireditelj tekme med reprezentancama ob podpori ostalih pristojnih činiteljev zagotovil, da bo tekma v Dublinu potekala v razmerah, ki ustrezajo običajnim mednarodnim kulturnim merilom«. Mariborska nogometna pod-zveza bo organizirala 29. in 30. oktobra v Mariboru zanimivo nogometno prireditev — turnir mladinskih reprezentanc Dunaja. ZHgreba, Ljubljane in Maribora. Pravico igranja ima. jo mladinci do 18, leta starosti * « * Na Dunaju sta igrali B-repre. zentanci in so Madžari zmagali s 5:2, v Bregenzu so v dvoboju reprezentanc C zmagali Madžari s 6:2, medtem ko sta v Budimpešti igrali še mladinski moštvi obeh držav in v tej tekmi je bila zmaga Madžarov še posebno visoka: 9:0. V nekaterih dunajskih časopisih so se pojavili glasovi, ki nasvetujejo, naj se pridobijo madžarski trenerji, da bi »pre. rodili« avstrijski nogomet. ♦ • # Holandska - Belgija 2:2 V Rotterdamu so Holandci pred 65.000 gledalci igrali z Belgijci neodločeno 2:2 (1:1). Pro Gorizia-Dolo 2:1 Dva poraza goriških moštev v Trstu Obe moštvi sta prišli na igri šče trdno prepričani, da bosta morali igrati težavno igro pre. den se dokopljeta do zmage Na tehtnici je bilo namreč prvo mesto v lestvici. Pro Go. rizia je morala nastopiti v precej oslabljeni postavi, ker je manjkala cela vrsta igralcev. Kljub temu pa niso gori ški igralci razočarali in njihova igra je bila znatno boljša od igre pred dvema tednoma. Kronika tekme je v nekaj stavkih tale: V začetku so gostje začeli z lepimi akcijami, ki so našle Goričane nepripravljene, in ki so tudi privedi«1 do uspeha, ko so gostje zabili prvi gol zaradi krivde gori-ške obrambe. Po tem uspehu pa so morali gostje popustiti pred naraščajočimi napadi Goričanov. Nevaren jim je bil zlasti Pischi kot srednji napadalec. Več časa je skušal prodreti do nasprotnikovih vrat in v 21. minuti je to svojo namero tudi uresničil. Po izenačenju pa so »e znova zbudili tildi gostje in tekma je postala zelo zanimiva. Gostje so dosegli še en gol, a ta je bil nepravilen in sodnik ga upravičeno ni priznal. Pravilen gol pa so dali Goričani'v 42. minuti, ko je realiziral zopet Pischi. V drugem polčasu smo videli divje napade gostov, a Goričani so se vsaj v začetku postavili v obrambo; ko pa so napadi gostov pojemali, so se vrgli znova v napad, vendar brez uspeha. Goriško moštvo je igralo v celoti zelo dobro.-Pro Gorizia je nastopila v sledeči postavi; Guida; Antonaz. Protto; Medeot, De Corte, Ccr-stelli; Puia, Clemente, Pischi. Bresssn, Meret. Sedaj je Pro Gorizia edino moštvo prvenstva IV. serije, ki ima po treh tekmah sest točk. Prihodnjo nedeljo bo igrala v Bellunu. SAN GIOVANNI-JUVENT1NA 3-« (2-0 V nedeljo se je pričelo tudi deželno kvalifikacijsko prvenstvo, v katerem sodeluje tudi Juventina iz Standreža. Juven-tina, ki je letos prišla v to kategorijo iz nižje, je morala odigrati svojo prvo tekmo v Trstu proti ekipi, ki je bila lani v prvenstvu IV. serije. In vsa dobra volja ni mogla nič proti boljši izvežbanosti. Poudariti pa moramo, da ni Juventina še popolnoma v formi. Gole za tržaško ekipo sta dala v prvem polčasu Jurčič v 16. minuti in Del Grande v 44. minuti. V 33. minuti drugega polčasa pa je kazenoski strel izkoristil Jurčič. Isontina Libertas-Libertas Trst 2-1 (1-0) Večjo srečo kot Juventina je imelo moštvo iz Podturna Ison-tina-Libertas. Isontina se je namreč letos združila z Liber-tas iz Gorice, ker... je pač tam denar. V nedeljski tekmi v Trstu so pokazali lepo igro in če bodo tako igrali naprej, bodo o-.»tali brez dvoma med najbolj-1 simi moštvi te kategorije. Gole so dali Blasizza v 19. minuti prvega polčasa, Remoli pa v 25. minuti drugega polčasa. Za Tržačane pa je izkoristil kazenski strel Cuschie v 43. minuti. Prihodnjo nedeljo bo Isontina Libertas igrala v Gorici proti Miljam. Kocsis, Tichy, Puskas, Czibor AVSTRIJA: £zanwald; Halla. Roeckl; Svvoboda, Hanappi Koller; Grosh, Wagner, Pichler, Walzhoffer, Koerner II. SODNIK: Van der Meer (Holandska). Potem ko se je mislilo, da so Madžari ze na poti nazadovanja, so v nedeljo zopet zablesteli, Igrali so proti Avstrijcem, mogoče svojih najhujšim tekmecem. V prvem polčasu so kmalu dosegli gol, toda naprej ni šlo kljub dobri igri. Potem so prevzeli pobudo Avstrijci, vendar gola niso dosegli.- V drugem polčasu zaigrajo Madžari kot prerojeni, vendar še prej Avstrijci izenačijo. Tedaj pa začno padati madžarski goli: bilo jih je kar pet v drugem polčasu. Madžari so igrali znatno bolje kot v zadnjih tekmah; bili so res kot prerojeni. To velja za Puskasa, Buzanskija. Boszi-ka in druge. Po daljšem premoru je spet igral Lantos. kar se je v obrambi občutno poznalo. Pri Avstrijcih je bil kljub šestim golom vratar odličen. Dobrj so bili še Roeckl, Wag-ner in Hanappi. Danska - Švedska 3:3 Pred 40.000 gledalci sta v Kopenhagnu nastopili danska in švedska reprezentanca. Švedi so že vodili z 2:0. Potem so Danci prešli v vodstvo 3:2, dve minuti pred koncem pa je za Švede izenačil srednji krilec Goesta Loefgren. ŠAHOVSKE VEST Na turnirju kandidatk v Moskvi je v ospredju Nemka Kellerjev.9 Lazarevičeva, hi je doživela prvi poraz po nji Holuj, bi jo z zmago nad Ivanovo lahko do Poli Na turnirju kandidatk za žensko svetovno šahovsko prvenstvo je Lazarevičeva utrpela prvi poraz na tem turnirju. Premagala jo je poljska šahist-ka Holuj. Lazarevičeva je že v otvoritvi slabo igrala in prišla v težaven položaj, v časovni stiski pa je izgubila figuro. Zelo dobro je igrala Nedelj-kovičeva v partiji z Gurfinklo-vo. 2e v otvoritvi se ji je posrečilo preigrati nasprotnico in obdržati prednost vse do konca partije. Partija Gresser - Ivanova ni bila odigrana zaradi bolezni Ivanove. Turnir je z X. kolom prešel v drugo polovico. Obe jugoslovanski predstavnici sta v zgornjem delu lestvice, kar je uspeh, saj obe prvikrat sodelujeta na tako močnem turnirju. X. kolo: Budinich - Moschini remi, Holuj - Koertes 1:0, Vol-pert . Zvorikina remi, Ivanova-Lazarevič odloženo, Keller -Gresser 1:0. Heemskerk - Graff 1:0, Borisenko - Karff t:0, Gur-finkel . Suha 1:0, Rubcova-Ne-deljkovič remi, Ignatijeva -Chaude de Silance remi. Rezultati prekinjenih partij IX. kola: Graff - Keller 0:1, Suha - Borisenko 0:1, Volpert-Budinich 1:0, Karff . Heemes-kerk 1:0, Koertes - Moschini 0:1. Odigrati je treba še partiji: Gresser - Ivanova in Ivanova -Lazarevič, ki sta bili preloženi Lahka atletika Stamejčičeva rekorderka v skoku v daljino (5.68 m) Na običajnem sobotnem lah. atletskem mitingu ljubljanskega Odreda je Draga Stamejčič s skokom 5.68 v daljino dosegla nov jugoslovanski rekord. Prejšnji je pripadal od 1. 1948 Spomenki Koledin s 5.67. Mueller je vrgel disk 48,73. Nedeljske mednarodne tekme Velika zmaga Madžarov 6:1 proti Avstrijcem STRELCI: Tichy (M) v 4' I. polč.; Grosh (A) v 8', Kocsis v 15’, Czibor v 20', Toth v 21’, Czibor v 36', Puskas v 38’ II. polčasa, MADŽARSKA: Fazekas; Bu-zanski, Karpati; Lantos, Bozsic, Skojka; Kertesz (Toth II), Hrvatski lahkoatleti boljši od slovenskih SISAK. 17. — V soboto se )e na novem atletskem stadionu začel dvodnevni medrepubliški atletski dvoboj moških reprezentanc Hrvatske in Slovenije. Obe ekipi sta nastopili precej oslabljeni, tako Slovenci brez Lorgerja, Vipotnika, J. Millerja, Puca in Zupančiča, toda kljub temu so bili domačini že po prvem dnevu s 64:42 točkami v vodstvu. Ta razlika je malone izključevala, da bi Jo mogli gostje nadomestiti. Med boljšimi izidi prvega dneva je treba omeniti nov hrvatski rekord Žuvele na 10.000 m in prav dober rezultat Penka v metu krogle. Rezultati: 19.00 m: 1. Zuvela (H) 31:55.4, 110 m: zapreke 1. Vučelič (H) 15.9; 400 m: 1. Mlakar 51.8; višina: 1. Krši a k (H) 180; krogla: 1. Penko (S) 15,22; 100 m: 1. Oslakovič (H) 11.3; 1300 m: 1. Murat (H) 4.02; daljina: 1. B. Miller (H) 6.61; disk: Račič (H) 43.78; 4x100 m: 1. Hrvatska 44.9. 5000 m: Murat (H) 15:28.0. palica: Slabinac (H) 370; kladivo: Bezjak (H) 55.27, Račič (H) 54.90; 400 m zapreke: Kopitar (S) 57.9; 800 m: Cular (H) 1:66.3. Gajšek (S) 1:59.9; kopje: Plut 63:93; štafeta 4x400 m: Slovenija 3:33.6, Končni rezultat: 111:87. Zmagovalna ekipa Hrvatske je prejela lep pokal. • • • Danski atlet Gunnar Niel-sen je zmagal v Kopenhagnu v teku na eno miljo s časom novega danskega rekorda 4:03.0. Drugi je bil Anglež Hewson v času 4:03.6. • * • Svetovni rekorder v teku na eno miljo, Avstralec John Landy, ki že od 8. decembra 1954 ni več nastopal, je pred kratkim izjavil, da ponovno trenira in da bo v kratkem poskusil, kakšne rezultate lahko doseže in če se mu izplača trenirati za olimpijske igre, Landy se namerava pripravljati le, če bo videl, da je sposoben zopet doseči rezultate v bližini svetovnih rekordov. zaradi bolezni bolg»rs^® histke. .g Vrstni red po X. k°lu pjjjh: končanih prekinjenih P® j| Keller 8, Borisenko, » ^ 7,5, Lazarevič 7 (1)' Lm, 6 (1), Nedeljkovič, Zvof Rubcova 6, Graff 5,5. t ^ va, Chaude de Silance • ^ nova 4,5 (2), Gurf'„ni(;l Karff, Heemskerk. no Moschini 2,5, Budinich* tes 2, Suha 1. ~ pili* Argentinski velemois(e^ ti no je odpovedal ude let ^ mednarodnem šahovske _ ^ nirju v Zagrebu. Verje ^ namesto njega vključen ipj nir jugoslovanski med* mojster Milič. Odgovorni »red«® STANISLAV RENK ^ ^ Tiska Tiskarski zavod ZT* ’ mirni ŠKEngjij predvaja danes 19- *■ 01 ob 18. uri fil®: Diamantni hriim KIKO \ Hjj f flt' predvaja danes ’ oh 20. uri f'lni: T O B Oj Robot v službi čl°ve pralci: CHARLES DRAKE K. BOOTH > KINO PROSlMONjjf predvaja danes z začetkom ob film Universah "avtomobil kolona Igra J. CHANDLEp predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 18. uri v tehnikolorju: SknbČGi/ p m la/- Napeta filmska zgodba o mladi grofici, ki J® polnoč izginila neznanokam. Vlogi romantičnih cev v tem napetem filmu igrata ¥VONNE DE LO in ROCK HUDSON. GUY DE MAUPASSANT Ji vi dhml i. (LEPI STRIČEK) I. Ko mu je blagajničarka vmila drobiž iz njegovega kovanca za pet frankov, je Georges Duroy zapustil restavracijo. Ker je že po naravi in kot bivši podčastnik gledal na čedno držo, se Je vzravnal, si z vojaško, privajeno kretnjo zavihal brke in naglo, krožeče spustil oči po zapoznelih obedovalcih, z enim tistih pogledov zalega fanta, ki se razprostro kakor mreža, če jo vržeš. Zenske so bile vzdignile glave za njim: tri majhne delavke, neka učiteljica glasbe srednjih let, slabo počesana, zanemarjena, v klobuku, ki je bil zmeraj prašen, v obleki, ki je zmeraj po strani visela na nji, in dve meščanki z možema, ki so vsak dan prihajali v to obedovalnico po •talnih cenah. Na pločniku je za trenutek negibno obstal, vprašujoč se, kaj bi zdaj. Bilo je osemindvajsetega junija in v žepu mu je ostajalo do konca meseca ravno še tri franke štirideset. To je pomenilo dve večerji brez kosil ali dve kosili brez večerij, po izbiri. Pomislil je, da so kosila po dvaindvajset novčičev, namesto po trideset, kolikor bi ga stale večerje, in bi mu ostalo, ako se zadovolji s kosiloma, frank pa dvajset novčičev prebitka, kar je pomenilo še nadaljnji dve južini s kruhom pa klobaso ln povrh dve čaši piva na bulvaru. To Je bilo v večernih urah njegov veliki potrosek in njegova posebna zabava; in tako jo je ubral nizdol po cesti Notre-Dame-de-Lorette. Stopal je takisto kot nekdaj, ko je še nosil huzarsko uniformo, z izbočenimi prsmi in malce razkrečenimi nogami, kakor da bi bil pravkar skočil s konja; brezobzirno jo je ubiral po ulici, ki je bila polna ljudi, se zadeval ob ramena in suval ljudi, nikar pa da bi se bil dal le za korak odvrniti od svoje poti. že precej obledeli cilinder je imel nalahno potisnjen na uho in s petami je trdč udarjal ob tlak. Gledal je, kakor da bi venomer nekoga izzival, mimoidoče, hiše, vesoljno mesto, kakor pristoji lepemu vojaku, nasajenemu, ker se je moral ponižati v civilista. Čeprav je nosil preprosto obleko za šestdeset frankov, je le ohranjal neko zavzetno, sicer malce vsakdanjo, a vendar resnično eleganco. Bil je velike, zale rasti, svetlih, s kostanjeve za spoznanje na rdečkasto udarjajočih las, zavihanih brkov, ki je bilo videti, kakor da se mu penijo na ustnici, višnjevih, jasnih oči s čisto drobnimi zenicami in naravno skodranih las, ki jih je razdeljevala preča po sredi glave — skratka, zelo podoben nepridipravu iz poljudnih romanov. Bil je eden tistih poletnih večerov, ko v Parizu primanjkuje zraka. Mesto, vroče kakor potilnica, se je takisto ko znojilo v dušljivi noči. Granitna žrela kanalov so izpuhtevala svojo kužno sapo in podzemeljske kuhinje so skozi nizka okna bruhale na ulico ostudne smradove pomij in starih omak. Hišniki so pod vežnimi vrati okobžlo sedeli na slamnatih stolih in kadili pipo, in ljudje so potrtih korakov, razoglavi, s klobukom v roki hodili po ulicah. Ko je Georges Duroy prišel na bulvar, je znova obstal, v neodločnosti, kaj naj napravi. Zdaj ga je mikalo, da bi krenil na Champs-Elysčes in po drevoredu v Boisde-B