BEŽIGRAJSKA KOŠARKA NA USODNI PRELOMNICI (2)
Za začetek — 33:0
Kontinuirano delo je rodilo sadove — mladinke Ježice so po nič kaj vzpod-budnem začetku osvojile edini republiški naslov
Mladinke TVD Partlzan Ježi-ea so doslej edina bežigrajska ko-Sarkarska ekipa, ki je osvojila re-publiiko prvenstvo. Vrste Ježice so sodelovale na vseh mladinskih prvenstvih od 1963. leta naprej; s takšm bilanoo se lahko pohvali samo še Olimpija in 2KK Mari-bor.
Z žensko košarko na Ježici je začel prizadevni trener Lovro Močnik leta 1962, Ko so mladinke-začetnice sodelovale v Ljubljanski okrajni ligl. Prvo prvenstveno tek-mo s^i v Zagorju izgubile s kata-strofalnim izidom 33:0. Na koncu so zasedle i mesto med osmimi ekipami.
IJMa 1963. so se prvikrat udele-žile mladinskega prvenstva v No-vem mestu V konkurenci devetih klutaov so zasedle 4. mesto, kar je bilo veliko presenečenje, saj , so košarko igrale komaj drugo leto. To prvo generacijo so zastopale: Darinka Kovafiič, Janka Stražišar, Darka Hvastja, Vida Oven, Marija Oven, Alenka Subelj, Meta Kovi«, Nevenka Pregelj in Darinka Zu-pan.
Leta 1965. je prlčel z vadbo no-ve generacije tudi trener Jože Gi-randon, pozneje pa še Martin Ro-tar in Matjaž Penko, ki imajo na 5elu z Močnikom velike zasluge z& »zlato obdobje« mladinske ko-Sarke na Ježici (od 1966. do 1969. leta), ko je bila ekipa pri vrhu slovenske mladinske košarke. Leta 1969 so postale celo prvakinje Slo-venije.  Zveneči naslov so osvojile:
Marjeta Lupše, Brigita Perko. Ma-rinka Žlindra, Majda KuSar, Bar-bara Vister, Mojca Bole, Jelka Stucin, Darinka Meden. LidijaBe-slič, Branka Dobovičnik, in Anica Hrovat, rodil jih je Lovro Mo«-nik.
V teh letih so se na mladinskJh prvenstvih pričeli tudi spopadl Je-senio in Ježice, ki so se nekaj let kasneje spremenili v boj za vrh lestvice med  flanicami.
Leta 1970. je stopila pod kože tretja eneracija mladink, kl jih je vodll Marko Lotrič; prevzeti je moral tudl Clanice, ker je doteda-nji  trener  MoOnik  odSel iz  kluba.
Koiarkarice Ježice so se uve-ljavile tudi v drugih ekipah. Bile so prvakinje na srednješolskem prvenstvu in na gimnazijadi. ko jih je večina obiskovala bežigraj-ško gimnazijo. Na »Pokalu repu-blik« v NikSiču (1967) sta v re-preztntanci Slovenije nastopili Vi-da Oven in Dunja Bogunifi (Olga Kušar je morala sodelovanje od-povedati /aradl šolskih obvezno-sti). Leta 1968 so na »Pokalu repu-blik« >¦ Ljubljani barve Slovenije zastopale Vida Oven (bila je, celo kapetan republiške reprezentence). Marjeta Lupše in Nada Mavec. V B reprezentanco Jugoslavije za Bal^ kansko prvenstvo v Domžalah so poklicali   Mojco Bole.   toda  zaradi
nesporazuma med klubom in Ko-šarkarsko zvezo Slovenije potlej ni Igrala in iako bežigrajska košarka, žal, ni dobila prve košarkarice — državne repreizer>tantke. Z izjemnim dosežkoon se lahko pofcvali Se Vida Oven, saj je na mladinskih pr-venstvih Slovenije nastopila kar šestkrat (od 1963 do 1968), kar je redek primer celo v JugosiaTiji.
Vsi podptkj nam kažejo, da so na Ježicl izbrali pravo politiko de-la z žensko košarko in bi jo lahko mar&ikaterl klub imel za vzgled. Omeniti pa moramo, da v vseh devetih letiih dela niso niti enkrat organizirali na domačem igrlSču prvenst"a Slovenije za mladinke. S tem bi zanesljivo imeli večjo možnost za fie boljši uspeh. Vse tri generacije igralk, kolikor so jih vzgojili na Ježici, tudl ra prišlo v sbik z jugoslovansko žensko ell-U>: niso se udeležili prvenstva Ju-goslavije niti nlso igrali prijatelj-skih tekem all tumirjev s klubi zunaj slovenskih meja. Verjetno ^e, da mlad in neizku5en kader funkcionarjev ni zmogel še tega dela.
Upamo, da bodo na Ježici nada-ljevall  s  takim  delom   in  elanoni
ter poiskali možnostl za Se kva-
litetnejši   napredek   svo^ih   igralk.
K. A.