Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vie spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb Je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
m
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh!
V	zadnji številki smo javili, da je parlamentarna komisija nemškega „National-verbanda" sklenila državnemu zboru predlagati, prvič naj država nakaže deželam 20,000.000 K za regulacijo učiteljskih plač; drugič naj se izpremeni § 55. drž. šolskega zakona v smislu znanih zahtev organizova-nega naprednega učiteljstva.
V	imenu svoje organizacije je poslanec P a c h e r že vložil ta predlog. Glasi se :
Minimalne plače, ki se ne smejo znižati v nobenideželi (v nobeni šolski občini), morajo biti tako odmerjene, daučitelji prvega in drugega razreda (učitelji in podučitelji) lahko vso svojo moč posvetijo svojemu poklicu in da prvi lahko tudi d t u ž i n o vzdržujejo po lokalnih razmerah. Kot take minimalne plače imajo veljati dohodki, ki gredo po vsakočasno veljavnih določbah c. k r. državnim uradnikom štirih najnižjihrazredov (XI, X., IX. in VIII.)	/
V	motivnem poročilu pravi poslanec Pa-cher, da posamezne dežele ne morejo več kriti izdatkov za šolstvo in zategadelj tudi ne morejo zvišati učiteljem njihovih plač. Da pa je to reguliranje prepotrebno, je že iz tega razvidno, da ne stoje plače, ki so bile pred leti urejene, s sedanjo draginjo v ni-kakem razmerju. Živila in življenske potrebščine so se v teku let zvišale za 100 o/0, a plača je ostala ista — § 55. drž. šols. zak. so izrabile posamezne dežele v svojo korist in odmerile učiteljem že za prejšnje razmere uprav škandalozne plače.
Da so posamezne dežele v teku let z rastočo draginjo zvišale plače, je umevno, toda to zvišanje ni bilo v nikakem razmerju z draginjo samo. Končno je prišlo do tega, da učitelji ne morejo izhajati s svojo plačo in si morajo iskati postranskega zaslužka, kar seveda njihov poklic ovira in otežuje.
Temelj človeški izobrazbi daje ljudsko-šolski učitelj, in srednji in visokošolski učitelji zidajo le na tem temelju, in ako ta ni trden, se podere vsa stavba; in namesto da bi imeli visokoizobraženih moči, imamo le Polizobražen proletariat, ki od leta do leta narašča in postaja nevaren za državo. S tako skromno odmerjeno plačo, ko si mora izven Svojega poklica iskati zaslužka in ko vidi, trpi njegova obitelj in on sam pomanj-kanje, se ne more učitelj s tisto vnemo posveti svojemu poklicu, ki se od njega zahteva.
ne more nuditi svoji obitelji niti najcenejših vsakdanjih potrebščin in ne more Preživljati sebe in rodovine stanu primerno.
Ob takih razmerah si vsak absolvent •teljišča dobro premisli, preden se posveti Oljskemu poklicu in mnogo se jih od-temu poklicu, in si poiščejo druge zbe, v kateri jim ni potreba pomanjkanja /Peti. Nj ¿uda da narašča levilo odpadni-kov ^to na leto.
Zatorej predlaga Pacher že za prihodnji finančni proračun postavko 20 milijonov kron za izboljšanje učiteljskih plač.
Ta vsota se bo razdelila na posamezne dežele in se bodo definitivni učitelji uvrstili v XI, X, IX. in VIII. plačilni razred državnih uradnikov.
Predlog je dobro utemeljen, saj ni nič lažjega nego to. Deutsch - österreichischer Lehrerbund in Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji sta pripravila ves material: krvavo zgodovino trpljenja in stradan j avzgo j evalcev avstrijske mladine. Slovenskemu učitelj s t v u je vtej krvavi zgodovini odkazano prvenstvol To poglavje končuje prokletstvo tistih, ki so naši krvniki. Talarji sovmes,advokatski frakiintudi — oguljeni učiteljski jopič! Nikjer na svetu ni tako kakor v naši žalostni domovini, da slovenski klerikalni učitelj davi samega sebe in svoje brate!
Sedaj pa imamo vsaj upanje, da se uresničijo želje in zahteve vsega naprednega avstrijskega učiteljstva. Naš skupni boj je trajal desetletja, tudi naše veselje bo skupno, kadar pride rešitev. Kipelo bo to veselje v zavesti, da je zmagalo t r u -dapolnodelo, da je premagala pravicavkljubvsemusovraštvu klerikalizma in vkljub izdajalcem lastnega stanu!
Toda mi nismo optimisti. Zatorej se nam zdi, da se nam bo pri uvrstitvi zopet delala krivica. A tedaj bo Krekov pes za plotom ugriznil vsakega, ki bo udeležen pri tem krivičnem dejanju !
Prav nič se ne bi čudili, ako bo dr. Šusteršičev klub glasoval proti. Že iz same zelene zavisti, da ni predlog zlezel iz njegove glave, iz blede jeze, da je tak predlog že pripravljal bivši poslanec Hribar, pa ga je onemogočila brezmiselna obstruk-cija, ki jo je uganjal s profanacijo slovenskega vseučiliškega vprašanja — Gostinčar!
Vendar pa utegne biti v drž. zboru okrog 350 poslancev — Poljakov ne štejemo vmes! — ki bodo za Pacherjev predlog. Ostane torej v manjšini 176 poslancev, med katerimi izgine tudi 27 Šusteršičevih „prijateljev učiteljstva". Še bolje: pridemo vsaj brez njih do kruha!
Mogoče je tudi, da udari dr. Šusteršič na boben deželne avtonomije, češ, rešitev tega vprašanja je zadeva deželnih zborov. Klerikalci namreč poznajo avtonomijo samo tedaj, če to njim koristi, nasprotniku pa škoduje. Dvomimo pa, da bi dobil za tak svoj nazor večino, ker je vendar stvar šolstva stvar države; temveč smo uverjeni, da pobijejo njegov nazor uglednejši parlamentarci nego je on. Tudi za to je skrbljeno! Na deželo se ne smemo več zanašati; pomagati mora država! Končaj se zadeva tako ali tako — mi smo pripravljeni na nove boje, toda nič več ne brez upa zmage!
Tržaška politika.
Z več strani, zlasti iz Primorja, nas poživljajo, naj povemo tudi mi svoje mnenje glede na dejstvo, da so dr. Rybar, dr. Gre-gorin, Mandič in „istrski sokol" Spinčič vstopili v klub nezgodnega dr. Šušteršiča. Dobro! Storimo to predvsem s svojega učiteljskega stališča!
1.	Dr. Ivan Šušteršič, silno visok in ošaben gospod, propovednik nemoralnega politiškega bojkota, eden izmed zatiralcev naprednega učiteljstva v dež. šolskem svetu ljubljanskem, hiti za svojimi smotri in deluje z vsem parom zgolj in edino na okrepitev svoje stranke, da z njo utrdi sebe in se zavihti potom nje na klop, kjer sede v državni zbornici ministri.
2.	Odkar gospodari v nesrečni deželi Kranjski S. L. S, zori invazija Nemcev v najbujnejšem klasju. Vsa višja mesta so sedaj nemška posest, na deželnem sodišču nečejo niti slovenskih avskultantov. Tujec sam nam v Kranji gospodari.
3.	Napredno učiteljstvo na Kranjskem je pod Šušteršičevo (alias Schwarzevo) vlado absolutno brezpravno. Dokaz: vsaka seja dež. šol. sveta in vsaka številka našega lista.
4.	Družbi Ciril-Metodovi, ki vzdržuje z ogromnim naprednim denarjem slovensko šolstvo in torej tudi slovenski živelj v Trstu, je stranka dr. Šušteršiča smrtna sovražnica. Dokaz: „Cirilmetodarija" z dne 7. feb. 1910 in konkurenčna Slovenska Straža.
5.	Stranka, ki jo vodi avtokrat dr. Šušteršič, je izvalila Orla, da ubije Sokola. Njena sredstva so tako podla in gabna, da jih ne more označiti kratka beseda. Dr. Rybar je pa podstarosta Sokolske Zveze.
6.	Mi kličemo: Slovenski otrok v slovensko šolo (nazor velikana Komenskega) — dr. Šušteršič je svojega sina pošiljal v nemško gimnazijo.
7.	Dr. Rybar je o binkoštih pozdravljal in proslavljal tisto našo Zavezo, ki jo pro-klinja Šušteršič in njegova družba, ki jo denuncira klerikalna svojat z anarhisti, revolucionarji in Ferrerovci in ki za njenim hrbtom vohunijo brezznačajniki iz šepave nasprotne organizacije. K svoji Zavezi štejemo tržaško slovensko napredno učiteljsko društvo! Član tega društva je tudi dr. Rybaf, ki je sedaj v družbi dr. Šušteršiča, sovražnika te naše organizacije!
8.	V „Hrvaško-slovenskem klubu" velja princip majoritete, t. j. veljalo bo to, kar bo dr. Šušteršič hotel. Kakšna je pa Šušteršičeva volja, to kažejo volilne reforme in vsi zakoni, ki jih je sprejela njegova majoriteta v dež. zboru kranjskem. Alfa in ornega njegovega dela: ubij slovenskega naprednjaka, čeprav se zaplodi na njegovem mestu sedem Nemcev! In tako dalje . . .
Kaj izvajamo iz tega?
1.	Kakor hitro stoji na čelu tej parlamentarni orgarnizaciji dr. Šušteršič, je vera v objektivnost in nesebičnost njenega delovanja izgubljena.
2.	Dr. Šušteršič — njegov kompanjon Krek nas je imenoval pse za plotom! — je sovražnik učiteljstva. Sovražnik — v pravem in najširšem pomenu te besede. V
deželnem zboru kranjskem se je smejal na svoj posebni aristokratski način, ko je bil govor o bedi učiteljstva. Ravnikarja je zmerjal kot smrkavega, poba, ko je glasoval za podporo sirotam po zamrli učiteljici Gaspe-rinovi in mu je ukazal, naj odloži mandat! Tako tiransko početje nam obenem govori, kako stališče bo zavzel njegov klub, ko pride učiteljsko in šolsko vprašanje na dnevni red državnega zbora. Izstradanje, numeri-ranje kosti! —
3.	Za dr. Šušteršičeve vlade se kaže največja korupcija in nemoralnost glede oddaje učiteljskih služb. Kanonik Kržič, ki je član dež. šol. sveta, je rekel abiturientkam, naj se za službe zglase pri denunciantu Jegliču! Kdor podpira Šušteršiča, podpira korupcijo in nemoralnost.
4.	Princip narodnosti je fraza v ustih moža, ki ubija šolsko družbo, katera rešuje narodnost v Trstu. Če bi tamkaj zidali klošter nemških jezuitov, bi dr. Šušteršič hvalil C. M. D.
5.	Princip avtonomije je fraza v ustih moža, ki ubija avtonomijo občin. Deželni odbor zahteva disciplinarno preiskavo mestnega uslužbenca Ribnikarja, ki je kandidiral proti fajmoštru Hladniku! To je nekaj tako gorostasnega, da svet še kaj takega ni videl! Kak sistem torej podpira tisti, ki sili dr. Šušteršiču pod pazduho?
6.	Potokarja so z nedolžno rodovino vrgli v katakombo, kjer je zaplodišče jetike in škrofuloze, ker se je zameril nadutemu popu. Druge službe ne dobi, dasi jemlje z vso rodovina konec od bolesti in bolezni! To je pravica! Justitia — fundamentum Šušteršiča! Njegov valpet s škorpionom v roki je tisti, ki dviga njegovo moč!
7.	Boljše je storiti korak pozneje nego prehitro. Pot nazaj je težka, ako ne sramotna. Politiku treba preudarka. Zaleteli ne zaslužijo, da se razvnema zanje ogenj ljudskih strasti. Mi, ki poznamo dr. Šušteršiča, bi si stokrat premislili, preden bi stopili v njegov klub; to se pravi, mi bi sploh nič ne premišljali, temveč bi nikdar ne stopili v senco njegove moči!
8.	Da spoznate še bolj natanko Šušteršičeve ljudi, vam povemo to-le: Zaradi tega današnjega članka bo pisal „Slovenec", da ne bo nobenemu učitelju izboljšana plača, ker tako resnično pišemo o dr. Š.! — On hoče samo sužnje, ki ga molijo. Ali naj ga moli tudi Trst in Kras?
9.	Kras! — Ali veste, kaj pravi „Gorica"? Učitelji so dali dr. Grego-rinu mandat! A dr. Gregorin gre in se druži s sovražnikom učiteljstva! Kdo naj preudari to?
10.	Skupno delo jugoslov. delegacije v državnem zboru je nujno potrebno, a pod dr. Šušteršičevo firmo je nemogoče!
Kako sodi tržaško učiteljstvo?
En del ljubi dr. Rybara nad vse in odobrava tudi ta njegov korak; drugi del pa se nagiblje na narodno-demokraško stran in tega koraka ne odobrava. Mi smo povedali svoje, pa ostanemo s tovariši ob Adriji prijatelji. Veselilo nas bo če nam dokažejo zmoto, žalostni pa bomo, če se
motijo oni. V zadnjem primeru pa bo nesreča za vse skupaj!
*
* *
Ta članek smo napisali, še preden je došla z Dunaja vest, da sta dr. Rybaf in dr. Gregorin izstopila iz „Narodnega kluba" in potemtakem tudi iz Šušteršičevega kluba. Z vso slovensko napredno javnostjo odobravamo tudi mi ta korak. Članek pa vendar objavljamo, da tudi v Trstu in na Krasu pobliže spoznajo naše preljube klerikalce in se utrdijo v spoznanju, kako resnična je naša trditev v 10. točki našega članka.
jiBjigjjiji^
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana tadruifa t omejenim mmstvom.
Promet do konca junija K 135.62492.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakib informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—'/,8. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Slovansko šolstvo v Trstu.
Sestavil in na XXIII. Zavezni skupščini v Trstu poročal Ferdo pl. Kleinmayr.
(Konec.)
Imamo pa še druge javne in zasebne šole v Trstu, ali naši kontroli se zasedaj odteguje določitev števila slovenskih otrok, ki zahajajo v te zavode, kjer nikdar ne zadoni sladka materina beseda. Ne prevzamem si tedaj naloge raziskovati tudi v tej smeri. Omenjam le, da je vpisanih naših otrok celo na šolah, kjer bi Slovenca niti v sanjah ne iskal. Na nemški protestantski šoli je vpisanih lani (09.—10.) 22 Slovanov, na škedenjski šulferanjski letos (10.—11.) med 66 učenci 23 Slovencev, t. j. nad eno tretjino. In kdo jih šteje drugod!
Omeniti mi je še zasebno srbsko ljudsko šolo, ki je — če ne najstarejša — vsaj ena najstarejših slovanskih šol v Trstu in okolici. V slednjem desetletju kaže napredek od osmih učencev na 34. Letos je bil otvorjen tudi srbski otroški vrtec, ki bo razvoju od srbske cerkvene občine vzdrževani ljudski šoli gotovo dal krepkejši impulz.
In tako smo pregledali naše slovansko ljudsko šolstvo v Trstu in okolici in videli, da pohaja ljudske šole v okolici najmanj 3790 slovenskih otrok in omenjene ljudske šole v mestu najmanj 2055, ki jim pribijemo lahko iz omenjenih dveh nemških šol in srbske šole še 79 otrok. Imamo tedaj skupno 5924 (okroglo 6000) slovenskih otrok, ki po uradno statističnih podatkih pohajajo ljudske šole. Nad 2100 slov. otrok bi bilo brez požrtvovalnosti C. M. D. brez lastne strehe v mestu, a še teh je našlo jedva nekaj čez polovico domači krov pod okriljem družbinih šol. Rekel sem: okroglo 6000 ljudskošolskih učencev slov. narodnosti, rekel bi lahko: in še polovico več — in malo bi izgrešil. Vendar, ker sem človek statistike, držim se številk, ki sem jih dognal!
Obrnimo sedaj še pogled na naše srednje šolstvo v Trstu. Nu, tu bomo kmalu pregledali, ker „svojega" na tem polju nimamo nič. Kar je, to so občinske italijanske in državne nemške srednje šole. Primimo se slednjih, ker v c. kr. nemško gimnazijo in c. kr. nemško realko zahaja še največ naše mladine. Tu sprejema tudi relativno obvezni pouk v slov. jeziku, na gimnaziji v osmih |tečajih, na realki le v treh. Tako je lani uživalo na gimnaziji od vpisanih 177 slov. učencev 159 ta pouk v materinščini tedaj 90'39%, na realki od 91 le 28, t. j. 30-76°/0. Pouk v ma' 3rin-ščini je obvezen le za onega učenca, ki se je začetkom leta sam priglasil, da bo obiskoval teh par ur slovenščine. Nu, morda se sedaj vendar kaj izpremeni in bo obiskovanje slovenskih ur obvezno za vsa- '
kega učenca slov. narodnosti. Neki zvon je v tem smislu že zadonel, ali s katerega zvonika je prišel glas, mi ni znano.
V boljšo ilustracijo poznejših izvajanj naj navedem za slednje desetletje tabeli o napredovanju:
1. c. k r. gimnazije:
Šol. leto Skupno	Slovencev	Drugih Slovanov	Nemcev	Italijanov
1900.-01. 448	137	30	118	153
1901.-02. 432	136	23	122	141
1902.-03. 434	139	18	126	141
1903.-04. 444	141	18	132	140
1904.-05. 456	133	19	141	152
1905.-06. 482	142	26	139	162
1906.-07. 475	136	18	154	151
1907.-08. 492	138	24	144	142
1908.-09. 476	148	21	158	137
1909.-10. 539	177	24	181	142
2.	c. kr.	realke	*	
Šol. leto Skupno	Slovencev	Drugih Slovanov	Nemcev	Italijanov
1900.-01. 443	54	6	141	229
1901.-02. 440	69	4	140	219
1902.-03. 467	77	7	157	219
1903.-04. 441	62	5	149	215
1904.-05. 437	61	5	141	221
1905.-06. 439	62	6	142	218
1906.-07. 472	71	5	167	220
1907.-08. 499	76	8	171	234
1908.-09. 502	85	10	176	226
1909.-10. 486	91	11	170	209
Izvajam vobče:				
1. Naša mladina poseča bolj				gimna-
zijo negoli realko, ker obstojajo glede tehniških študij žalibog še vedno predsodki v našem ljudstvu.
Odstotek slov. dijakov na gimnaziji variira med 28% in 38%, povprečno v desetih letih 30-70°/o, odstotek nemških dijakov na istem zavodu se izraža povprečno s 30"44°/0, italijanskih z 31'43°/o, drugih slovanskih s 4'74°/0. Slovanov je bilo tedaj na tej gimnaziji v slednjem desetletju povprečno 35*44°/0 na leto. A učni jezik je nemški, učno osobje skoro izključno nemško!
3. Skupno število slovenskih dijakov na obeh državnih zavodih je bilo v letu 09.-10. — 268, a vseh slovanskih dijakov 303 proti 1025 vseh skupaj. Da število naših srednješolskih učencev na teh zavodih ni še večje, da, celo dvakrat toliko, so krive težkoče, ki jih prizadeva naši mladini nemški učni jezik. Saj se je vpisalo v minulem desetletju samo v gimnazijo 362 prvošolcev slovenske narodnosti, a skupno število slovenskih osmošolcev znaša v desetih letih le 72. Od 36*2 70 slovenskih prvošolcev pridemo na 7*2 osmošolcev. Blizu 300 učencev slovenske narodnosti je šlo tekom študij pet ribam, ki vsaj nemško ne znajo.
In kaj naj rečem sedaj? Skoro se bojim izreči kakšno, ker vsaka bi bila gorka. Ali kaj pomaga, četudi toplomer našega ogorčenja že več let stalno kaže 100 stopinj Celzija! Tu ni mesta ne časa za dolgovezne razprave, dnevi so dozoreli, delovanja treba! Čemu debatirati o edino pravem pedagoškem načelu materinega jezika kakor učnega jezika, saj je to vendar splošno veljavno načelo! Ali ne? Nevzdržne razmere s''vo k r-^itvi. Če se sodeželani italijanske narodnosti, ki imajo že cvetočo občinsko italijansko realko in gimnazijo, ravno zaradi tega ne razvnemajo preveč, moramo mi, tržaški Slovenci staviti v svoj šolski program ustanovitev slovenske realne gimnazije v Trstu potom države. Za rešitev tega nujnega vprašanja naj zastavijo poklicani naši faktorji vse svoje sile; hvaležno srce našega naroda jih bo plačalo.
Prehajam na posebne in strokovne šole v Trstu, kamor zahaja po večini naša mladina. V prvi vrsti sta to c. kr. pripravnici za srednje šole v Trstu in na Proseku. To sta nekaki šoli, kjer se usposoblja našo slovensko ljudskošolsko mladino, da bo mogla prisostovati nemškemu pouku na c. kr. gimnaziji ali realki. Dokler sta slednja zavoda izključno nemška, je ta pripravnica — rekli bi — neko potrebno zlo, ki bi pa vsaj s sedanjim veljavnim učnim načrtom ne mogla obstojati, ko bi bilo preskrbljeno v zadostni meri za slovenske srednje šole v Trstu.
Napredek v obeh c. kr. pripravnicah je v razdobju 1900.—10. sledeči:
Šolsko leto.	Skupno štev.	Tržaška prip. (II. razr., 4 uč. sob.)	Proseška (I. razr., 1 uč. soba
1900.-01.'	96	67	29
1901.-02.	133	93	40
1902.-03.	101	65	36
1903.-04.	155	117	38
1904.-05.	158	118	40
1905.-06.	160	123	37
1906.-07.	182	142	40
1907.-08.	187	147	40
1908.-09.	216	182	34
1909.-10.	239	203	36
Dalje je na razpolago naši mladini zasebna trgovska šola s slovenskim učnim jezikom, ustanovljena (lani) in vzdrževana od slovenskih denarnih zavodov, v prvi vrsti od „Trgovske obrtne zadruge", z dvema tečajema. Vpisanih je letos v:
1.	pripravljalni tečaj 25 učencev,
2.	I. tečaj 5 učencev.
Omenjam še zasebni zavod šolskih sester v ulici Pasquale Besenghi, ki je bil ustanovljen leta 1908.-09. ter se deli v 4 razredni dekliški licej in 1 razredno trgovsko šolo za deklice. Šolnina znaša za prvi 160 K letnih, za drugo 100 K letnih. Naslov šole in učni jezik je nemški, pouk v slovenščini neobligaten. V letu 1909.-10. je poučevalo na zavodu 17 učnih oseb, med temi 5 nun; po narodnosti 7 Slovencev, 9 Nemcev, 1 Italijan. Učenke po številu in narodnosti v šolskem letu 1909i-10.:
1.	na liceju skupno 59 učenk, med temi 22 Slovenk, 4 Hrvatice, 13 Italijank, 20 Nemk. Obiskovalo slovenščino 10 učenk;
2.	na trgovskem tečaju skupno 30 učenk, t. j. 12 Slovenk, 10 Italijank in 8 Nemk;
3.	skupno Slovank tedaj 38 na 89 učenk.
Za odrasle vzdržuje mestni magistrat s hvalevredno doslednostjo, a žalibog malim uspehom zimske večerne šole s slovenskim učnim jezikom v okolici.
Za kaznjence je v kaznilnici pri Je-zuvitih tudi notranja slovenska šola.
In s tem smo pri kraju s svojim pregledom slovenskega šolstva v Trstu in okolici. Skupno poseča tedaj ljudske, meščanske, posebne in srednje šole, kolikor namreč izkazuje to statistika, 6534 slovenskih otrok. To je število, nad katero lahko idemo v svoji cenitvi, pod pa ne! Koliko naše mladine je vpisane še v druge italijanske ljudske, srednje, obrtne in trgovske šole, to se odteguje našemu vpogledu !
Zaključujem v boljšo ilustracijo naših šolskih razmer, da mesto Trst z okolico še danes nima deželnega šolskega zakona in deželnega šolskega sveta. Tudi to se bo moralo nekoč urediti.
Videli smo, kako malo imamo na šolskem polju tržaški Slovenci, videli smo, koliko nam še manjka. Krvavo čuti tržaški Slovenec to pomanjkanje slovenskih šol v Trstu in pogosto je že dvignil svoj glas, zahtevajoč to, kar mu gre po pravici in zakonu. Če se v drugih slovenskih pokrajinah po izvestnih demagogih zaslepljeno ljudstvo naravnost upira proti napredku šole, vidimo tu na tržaških tleh nasprotno gibanje. Klic po slovenski šoli tu ob sinjem morju ne bo tako kmalu potihnil. In če kdaj res utihne, tedaj bodite prepričani, da so se izpolnile tržaškim Slovencem v tem pogledu prav vse želje, ali pa da je v območju staroslavne hele-barde izumrl naš rod!
iz nase organizacije.
Kranjsko.
Iz kočevskega okraja. Ker se je našemu poročevalcu meuda skrhalo pero, dovolite, tovariš urednik, moji malenkosti nekoliko prostora za objavo nekaterih vrstic o gibanju našega malega učiteljskega društva, četudi je stvar že malo zastarela. A boljše pozno kot nikoli. — Vkljub neznosnim gmotnim in deloma tudi politiškim razmeram sm- priredili v tem letu dve zborovanji: 4. maja in 21. junija. Na prvem je tovariš-predsednik nadučitelj Š t e -f a n č i č v svojem nagovoru navajal razne ovire, ki otežkočujejo zborovanja, dal duška bridkim čuvstvom, prešinjajoča nas o priliki zopetne neugoditve naših prošenj za izboljšanje
plač ter iskreno pozdravil vse došle društvenike, zlasti najmlajše člane in članice, proseč jih, da vztrajajo na izbrani poti t. j., da vstanejo zvesti člani društva in tako tudi idejam, ki jih zastopa. Saj je glavni naš namen prospeh šolstva, povzdiga ugleda našega stanu, izboljšanje gmotnega položaja potom peticij z drugimi učiteljskimi društvi, nadaljnje izobraževanje itd. Društvo stremi za napredkom in je torej napredno. Ni pa liberalno v tem smislu namreč, kot je ljudstvo po zaslugi lažnjivega časopisja poučeno o tem pojmu. Pač pa smo liberalni v tem pomenu, da zahtevamo za vsakogar svobodo, naj vsakdo pri volitvah ali kjerkoli voli in sodi po svojem notranjem prepričanju. Tudi nam velja vera kot ena najdražjih narodovih svetinj, in sicer tako draga, da se nam studi, da jo naši nasprotniki valjajo po politiškem blatu.
O tem so tudi naši nasprotniki prepričani. A eno veliko napako imamo, zaradi katere smo tarča njihovih strupenih pušic: M i nismo bili, nismo in ne bomo nikomur papučiče ali Pantoffeltierchen!
Nato se je v toplih besedah spominjal 13. marca t. 1. umrlega bivšega tuokrajnega šolskega nadzornika A. Jeršinoviča, pri čemer je razen njegovih vrlin in zaslug omenjal tudi koncerta, ki ga je bilo učiteljstvo svoječasno priredilo njemu v čast. Končno je obžaloval, da je društvo zaradi premestitve na državno šolo v Trstu izgubilo vestnega blagajnika in enega najmarljivejših članov, tovariša B e t r i a n i j a. Izreče mu zahvalo in želi mnogo sreče na novi poti, ki mu je odprta k dosegi lepše bodočnosti.
Po rešitvi nekaterih internih društvenih zadev je tovariš predsednik jel poročati o alkoholizmu v ljudski šoli.
Na podlagi izrekov raznih mož-strokov-njakov ter oprt na mnogo statističnih podatkov o zgodnji umrljivosti, blaznosti, posirovelosti značaja itd., je*dokazoval kvarljivost alkohola z zdravstvenega, vzgojnega, gospodarskega in narodnega stališča. Za tem je razvil jasno učno sliko na podlagi dr. Weixelbaumovega učila „Schädigung lebenswichtiger Organe durch Alkoholgenuß" ter k sklepu podal praktična navodila, kdaj naj se šolsko mladino, pa tudi odrasle, ki so naši znanci ali prijatelji, opozarja, oziroma svari pred zauživan.jem alkoholnih pijač, predvsem pa žganja.
Eeferentovim besedam je zazvenelo živahno odobravanje. Po debati, v katero je med drugim z daljšim govorom posegel tov. V e r b i č , je bil sprejet predlog, da se predlagane teze objavijo v Letopisu Slov. Šol. Matice.
Manj dobro je uspelo drugo zborovanje.
Bila je namreč slaba udeležba, kar ja pa zakrivilo le neugodno, vedno menjajoča se vreme in ker smo bili za slučaj neugodnega vremena določili Bibnico, za slučaj ugodnega pa Ortnek za zborovanje.
Pogrešali smo osobito poročevalca o kmetijskem pouku.
Na tem zborovanju je predsednik bodril k neprestanemu nadaljnemu izobraževanju. Nekaj idealnosti mora nas — pionirje kulture
—	prešinjati vkljub mogočnim jerobom, ki nas pritiskajo k tlom.
Sicer moramo imeti veliko samozatajevanja, da se iz hribčka idealnosti ne prekucnemo v megleno dolino letargije, toda izkušajmo, da se bo to za naš narod tako pogubonosno padanje ršilo le stopnjevaje, ako se že trajno ne moremo vzdržati kvišku. Zavedati se moramo, da imamo poleg poučevanja še važnejšo nalogo : likati za vse dobro spremljive nežne duše ljubljene mladine, in zavedati se moramo, da smo in moramo ostati med prvimi bakljenosci narodne prosvete.
Vršimo natančuo svoje dolžnosti, da si zopet priborimo veljavo, ki so jo nam in šoli vzeli naši obrekovalci. Bodimo čebelice in vsi skupaj pridno donašajmo naši skupni matici — prosveti naroda.
Ako bomo pa zaradi neuslišanja naših gmotnih zahtev morali začasno prenehati z delovanjem — in to seve le po sklepu vseh učiteljskih društev na Kranjskem — in si vzeti znane letošnje sklepe hrvaškega učiteljstva za vzor
—	tedaj pa glejmo, da ne bo izdajice med nami, nego da se bo vsak točno ravnal po navodilih — za pasivno rezisteneo! Nihče manj tega ne želi kot on (predsednik), ali borba za naše zahteve, katerih uresničenje je nam tako potrebno kot koreninski sok za uspešno prospevanje rastlin
—	ta borba bo morala postati vsakemu naj' svetejša dolžnost. Takiat bomo morali reči: „Vsi ža enega, eden za vse!"
Burna pohvala je pričala, da so odločo® besede zadele ob pravo struno.
Blagajniško poročilo, ki je prišlo na to, izkazuje 278 K naloženega denarja ter 48 i čistega letošnjega preostanka od vplačane ud' nine. Dovolj ugodno stanje, ako upoštevan)0' da šteje naše društvo le okrog 30 udov. N»J' več članov ima društvo letos« namreč 35. Ne bomo še podlaga uj1" peta! Tovariši, pogum in samozavest nas spre®* l.jati pri vseh naših delih in rekli bomo in vselej: Hrast se omaja in hrib, a hrbet n8 se ne vkloni!
Nato je nastopil tovariš G r č a r podal v jedernatem govoru svoje poročilo delegat, kar se je odobruje vzelo v vednost.
Bila sta sprejeta oba njegova predloga, rega na izpremembo pravil našega društva Sr na pravila „Zaveze«. V tozadevni odsek sta „„leg predlagatelja izvoljena tovariša S t e -?a n č i č in V r b i č.
V novi odbor se po kratki debati izvolijo- F. Štefančič, predsednik, Marija J|ahna, njegova namestnica, K o n. F j n k , tajnik. Mara Rus, blagajničarica, in Stef. T o m š i 8 , odbornik,
Razšli smo se z upanjem, da se v večjem številu kot ta dan snidemo pri poletnem zborovanju v 1. 1912. v Loškem potoku, kakor je to predlagal vrli ondotui nadučitelj F. W i -„ e i e , ki ga je bil predsednik imenoma popravil'v otvoritvenem govoru.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za mariborsko okolico zboruje dne 3. avgusta 1911 točno ob 10 uri. Na dnevnem redu so razni dopisi ter poročila predsednika o stanovskih in društvenih stvareh. Zaradi nujnosti in važnosti TSeh točk prosi za polnoštevilno udeležbo imenom odbora Požegar, t. č. načelnik.
Učiteljsko društvo za Ptujski okraj iboruje v četrtek, 3. avgusta, ob 10. uri v okoliški šoli s sledečim vzporedom:
1.	Zapisnik.
2.	Društvene zadeve.
3.	Poročilo o Zavezinem zborovanju.
4.	Predavanje potov, učitelja za čebelo-rejo g- tovariša Bruna Rozbanda o gnilobi.
5.	Nasveti.
K točni in obilni udeležbi vabi O g o -r e 1 e c , t. č. predsednik.
Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj ima v nedeljo, dne 6. avg. svoje redno zborovanje v D o b o v i. Pri-četek ob pol 12. uri (po prihodu drugega vlaka). Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Poročilo o zborovanju „Zaveze". 4. Predavanje. 5. Vplačevanje udnine za Šolsko Matico. 6. Nasveti. — Popoldne izlet na Čatež ali na Grič.
Zaradi kosila se je po dopisnici prijaviti tov. G a j š k u najdalje do 2. avgusta. Ne pozahite to storiti!
Tovarši in tovarišice! Pohitite v prav obilnem številu k zadnjemu zborovanju v letošnjem šolskem letu! Kdor se ne more dolgo muditi, se lahko odpelje že ob pol treh iz Dobove. Na veselo snidenje!
Odbor.
Slovenjebistriško učiteljsko društvo
zboruje dne 3. avgusta t. 1. ob 10. uri pop. v šoli na Gornji Poljskavi.
Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Poročila na-čelništva. 3. Poročilo tov. delegata o skupščini „Zaveze", ki se je vršila o binkoštih v Trstu, 4. Predavanje gosp. dr. A. Schwaba, zdravnika v Celju: O higijeni zob. 5. Slučajnosti.
Da ne bo daljni pot in pa trud gosp. dr. Schwaba zastonj, je vabljeno vse uči-teljstvo slovenjebistriškega okraja k polno-številni udeležbi. Za preprost obed se je oglasiti potom dopisnice pri tov. J. Rainerju na Gornji Poljskavi.
Zborovanje se vrši ob vsakem vremenu. Gostje dobrodošli! Jos. K o k a 1, t. č. preds.
Književnost in umetnost.
Ob 25 letnici „Pedagoškega društva" v Krškem. Uredil Dragotin H u m e k. — Tako je naslov 70 strani debeli knjigi, ki jo je izdalo „Pedagoško društvo" v Krškem o priliki svoje 25 letnice in ki jo je spretno uredil strokovni učitelj tov. Drag. Humek, dosedanji društveni predsednik. Knjiga ima ta-le poglavja: 1. A. Sovre: Tolstoj, 2. Petindvajset let, 3. Društveno leto na zborovanjih, 4. Književno delovanje, 5. Društveni predsedniki. — Knjiga se razlikuje od slič-nih publikacij po stvarni, bogati vsebini. Obenem je živa priča obilega, smotrnega dela za prospeh šolstva in učiteljskega stanu vnetih šolnikov, ki so se ali se pa še sedaj zbirajo okrog imenovanega društva.
Popotnik objavlja v svoji 7. številki to-le vsebino: 1. Pav. Flere: Besedica o naših mladinskih knjižnicah in njih rabi.-2. I. B.: Telovadba v ljudski šoli. — 3. Z. Crnovrški: Vplivi roditeljskih sestankov na podlagi lastnih izkušenj. — 4. Dr. Iv. Lah: Dositej Obradovič. (Dalje.) — 5. AnteBeg: Slovensko šolstvo na Koroškem v preteklem Poletju. — 6. Književno poročilo. — 7. Razgled. — Časopisni vpogled. — Pedagoški Paberki. — Razne vesti.
Politiški pregled.
. * Državni proračun. Vlada je pred-¡ožila državnemu zboru predlog o državnem Proračunu za leto 1911, kar je sicer njena dolžnost, pač pa v resnici sama formaliteta, Ker je državni proračun po § 14. že dovo-jen- Proračun izkazuje 2.881.709.143 K po-Irebsčin in 2.881,758.772 K pokritja. Ima leaaj^prebitka 49.629 K-. Maroko in Albanija, Novi „Hrvaško ^ovenski klub" je začel svoje delovanje. s t tek. je uprav senzacionalen : dr. Š u -ljveršič je vložil interpelacijo, kako sta-e namerava Avstrija zavzeti glede —
Maroka, dr. Krek pa interpelira vlado zaradi nemirov v — Albaniji. Slovenski narod od Drave pa do Jadranskega morja mora biti dr. Šusteršiču in dr. Kreku od srca hvaležen, da sta se tako naglo in tako krepko zavzela za dve tako važni zadevi. Kaj je slovenskemu narodu bližje kakor Maroko in Albanija? Sreča in prihodnjost, časna sreča in večno izveličanje Slovencev je odvisno od razmer v Maroku in v Albaniji ?
*	Vesti o novem ministrstvu. „Morgen" od dne 24. t. m. poroča, da zaradi opozicionalne taktike krščansko - socialne stranke prihaja na dan aktualno vprašanje o trdni parlamentarni večini, da namerava ministrski predsednik baron Gautsch takoj, če se mu to posreči, ustanoviti novo koalicijsko ministrstvo s parlamentarnim kabinetom. V tem ministrstvu bi bil ministrski predsednik baron Gautsch, notranji minister Stürgkh, finančni minister Urban, justični minister D'Elvert, trgovinski minister Eben-hoch, železniški minister Zaleski, minister za javna dela Povše. — Nasprotno trdi praška „Bohemia", da namerava vlada najprej sklicati češki deželni zbor dne 15. septembra in bo od njega delavnosti odvisno, ali se vlada odloči za večino s Čehi ali brez njih. Parlament bi bil potem sklican sredi oktobra.
*	Nove trdnjave ob Adriji. Kakor poročajo iz Rima, je italijanska admiraliteta sklenila v soglasju z generalnim štabom, da se mora v kratkem postaviti ob Adriji mnogo italijanskih trdnjav. Obmorski trdnjavi Bari in Ancona sta dobili takozvane oklepne stolpe in nove 45 cm-topove. Vlada rabi za izvršitev svojega načrta šestmilijonski kredit.
*	Sto dreadnoughtov je sedaj ali že v rabi ali še v delu tik pred spustitvijo v morje. Angleška jih ima 32, Nemčija 21, Združene države 12, Japonska 7, Avstro-Ogrska, Italija, Rusija in Francoska po 4, Brazilija Jn Španija po 3, Argentinija, Turčija in Čile po 2. — Kultura!
Kranjske vesti.
—r— Obsodba Jerneja Ravnikarja.
„Pedagoško društvo" v Krškem je o priliki svoje petindvajsetletnice izdalo spominski spis, kjer je v markantnih potezah opisano delovanje društva in nekaterih društvenikov. Na str. 32. omenjenega spisa čitamo to-le: „Prvi občni zbor novega društva je bil dne 2. avgusta 1886. 1. v Krškem. Zborovanja se je udeležilo nad štirideset članov in mnogo drugega občinstva iz Krškega in od drugod. — Glavno predavanje tega dne je imel tovariš Ravnikar, ki je bil takrat učitelj v Krškem. Predaval je o izboljšanju našega materialnega statt j a. Kdo ve, se li še spominja tovariš Ravnikar, kako toplo je takrat zagovarjal svoj stan, v tem ko služi danes stanu, ki nima z nami n i k a k i h skupnih smotrov, p a č < p a deluje z vsem parom na to, da nas zasužnji? — Tako govori zgodovina, edina nepristranska in pravična sodnica! In ta je izrekla nad takratnim zagovornikom in sedanjim izdajalcem učiteljskih interesov, Jernejem Ravnikarjem, svojo sodbo, svoje prokletstvo!
—r— Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani so končali šolsko leto 1910/11 v soboto dne 15. t. m. Ob sklepu leta je bilo v zavodu 48 gojencev, in sicer 28 dečkov in 20 deklic. Šolsko leto je dovršilo s prav dobrim uspehom 12 gojencev, z dobrim 32, z nepovoljnim. uspehom pa 4 gojenci. 11 gojencev je dobilo izpustnico. Na zavodu poučuje 5 učnih oseb in katehet. Dne 19. junija t. 1. so bili spre jemni izpiti nanovo priglašenih gluhonemih otrok. Na podlagi teh izpitov se je sprejelo 9 dečkov in 4 deklice. Šolsko leto 1911/12 prično v soboto dne 16. septembra 1.1.
—r— „Za meščanske šole nimamo srca," je vzkliknil ljudski osrečevalec dr. Krek v deželnem zboru, ko je šlo za regulacijo sramotno nizkih učiteljskih plač na postojnski slovenski meščanski šoli. Ta izrek „stranke brez srca" kaže, da klerikalni voditelji slabo ali sploh ne poznajo uredbe in namena meščanskih šol. Dokaz take nevednosti nam daje tudi uradni razglas klerikalne nižje trgovske šole v Ljubljani. V navedenem razglasu se zahteva za vstop v prvi razred štiri razrede gimnazije ali realk, ne omenja se pa enakovrednih meščanskih šol. Iz meščanskih šol cele Avstrije se za-more prestopiti na učiteljišča, višje obrtne in poljedelske šole ter trgovske akademije; za klerikalno dvorazredno nižjo trgovsko šolo pa menda to ne velja, ali vsaj iz rnzglasa ni to razvidno, menda zato, ker dr. Krek nima srca za meščanske šole.
—r— „Lehrerschutzverein", V Slovenskem Narodu" čitamo: „V Ljubljani se snuje novo društvo „Lehrerschutzverein". Protektorat je prevzel deželni predsednik baron Schwarz, v odboru pa so poleg drugih učiteljskih prijateljev znani prijatelji učiteljstva dr. Lampe, dr. Šusteršič, dr. Krek. Namen društva bode: Braniti učiteljstvo pred napadi po listih in shodih, preskrbeti podporo potrebnim in delovati na to, da se izboljšajo učiteljske plače in se razpisana
učiteljska mesta podele le najboljšim in najvrednejšim. Priboriti hočejo tudi šolstvu in učiteljstvu popolno svobodo v javnem in posebnem življenju. K temu poročilu imamo samo to pripomniti, če imamo „Thierschutzverein", je vendar že enkrat tudi potrebno, da se osnuje to novo društvo. Tudi smo poizvedeli, da so pristopili k društvu že vsi kranjski duhovniki z Jegličem vred." — Ni slaba ta satira!
—r— Promocija. V soboto 20. t. m. je bila na češkem veučilišču v Pragi pro-movirana za doktorico modroslovja gdč. Anica Jenkova, hči ljubljanskega zdravnika dr. Ljudevika Jenka. Čestitamo!
—r— Imenovanje. Delovodja na ljubljanski c. kr. umetnoobrtni šoli Adolf Dolak je imenovan za strokovnega učitelja.
—r— Ustni zrelostni izpiti na ljubljanskem učiteljišču so se vršili za javne gojenke in gojence dne 1., 3., 4. in 5. julija popoldne, ter od 6. julija do 14. julija dopoldne in popoldne, za privatiste in privatistinje dne 1., 3., 4. in 5. julija popoldne in od 6. do 10. julija dopoldne in popoldne. Zadnji komisiji je predsedoval kot poverjenik deželnega šolskega sveta deželni šolski nadzornik Frančišek L e v e c, prvi častni kanonik prof. A. K r ž i č. Zrelostni izpit za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom je naredilo 39 javnih gojenk ter dve privatistinji, in sicer:
a)	Javne gojenke: Ljudmila Bajec (z odliko), Josipina Budinek, Ana Celnar, v Antonija Čolnar, Kornelija Čermelj, Terezija Črnalogar, Marija Črne (z odliko), Marija Ditinger, Marijana Drukar (z odliko), Ana Hirschman, Amalija Hrovat, Danica Kalan, Terezija Kene (z odliko), Vera Kersnik (z odliko), Antonija Krašovic, Antonija Kuchler, Melita Leveč (z odliko), Ana' Likozar, Aleksa Lindtner, Frančiška Mačkovšek, Ana Mandelj, Marija Noč, Justina Penko, Alojzija Premk, Danica Rohrman (z odliko), Julijana Rotar, Ljudmila Sepe (z odliko), Pavla Siegmund, Ana Stich, Ana Strašek, Frančiška Suher, Olga Šavnik, Vida Šesek, Josipina Trdina, Marija Tušar, Kristina Veber, Alojzija Verbiv, Frančiška Završan, Marija Žirovnik (za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom z odliko).
b)	Privatistinje Olga Andreičič, Pavla Christof, Cirila Deleja, Teodora Kokalj, Angela Lebar, Alberta Pišlar, Marijana Potočnik (z odliko). Julija Prestor, Ljudmila Sirnik, Elizabeta Soss, Ana Zupane. Gojenka Terezija Podboj je napravila zrelostni izpit za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Dvema go-jenkama in 10 privatistinjam je bi! dovoljen ponavljalni izpit v začetku prihodnjega šol. leta, ena privatistinja je bila zavrnjena za eno leto. Na moškem učiteljišču se je udeležilo zrelostnege izpita 33 javnih gojencev in en privatist. Zrelostni izpit za šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom so naredili gojenci: Avgust Berglez, Leon Ce-puder, Jožef Gole, Stanislav Gradišnik, Artur Herrisch, Frančišek Jankovič, Jožef Jarh (z odliko), Jožef Jeras, Karel Jaretina, Adolf Jesih, Lovro Jevnikar, Leopold Kerne, Maks Koman, Viktor Lapajnar, Avgust Minkuš, Alojzij Peterlin, Karel Podobnikar, Karel Pogorele, Janez Škufca, Janez Vadnjal, Edvard Vidic, Ciril Vizjak, Emil Žan. Zrelostni izpit za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom so napravili: Maks Jovan, Janez Stenovec, Jožef Stojkovič in Viktor Schweiger. Dvema javnima gojencema je bil dovoljen ponavljalni izpit v začetku prihodnjega šolskega leta, 3 javni gojenci in en privatist pa so bili zavrnjeni za eno leto.
Štajerske vesti.
—š— Letošnja skupščina Ciril-Me-todove družbe se vrši v Brežicah na Štajerskem v mesecu septembru. Čas, kakor kraj se nam zdita primerna. — Dvakrat zapored (Jesenice, Ljubljana) se je vršila skupščina na Kranjskem, prihodnje leto bo v Trstu, kakor se pripoveduje, torej je umestno, da zboruje letos družba na Štajerskem, saj je baš naša severna meja najbolj izpostavljena nemškemu nasilju, torej tudi naj-boljpotrebna izpodbude in moralne podpore. — Brežice so nam simpatičen kraj, nam so blizu in tudi drugim niso predaleč — Brežice so v vsakem oziru primerne, da se vrši tam temeljito posvetovanje in razpravljanje,
—š— Iz Vojnika pišejo: Našo triraz-redno „nemško" šolo je obiskovalo celih 67 otrok. 64 jih je bilo katoliških, 3 protestantski. Ker je sedaj precej otrok izstopilo, nekaj jih pa odide v slovensko šolo, ki je boljša in tudi višje organizirana, bi bila prihodnje šolsko leto naša ljuba ponemče-valnica skoraj brez otrok. Naši nemškutarji so študirali in študirali, odkod dobiti nov „material". Priskočila jim je na pomoč „Sudmarka", ki hoče v trg naseliti 20—30 nemških sirot iz Zg. Štajerja. Nekaj bi plačevala SUdmarka", nekaj dotične nemške občine — največ pa vojniški Nemci. — Dvomimo pa, da pojde tudi na ta načini
Goriške vesti.
—g— Matura na goriškem ženskem učiteljišču. Napravile so maturo: S sloven-
skim in nemškim učnim jezikom z odliko: Marija Rozman; s slovenskim učnim jezikom z odliko (nemščina kot učni jezik brez odlike): Urška Gosak, Alojzija Jeglič, Pavlina Jenko, Pavlina König, Frančiška Korenčan, Ana Simšič, Katarina Vrtačič, Ivanka Zwölf; s slovenskim učnim jezikom z odliko: Klara Go-dina, Roza Gosak, Marija Kovač, Valerija Makuc. Usposobljene s slovenskim in nemškim učnim jezikom : Marija Bukovec, Nikolina Car-kavich, Natalija Dietz, Frančiška Kavčič, Katarina Košiša, Ljudmila Križman, Olga Vonk; s slovenskim učnim jezikom: Vincenca Au-touič, Valerija Boškin, Terezija Cerjak, Pina Faninger, Marija Finšgar, Matilda Gerbic, Marija Goljevšček. Olga Jurinfič, Ivana Ko-delja, Viktorija Merhar, Katcrina Mužulin, Marija Orel, Alojzija Podbršček, Ivana Pod-reka, Antonija Rijavec, Angela Skerl, Ida Strajnar, Armela Širok, Matilda Weber; usposobljene s slovenskim in hrvatskim učnim jezikom: Mihaela Maglica in Ruža Ružič.
—g— S Tolminskega poročajo: V zadnji seji pomnoženega c. kr. okr. šolskega sveta tolminskega je stavil ud Josip R a -k o v š e e k naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta; Poživljajo se deželni in državni poslanci kakor tudi slavna vlada, da zastavijo ves vplivvto, dadeželni zbor jstanovi deželni šolski fond, sicer mora priti neizogibno do finančnega poloma. — Drugi okrajni šolski sveti oglasite se!
—g— Konecletno poročilo Dijaške kuhinje. V začetku šolskega leta 1910/11. je bilo sprejetih v Dijaško kuhinjo 69 dijakov, 24 gimnazijcev, 8 realcev, 30 učiteljiičnikov, 2 pripravnika in 5 vadnikov. — Med letom jih je izostalo 11, in sicer 8 zaradi nepovolj-nega napredka, 3 so izostali samovoljno. Za mesta izstopivših so takoj prosili drugi, ki so bili tudi sprejeti. Do konca šolskega leta to je do vštevši 5. julija, je hodilo na hrano v Dijaško kuhinjo 63 gojencev, 25 gimnazijcev, 6 realcev, 25 učiteljiščnikov, 2 pripravnika in 5 vadnikov. Napredek teh je bil povoljen; med srednješolci in učiteljiščniki, ki jih je bilo 56, jih je dovršilo drugo polletje 6 z odliko, 1 je dobil ponavljalni izpitit, a 2 sta propala. Vsi drugi, t. j. 47, so bili usposobljeni za višji razred. Kako se je Dijaška kuhinja zdrževala, je znano; omeniti bi bilo z zadovoljstvom, da so v preteklem šolskem letu k vzdržavanju D. k. izdatno pripomogli tudi srednješolci in učiteljiščniki, ki so podarili Dijaški kuhinji 520 K 76 v kot prebitek koncertov in zabavnih večerov, ki so jih prerejali med letom v prid Dijaške kuhinje.
—g— Trije bratje odlikaši. Bratje Emil Kuret, gojenec c. kr. moškega učiteljišča, Marij Kuret, učenec I. gimn. razreda, in Milan Kureč, bogoslovec v osrednjem semenišču v Gorici, vsi trije sinovi upokojenega nadučitelja Ivana Kureta, so dovršili minolo šolsko leto z odliko. To je res redek slučaj v sedanjih strogih časih, ko se na učečo se mladino stavljajo skoraj pretirane zahteve ter služi v ponos staršem in v čast sinovom. Hvala vam, mladi junaki! Zgledovali se bodo v vas tudi drugi mladi učeči se Slovenci!
—g— Slovenski četrtoletniki moškega učiteljišča v Gorici so izročili nad 100 vezanih knjig leposlovne in poučno-gospo-darske vsebine Zvezi narodnih društev z naročilom, naj služijo te nabrane knjige kakemu našemu društvu kot temelj večji knjižnici. Knjige bodo poslane Bralnemu društvu v Sv. Križ pri Ajdovščini. Tem potom izreka pred-sedništvo Z. N. D. mladim, a vnetim rodoljubom najpresrčnejšo zahvalo za darovane lepe knjige in želi tudi svojemu društvu v Sv. Križu obilo uspeha.
Splošni vestnik.
„Omladina" objavlja v 5.—6. številki simpatično in resnici odgovarjajoč članek „Slovensko učiteljstvo".
Roseggerjev sklad Kakor poroča „Marburgerca", ima do sedaj Roseggerjev sklad že 1423 takozvanih „kamnov", v skupnem znesku 2,846.000 K. Tu vidimo jasno nesebično požrtvovalnost naših narodnih nasprotnikov, ki upravičeno upajo na tretji milijon. Zlasti pevska društva in dijaštvo prispevajo razmeroma pretirano visoke vsote v nemški „obrambni", ali pravzaprav napadalni sklad.
Dan 24 ur. Ministrstvo za trgovino je sporočilo trgovskim in obrtnim zbornicam, da nima ničesar proti temu, ako se uvede dan, ki bo štel ure od 1. do 24. Ministrstvo je pa pripomnilo, da bi se moralo po mnenju indu-strialnih, trgovskih in drugih krogov tako no-votarijo uvesti ne le na železnicah, ampak tudi v poštni in paroplovni službi in v drugih panogah javnega življenja. — Trgovske in obrtne zbornice bodo tozadevno vprašale za mnenje industrialne in trgovske korporacije in bodo svoječasno poročale ministrstvu za trgovino.
Popravek. V zadnji številki v poročilu o zborovanju učiteljiščnih abiturientov in abi-turientk je na 4. strani pred zadnjim odstavkom v 4. koloni izostal stavek: Potem je z b o -rovalce in zborovalkepozdravil prof. Jug. — V nekaterih izvodih smo že zadnjič ozuačili ta nedostatek. Referate z imenovanega zborovanja začnemo objavljati prihodnjič.
Mali vodnik potovalcem na jug.
Skupno poučno potovanje slovenskih učiteljev in učiteljic.
(Konec.)
Osmi dan. 27. avgusta. Nedelja.
Gruž-Mostar. Odhod 935 z ne-retvansko železnico, ki se vrsti med najlepše evropske proge. Mimo Omble (Rijeke) z. lepim pogledom v kanal Rožato, kjer privre Rijeka kot veletok iz tal. Potem po Krasu, kasneje lep pogled nazaj na obalo in morje. Pri Ivanici prične Hercegovina. V Humu treba prestopiti v drug vlak. Od Huma do Hutova vozi železnica po Popovem polju, dolu Trebinšice, ki je enako Cerkniškemu jezeru. Od junija do jeseni je suho in ga obdelujejo, ostali del leta pa je obširno 25 km dolgo jezero. Največjo širino ima pri Po-ljicah. V Gabeli pridemo k progi Metkovič-Mostar, ko smo prej premotrili Krupo in Neretvo (Narenta). Gabela, stara benečanska trdnjava.
Po premoščenju rečice Trebežat se vidijo malo pred postajo Čapljina na levo znatni ostanki rimske trdnjave »Mogorelo«. Nasproti postaje Čapljina velik tobačni ma-gacin. — Pri postaji Dretelj na nasprotnem bregu Neretve prezanimivo mohamedansko selo Počitelj, staro razbojniško gnezdo, lepa mošeja, razvaline starega, po kralju Tvrdku 1. 1338. sezidanega grada. — Žitomislič. Poleg postaje nekoliko velikih bogumilskih kamnov. Na desnem bregu pravoslavni samostan z lepimi bujnimi nasadi. — Dolina Neretve se jako zoži, nato Buna. Preko reke Bune jako lep stari most (Kosorska čuprija), ne ve se za sigurno, ali je rimski ali turški.
Po premoščenju Jasnice Biščepolje, dokler se dospe v
Mostar; prihod 320. Morska višina 59 m. — 20.000 prebivalcev. Na obeh straneh Neretve v ozki dolini med Humom in Podveležem. Visoka, skoro tropična temperatura. (Papadači, moskito, jako nadležni. Zato zvečer okna zapreti, preden se užge luč!) Vegetacija subtropično bujna. Narod krepak, samozavesten. Noša slična črnogorski, povse različna od bosanske. Največja znamenitost je stari most preko Neretve. Najbrž turški. V mestnem delu Zahumje katoliška cerkev v bazilikalnem slogu. Dalje velika pravoslavna katedrala in nad dva tucata mošej, ki so pa neznatne. — Čaršija (pazar). Sauervvaldova ulica in Velika Tepa (carina). — Turško pokopališče. Pravoslavna cerkev v bizantinskem slogu z lepim ikonostasom. Izpred cerkve lep razgled na mesto. Srbsko pokopališče. — Šola. — Prenočevanje.
Deveti dan. 28. avgusta. Ponedeljek.
Mostar-Sarajevo. Odhod iz Mo-starja 9 45. — Po Biščepolju do Hana Vojno. Potem Bjelopolje. Na vzhodu Porin-planina (do 1837 m). — Pri postaji Raškagora prične slikovita Neretvanska soteska, 30 km dolga, segajoča do postaje Jablanica.
Prva postaja v tej soteski Drežnica ob Drežanki. Pri postaji Grabovica je soteska najožja. Spomladi v soteski vse polno hudournikov in vodopadov, med njimi Pra-povac ali Komadina. Za postajo Prenj dol GlogoŠnice, na desno velikansko gorovje Prenj z Lupoglavo (2100 m). — 75 m dolg most preko Neretve, potem Jablanica. Za Jablanico visok most preko Doljanke, potem mimo postaj Rama, preko Neretvice Ostro-žak, Lisičič, postaja Konj ica. Med potjo smo videli na levi gorovja Čvrstnica (najvišje hercegovsko 2227 m) in Čabolja planina, na desno Prenj in Velež. Konjiča, mohamedansko mestece. Lep kamenit most. — Tu zapusti železnica Neretvansko dolino in preide v dolino Treščnice. Za postajo Pod-orožac se prične 18 km dolga zobača (Zahnradbahn). Proga se mnogokrat lahko zasleduje, ker se iz doline Travošnice zopet vije v dol Treščnice. Pri Doljni Bradini lepi vodopadi. Postaja Ivan 876 m visoko. Razvodje med Adrijo in Črnim morjem in meja med Hercegovino in Bosno. Pri Rasteljici neha zobača. Potem TarČin z lepim pogledom (desno) na Bjelašnico-planino (2063 m). Nato zopet kratka zobača do Pazarida. Ob Zujevini skozi sotesko Zovik mimo postaj Hadžiči, Blažnj, Ilidže preko Milj ačke v
Sarajevo. Prihod 510. — Mal izpre-hod po mestu. — Prenočevanje. Ako bo bolje kazalo, prenočimo v Ilidže, si ga ogledamo in drugo jutro odrinemo v Sarajevo. Če ne pa izlet semkaj.
Deseti dan. 29. avgusta. Torek.
Sarajevo (okrog 50.000 prebivalcev). Ogledovanje. Tobačna tvornica. — Po Hiseti, , nekdanjem ciganskem delu preko potoka Koševo, na desno idilična Ali-paša-mošeja, pred njo turška kafana. — Na levo mestni park. — Čemaluša ulica. Na desno vladno poslopje. — Razpadlo turško pokopališče.
—	Ferhadijâ ulica. — Sejmišče (Markthalle).
—	Glavna pošta. — Katoliška katedrala. — Bosansko-hercegovski muzej. Prezanimive zoološke in etnografske zbirke. — Umetno-obrtni muzej, — Fran Josipova ulica. — Grška metropolitna cerkev. — Čaršija, povse orientalska. — Bezistan, španijolska proda-jalnica. — Begova džamija, 1526—1530 sezidana. Jako slavna. Dragocene preproge. ArŠin kamen ima vdolben oficialni aršin (turška mera). Sahat kula s turškim cifrov-nikom na 24 ur. Kuršum medreša (hodžska šola). — Gornja Čemaluša. — Stara srbska cerkev. — Španijolski tempelj. — Šerijatska šola v Hrgida ulici. Mavriški slog. — Lo-gavina ulica. Sinan tekkia (samostan tulečih dervišev). — Preko Čaršije se dospe k ro-tovžu, mavriško-bizantinski slog. — Kiraet hana (turška čitalnica). — Kafana Bendbaši, lep vrt ob Miljački. — Preko šeher-čehajin mosta Careva ulica. — Careva džamija, ofi-cialna turška cerkev. — Konak deželnega šefa. — Justična palača. — Državni atelije za preproge. — Filipovičev trg. — Preko mosta na Appelov kai. — Protestantska cerkev. — Židovski tempelj. — Na levem bregu Miljačke španijolsko pokopališče. — Kaka ljudska šola. — Okolica : Na severu Hum in Gradanj, na vzhodu Mali Orlovac in Hrastova glava, na jugu Velika Kapa, Dragulac in debelo brdo, za tem visoki Trebevič. Na zapadu rodovitno sarajevsko polje. — Na vzhodu kastel z rumeno in belo bastijo. —
Enajsti dan. 30. avgusta. Sreda.
Odhod iz Sarajeva ob 6 25 (za 2. progo) z bosansko-bercegovsko drž. železnico.
Postaje: Raji ovac, konec sarajevskega polja. — Reljevo. — Vogošda. Podlugovi. — Visoko. — Prej se zad-njikrat zazre Trebevic. — Dobrinje. — Čatici. — Preko reke Bosna Kakanj-Doboj. — Gora. — Lašva. (Prih. 852.)
Tukaj se proga deli. Glavna na Bosanski Brod, druga (zanimivejša) preko Jajca
—	Banjaluke in Dobrlina v Zagreb.
Navedemo obe.
1.	Janjiči. — Zenica. — Vranduk, slikovit s starim gradom. — Nemila. — Han Begov. — Žepče. — Zavidovič. — Globa-rica. — Maglaj, na desnem bregu Bosne, lepa mošeja in star grad. — Trbuk, — Usora.
—	Doboj, star kraljev grad. — Kotorska. Tu zapusti železnica dolino Bosne. — Velika.
—	Han Marica na razvorju Bosne in Ukrine.
—	Velike serpentine Dervent. — Novoselo.
—	Dospe do Save. Sijekovac. — Bosanski Brod. — Od tu dalje v Zagreb. —
2.	Lašva, odhod 906. — LaŠvanska soteska. — Vitez. — Bjela. — Dolac, na podnožju Vlašica. — Travnik. Staro zanimivo orientalsko mesto. Star kastel, ki ga je baje sezidal bosanski kralj Tvrdko II.
—	Na desno grob (turba) turškega svetnika Ismajil Babe pod 400 letnim velikanskim topolom. Potem razvalina Varošlug in dalje postaja Tur bet, — Preko Lašve in Ko-marnice Goleš. — 1360 m dolg predor pod Komorskim sedlom (razvodje Vrbasa in Bosne). Komar777 m. — Zobača. Oborci.
—	Dolnji Vakuf. Na jugu Vratnica planina (2000 m). — Babinoselo. — Vije-nac; na brdu razvalina Vinac grofov Ke-glevičev. — Ob Vrbasu dalje preko Kaba-rakta Plive (10.000 konjskih sil) v Jajce. Prihod 1"55. Eno najzanimivejših in najsli-kovitejših mest. Kakih 4000 prebivalcev. Luka Kula. — Grad. — Katakombe. — V cerkvi sv. Ivana v stekleni krsti okostje obglavljenega zadnjega bosanskega kralja Štefana Tomaševiča. —
Iz Jajca (ob 2-30) vožnja z avtomobilom (10 K) po preslikovitih Vrbaških soteskah v v Banjaluko 73 km. To progo štejejo med
najbolj velikanske v Evropi. — Skozi ozka, stara banjaluška vrata na levem bregu Vrbasa, dalje na desnem bregu. Na desno nad 400 let stari frančiškanski samostan P o d -m i 1 j a č a, najstarejša katoliška cerkev v Bosni, Kmalu na to prva divja soteska (tjesno) skozi 360 m dolgi grebenski predor proti Vla-sinjim Stijenam, skozi katere je drugi predor 44 m dolg. Ob Bijelih Stijenah dalje do konca soteske. Ob Vrbasu stari, primitivni mlini čudne oblike. Na nasprotnem bregu hudournik Ugar. Na levo čedna dolina Črne rijeke. Postaja E o č a c. Nasproti vselo Vilma. Grad Bočap in mala mošeja na strmi steni.
—	Rodovitna dolina Agino selo. Druga soteska, 9 km dolga. — Stari grad Krupa na Manjači (levo), Tisovac planina (desno). — Pravoslavno selo Krupa, na levo čardak (vila) nekega bega. Zvečaj-grad. Tretja soteska (3 km). Jako divja, Veliko orlov gnezdi v nedostopnih stenah. Karanovac,
—	Novoselo. — Predmestje Gornji Š e h e r (mohamedansko). —
B a n j a 1 u k a. Prihod 6" 19, 25.000 preb. Polovica Mohamedancev. — Dve katoliški cerkvi, dve pravoslavni, dva židovska templja, in do 40 mošej. Najlepša izmed teh Fer-hadija džamija, v glavni ulici Čaršije.
Dvanajsti dan 31. avgusta. Četrtek.
Odhod iz Banjaluke 7 40 z vojaško železnico Banjaluka-Doberlin, zadnji bosanski okraj, kamor dospe ob 11"08. Za Banjaluko imamo na levo frančiškanski samostan P e -t r i č e v a c, dalje ženski samostan Marija Zvezda. Železnica se vzpne na sedlo Ku-kovica, razvodje med Vrbasem in Uno. Potem dalje v dolini Gomjenice, dalje ob Sani, potem ob Uni do Hrvaške K o-stajnice. Na nasprotnem bregu je Bosanska Kostanjica. Mimo Siska vZagr eb. Prihod 213 —
Ogledovanje Zagreba in razhod.
Priden in pošten
z dežele, ki ima veselje do barvarstva in snaženja oblek se sprejme takoj v
kemični barvalnici in snažilnici oblek Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip štev. 8.
ir»
ki •M -■Ž
i3>i
AVGUST AGN0LA
Ljtritfjana, Dunajska cesia 13
priporoča svojo bognto zalogo
slekk, porcelana, svetilk, ekvk«», šip Kd. Tiataike za ioimt kiafi, kakor tadi apatate 22 fc&a&ae poizkušaje. — Prevziiaa vsa v te :: stroko spadajoča deža. ::
Iv. Bonač
v Ljubljani
priporoča svojo trgovino papirja in pisalnih potrebščin, karton ažno tovarno, knjigoveznico.
©
J. J SX
Ljubljana
Danajnka cesta
(• t)

Šivalni strsft
kolesa in pisalni stroji

Najugodnejši deš«ti nakupni vit. Poletje 1911.
V. J. Havliček a br&tr
Kopelji, Podebrady (Češko)
skkvnoznaai izvozni dom, pošilja franko
novo zbirko vzorcev
modnega blaga, cefirov in sukna
Opreme za neveste, Havliekove tkanine, | eiitmas*a, brisalk, robo«v, garnitur itd. Vzorci franko.
Letne novosti 1911
1 zavoj 40 metrov pralnih ostankov pmktično adruženih za 18 K franko doeUvljpn. Od teh ne pošljemo vzoroev. Samo pri nas najbolje.
Havličkova tkanina 1 kos 18 m za 12 K, boljše vrste S8 na za 16 K. Speeialiteta: Po-bradska kopališka tkanina 23 m za 22 K 40 v.
Založeno 1. 1887. XXV. letnik. Pišite po Tsoree!
R JULIJA ŠTOR —Linb|iana— a Al " * ^ * Prešernova ulica Štev. 5. il.	
lig	i največja zaloga moških, dam- [ll skih in otroških čevljev, čevljev |1 za lawn-tennis in pristnih WA goisserskih gorskih čevljev, 1(3 ' Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah. 69
„66"
Mu stroj 28. stoletja
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali
od njih agentov!
Singer Ca deln. dr. šivalnih strojev,
Kranj	Kočevje	Novo mesto.
Glavni trg 53. Glavni trg 79. Veliki trg 88.
Na sploSno vpraSanje vsako zaželjeno pojasnilo; vzorci za vezenje, krpanje In ii vanje zastonj in franko-
Ljubljana Sv. Petra cesta 4.