Knjiinlce v dravskl banovlni Nobena banovina nima tako razvitih knjižnic kot naša. Naše ljudštvo zelo rado sega po čtivu. Knjiga je postala že našemu preproStemu človeku nujna potreba. Po zadnji statistiki, imamo: JavniH knjižnic za odrasle izven šole . . 139 JavnibikTLJižnic za odrasle v šoli . . . . 130 Društvenih knjižnic pri društvih . . . 432 Knjižnic za učitelje in prof. ™a šolah 641 Kujižnic sreskih učitelj-skih dcuštev . . 28 Kniižnic za otroke v osn,ovnih, meščaj>fl- skih in srednjih šolah ...... 098 2068 Skujpaj . Pri tem številu nisu vštete kniižnice. ki imajo samo solske knjige, ka-t^re izposojiijeio s^n9 v primo?ju je v tem pbMedu obupno: revnim učemcem. in dijaj^oip. T^h ltojizi>,ic J,0, VSe slovenske knjižiiice, ki sb ostale po vojni mordai zgolj iz dolgočasja, kasnej© ipa iim postane lepa krijiga nufha pofretia. Tako viidimb, da se število brakev in izposojenih (krmjig letno veča. Samo v lanskem letu so ižpbsod,ile knjižnice 706.494 knjige. Tu pa niso vštete knjjge, ki so jih braki čitali v kojižjuici sami. Saj j.p im^la samo Državna studijska knfinžiča v pretekleni I*?tu nad 800 izppsojevalcev. Po večini so khjige v naših knjiznica,h seveda slovtjn-jke.. V poslednjem času vidimo že lep 'dbtolk STbohrvaških' knjig. NemSke knjige so v večjih mestnih knjižniiiah še ved> no razmeroma števllne. Kupujejo se. pa itrudi že fraincoske publikacije. KJaikor se ppaža v. naši banovini Jqp razvoi 'knjižnic, tako vidimo, kako te pftopadajo onstfan haših mei, v Avstriii in v Italiji. ?o- 540. Od vseh knjižnic je 192 potovalnih. Te so povečjni po Prekmu^rju. — Leta 1912. so štele vse naše društvenfe knjižnice 102.600 knjig. Zdaj imajo vse khjižnice — z všteto državno studijski knjižnico v Ljubljani — že 1,138,000 knjig. Letni prirast knjigr v jjiaših knjižnicah znaša od 60. do 70.000. Za. da;našnj.e: kritične gospodarske razmeire je to se razmdrpnia, lepo število. Na drugi strarni pa prav kriza podpira razvoj knjižnic. NudH nam najcenejši pouik in zabavo. Tisti, ki ne morejo v ©ledalSšče in v kino in rrimajo denarja za gostiltio in kavarno, si izposodijo v kn.jižnici knjigo, V začetiku še oete, so bTJe po nastopu fasižma razdejaiie ali požgane. Pri oas se ppaža z UiStanovitvijo naš© narodne države v piimeti s pred-vojno predvsepi lefp razvpj naših znanstvenih (knjižmic. Te so se začele haglb razvijati posebnb z otvoriitrvijo naše univerze. Z univerzo \e prišla pa tiidi nujna zahteva po univeTzitetni kri jižhici, ki bi m<jrala dobiti tudi primerue prostore. Zdaj lahko rečemp, da je ta centrahia biblioteka zagotovljena in nismo več daleč od. njen,e realizacije. So pa še drage težave. Nimamo še povoljnega zakona o bibliotekah. Plače bibliotekWjev so neprimerne, pa tlidi niše dovolj ststemiziranih bibliotekarskih mest. Pri manjših knjižnicah na deželi, lahko opazimo, da so ponekod vziklile brez prave potrebe in bolj iz politienih mteresov. Tako imamo ponekod v čisto majhnih krajih kar po dve in celo po tri kniižnice. Tako nastaja tekmovanje med bibliotekami. ki večkrat degeneirira v pravcati lov na čiitatelje. Da privabijo eim več članpv pa se poslužiujejo nekatere Iknijižnice senzacionalne literature in ničvredne plaže. In dogaja se, da nam knjižnice včasih več škodujejo kot koristijo. Kot nam dobra knjiga koristi. tako nam prinašai slaba mnogo škode. Nujna potreba bi bila očistiti biblibteke vse ničvredne plaže. Delati pa moramo tudi na to, da se1 knjižnice ^o deželi depolitiziTiajo in po možnosti združijo na šolah, kjer naj iih vodi najboljše učiteljstvo. ICnjižni-čar mora biti vzgojitdj. Poznati mora Hterarno in vzgojno vrednost knjige. Požnati pa mora tudi miselnost in značai bralcev. Le bako bolahko vršil svoio važno misiio. Takih kniižničarjev imamo še malo. Zato na bi bilo dobro, da bi se vršili posebni iftecaji. kjeT bi se vzgojili res dobri knjižničarji, ki bi se zavedali važnosti in odgovornosti svojega dela.