Pofitnhui plačana ▼ gotovtnL Leto XV., štev. 263 Ljubljana, četrtek 1$. novembra 1934 Cena 2.— Din Upravmštvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 6. — Teieton št. 8122, 3123, 3124. 3125, 3126. Lnseratni oddeleK: Ljubljana, Selen-burgova ui 3. — Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Teieton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, VVien St 105 241 Bodoče etape japonskega prodiranja V času, ko so veliki domači dogodki tako popolnoma okupirali evropsko politično javnost, je na Daljnem vzhodu Japonska neprestano na delu, da izkoristi zaposlenost Evrope ter si pripravi vse potrebno za svoje nadaljnje ofenzive. Situacija je za njo silno ugodna. Od odločujočih evropskih sil v področju japonskih sodobnih teženj nobena ni prav posebno zainteresirana, niti Francija, niti Velika Britanija, niti Italija. Amerika se je sicer močno zanimala za proti-japonska razpoloženja vzhodnoazijskega področja, toda ne v toliki meri, da bi se čutila poklicano priskočiti Kitajcem na pomoč, ko jim je japonska okupacija jemala Mandžurijo. Dandanes je takega razpoloženja v Ameriki še manj, saj je tamkaj poglavitna briga koncentrirana na reševanje gospodarske krize, ki ob njem vzhodnoazijski problemi popolnoma izginejo v ozadju. Zdaj moremo tudi še ugotoviti, da je zbližan je med Ameriko in sovjetsko Rusijo ostalo brez vsakršnega vpliva in učinka na razplet političnih odnošajev v vzhodni Aziji, pač dovolj zgovoren dokaz, da se Washing-ton v te afere ne misli vtikali. In tako ima Japonska opraviti edinole z Rusijo ter more smatrati, da ji je pri iSzvrševanju imperialističnih namenov na azijski celini hrbet na oceansko stran popolnoma zavarovan. Kitajska sama pri tem ne prihaja niti najmanj v poštev; njene slabotne sile so napram modernizirani Japonski tako patriarhalno zastarele, da se je komaj še treba brigati sanje. Vsa teža japonske politične ekspan-.čvnosti pritiska tedaj na Rusijo samo. V Moskvi se tega dobro zavedajo. Zato je sovjetska vlada izvajala konse-kvence ter se je temeljito preorientirala. napram Evropi; vse to v težnji, da si .tavaruje hrbet. To je dovolj znano, očl-vidno pa je tudi dejstvo, da je kljub taki politiki Moskva napram Tokiu še vedno v defenzivi in popuščanju. Nič več se ne da zanikati, da je sovjetska Rusija dokončno resignirala na Mandžurijo in na pozicije, ki Jih je imela v njej. Prodaja mandžurske železnice sicer še ni defini-tivna, ali s tem se stvar v bistvu nič ne spremeni. Zakaj v načelu je Rusija pristala na prodajo in da prenos še ni izvršen. temu so vzrok samo še diference v podrobnostih, tičočih se finančnih obveznosti ter tehnične izvedbe. Borbeni režim bi sicer mogel te materialne razlike porabiti kot pretvezo, da zavlačuje kupčijo in jo z zavlačevanjem končno onemogoči. Toda sovjetska Rusija danes nikakor ni v takem razpoloženju, marveč je zares že resignirala na vse svoje pozicije v Mandžuriji Boljševiška Rusija zapušča dHšelo. v katero je njena carska prednica nekdaj vstopila s toliko obetajočimi zmagoslavnimi koraki. To je dejstvo, ki se ne da zanikati in ki se pač tudi ne more spremeniti. Toda zadeva z vsem tem nikakor še ni končana. Ko bo velika mandžurska železnica prešla v japonske roke, ki se poslužujejo rnandžurskih rokavic, in ko bodo zadnji ruski uradniki zapustili železniške postaje ter vlake, bo morda nekaj časa na Daljnem vzhodu mirneje. Toda bržkone samo za nekaj časa. Japonska je v južni Mandžuriji pocestnica onih istih velikih privilegijev, ki si jih je tu nekdaj pridobila carska Rusija, pa jih je morala potem po vojnem porazu prepustiti Japoncem. S temi dragocenimi privilegiji Japonska izkorišča deželo materialno in politično in nedvomno bo z njihovo pomočjo Mandžurijo držala v odvisnosti ter ji polagoma, te bo potreba, pripravila usodo Koreje. To je sedaj samo še vprašanje časa; glavno je, da je sovjetska Rusija resignirala na svoje pozicije v deželi. Ali Japonska s tem še ne miruje. Njen cilj ni le Mandžurija, marveč popolno zavarovanje pozicije na azijskem kontinentu. Nikaka tajnost ni, da stremijo v Tokiu za tem, da si prisvojijo vso azijsko obalo ob Mandžuriji, ki je sedaj ruska zemlja. Vladivostok, to je cilj japonskega imperializma. Ne morda, da bi ta luka sedaj predstavljala kdo ve kako važnost za Japonsko, saj je tudi za izvoz v Mandžurijo le manjšega pomena, ker je prosta pot proti jugu na Ljao-tung. Toda dokler je še obala ob Tihem oceanu v ruski poses+i, Japonci niso zadovoljni, zavedajoč se, da bi .jim mogla odtod vendarle zapretiti nevarnost, kadar bi bil v Moskvi na krmilu močnejši režim. Zato so japonske težnje, Rusijo izriniti popolnoma z obrežja Tihega ocena, kamor je Vladivostok tako prešerno in samozavestno zapisal svoje ime in svoj program. Prav nič se tedaj Evropa ne bo čudila, ako se bodo v bodoče pričeli pojavljati vzemimo konflikti na mejni reki Amurju; smatrati ji bomo mogli za dokaz da je Japonska že na potu v naslednjo stopnjo svoje politike, v ofenzivne priprave za prisvojitev ruskega azijskega primorja. Prav zadnji čas se vedno bolj gostijo poročila, da pripravlja Japonska svoje nadalinje prodiranje na mongolski strani. Vnanja Mongolija je popolnoma v ruski politični sferi, toda notranja Mongolija, ki meji na Mandžurijo in Kitajsko, je dežela, kjer tudi Kitajska oblast nikdar ni mnogo pomenila. Tu je sedaj VELIK USPEH FLANDINOVE VLADE Flandinov program je slanska zbornica je Pariz, 14. novembra d. Poslanska zbor. niča je snoči po kratki debati o vladni deklaraciji, v kateri so govorili zastopniki vseh strank izrekla Flandinovi vladi zaupnico s 423 proti 118 glasovom. Odločna napoved borbe proti vsem oboroženim organizacijam je napravila ugoden vtis celo na socialistični tabor. Centrum je zadovo. Ijen zlasti zaradi tega. ker je po dolgih letih zamenjala radikalno manjšinsko vlado parlamentarno trdna vlada. V novem kabinetu vidijo centralne skupine francoskega parlamenta povratek k načelom parlamentarne demokracije. Čeprav se je Flandin sam imenova. Doumerguejevega naslednika tudi v političnem smislu, kar naj bi pričalo o njegovi desničarski usmerjenosti, velja nova vlada vendarle kot kabinet parlamentarne sredine. Zaradi tega sodijo parlamentarni krogi, da bo v razmeroma kratkem času uspelo novi vladi spraviti pod streho tudi novi državni proračun. Sploh napovedujejo Flandinovemu kabine, tu dolgo življenje. V debati o vladni deklaraciji so snoči govorili tudi socialno levičarski poslanci Deat, Margaine in Lebas. katerim je za- zbudil zaupanje na levici in desnici — Po-izrekla vladi zaupnico z ogromno večino radi njihovih ostrih izpadov proti režimu takoj odgovoril ministrski predsednik, ki je ponovno poudaril, da smatra izvedljiv gospodarski program za edino sredstvo, s katerim bo mogoče premagati moralno, socialno gospodarsko in politično krizo v državi. Velixo pozornost je izzval njegov poziv vsem strankam, naj čuvajo politično premirje. Nimamo časa za strankarsko politiko, je dejal Flandin med drugtm To je poslednji poskus, da ohranimo pariamen. tarizem. Izogniti se hočemo vsaki diktaturi. Ohraniti moramo politični ta socialni mir v državi če hočemo mir tudi izven nje. Poslanska zbornica je nato glasovala o predlogu reso'ucije. ki pravi: Zbornica sprejema izjave vlade glede nadaljevanja strankarskega premirja v znamenju repu-blikinega reda ter notranjega in zunanjega miru in v svrho gospodarske obnove države, da bi se končno lahko pripravila državna reforma in izraža vladi svojo zaupnico Za zaupnico je rlasova^o 423 poslancev, od socialnora dikalne skupine do centrum a. Proti zaupnici je glasovalo 118 poslancev Društvo narodov bo imelo besedo V sporazumu s Francijo, Malo antanto in Balkansko zvezo bo Jugoslavija zahtevala intervencijo DN Pariz, 14. novembra p. Današnji listi obširno komentirajo včerajšnji sestanek zunanjega ministra Lavala s francoskim poslanikom v Beogradu Naggyarom. G. Naggjar je poročal zunanjemu ministru o stališču jugoslovenske vlade glede nadaljnjih korakov v zvezi z marsejskim atentatom. Jugoslavija zahteva, da se vsi krivci brez izjeme najstrožje kaznujejo. Jugoslovenska vlada bo v tem pogledu napravila korake pri Društvu narodov na njegovem prihodnjem sestanku, ki bo 20. t. m. »Flgaro« poroča, da se bo francoska vlada docela solidarizi-rala s stališčem jugoslovenske vlade in bo skupno z Malo antanto in Balkansko zvezo podprla jugoslovenske zahteve. Bukarešta 14. novembra p. »Univer-8ul« poroča, da bo jugoslovenska vlada v dogovoru s Francijo, Malo antanto in Balkansko zvezo izročila na prihodnjem zasedanju Društva narodov posebno no- to, v kateri bo zahtevala, da odredi Društvo narodov preiskavo o marsejskem atentatu in o delovanju teroristov v raznih evropskih državah. Jugoslovenska vlada se bo pri tem sklicevala na člen 11. pakta Društva narodov. Obenem z noto bo predložila nepobitne dokaze, da se je marsejski zločin in vsa ostala akcija, ki je s tem v zvezi, pripravljala v tujih državah ih je torej organizirana 1» inozemstva. Parlamentarna preiskovalna komisija Paril, 14. novembra- (■ Na seji poslanske zbornice je snoči malo pred 23. uro poslanec Grisoni stavil predlog, da se imenuje parlamentarna anketna komisija i nalogo, da ugotovi politčno odgovornost zaradi krvavih dogodkov v Mareeilleu. (Grisoni je bivši bojevnik m član organizacije Poilus d'Orieut ter navdušen prijatelj Jugoslavije. Op. ur.) Dr. Mile Budak je eden glavnih sokrivcev Nove ugotovitve pariške policije — Dr. Budak ie bodril in nadziral atentatorje Pariz, 14. novembra p. Pariški listi objavljajo še nekatere podrobnosti o preiskavi zoper dr. Budaka, ki je bil na zahtevo francoskih oblasti aretiran v I ta 11 j T in o katerem sumijo, da je skrivnostni »Peter«, ki je skupno z »lepo Slovanko« izročil atentatorjem revolverje in bombe. Dosedanja preiskava je ugotovila, da so Budakove izpovedi pred italijanskimi oblastmi, češ da je 8. oktobra dan pred aten. tatom, prišel iz Nemčije v Italijo, neresnične. Ugotovljeno je, da je bil skupno s Kvaternikom v Lausanni in je tam počakal na atentatorje ter se nato skupno z njimi odpeljal v Francijo. Tirdi on je dobil od Kvatemika ponarejen češkoslovaški potni list, ki ga je pozneje uničil, da bi mu ne prišli na sled. Budak je atentatorje bodril In jim prigovarjal, naj korajžno izvr. še svojo nalogo. Ugotovljeno je nadalje da se je dan pred atentatom in na dan atentata mudil v Marseilleu in okolici in vse kaže. da je ves čas sam nadziral atentatorje. še le po Izvršenem atentatu je iz- na delu spretna japonska propaganda, da pripravi pot kasnejši vojaški in politični zasedbi, ako bo potrebno, v glavnem pa ima cilj, da zapre prehod ruskim bočnim poskusom. Prav dobro se iz vsega razvidi, da je Tokio širokopotez-no na delu, kaiko se čim najbolje pripravi za bodočo, še večjo ekspanzijo. Ne morda, da bi silila Japonska v sibirsko notranjost, saj ji je ta mnogo prehladna, marveč le toliko, da odrine Rusijo od Oceana in si tu podredi dovolj širok obrežni pas, ki naj jo trdno ščiti pred kontinentalnim ozadjem. Evropa ima danes svoje velike brige, vzhodnoazijske zadeve se je tičejo le posredno. Likvidacija spora okrog man-džursike železnice bi morda dala misliti, da se bo Rusija čutila pomirjeno in da se bo spričo tega zopet nekako oddaljila od Evrope. T^da ekspanzivne japonske težnje, o katerih soglašajo vse vesti z Daljnega vzhoda, pričajo, da se sovjetska Rusija tudi za naorej ne bo čutila varne, marveč da bo tudi poslej potrebovala varnih odnošajev na svojih za-padnih mejah. In s tega vidika dobivajo sama po sebi nekam tiha vzhodnoazijska dogajanja tudi za evropsko politiko odločilen pomen. ginil iz Francije in se nato pojavil v Italiji. Francoska vlada je na podlagi teh ugotovitev zahtevala od italijanske vlade, da tudi dr. Budaka skupno z ostalimi zločinci, ki so se zatekli v Italijo, izroči francoskim oblastem. Budakov potni list Pariz, 14. novembra, č. »Journal des De-bats« se podrobno bari z zagovorom dr. Budaka v Genovi in pravi med drugim: Zakaj je dr. Budak pokazal nemškim oblastim v Kufsteinu svoj pravi potni list, italijanskim na obmejni postaji pa ponereje-ni češkoslovaški potni list? Italijani so morali vendar opaziti, da v potnem lista ni potrdila, da je dr. Budak zapustil nem-Kko obmejno postajo. Če bi bile postopale s n j m, kakor postopajo običajno, bi ga morale najmanj aretirati ali pa vsaj poslati nazaj čez mejo. Poleg vsega tega pa je Budakov ponarejeni češkoslovaški potni list Se izginil, tako da ni mogoče ugotoviti, kdaj je dr. Budak dejansko prišel v Italijo. Zaradi tega alibi, k? ga je navedel dr. Budak v svojih izpovedih, nima nikake pod- Sploh ni mogoče kontrolirati potovanj dr. Budaka. kakor tudi ne ostalih teroristov po Srednji Evropi. Imeli so svoj glavni stan v Italiji. Razvijali so izredno intenzivno delovanje pod vodstvom dr Paveliča. To sta glavni dve ugotovitvi, ki sta neizpodbitni. Sicer se je sedaj prenehalo njihovo delovanje in tudi njihovi tabori, ki so jih imeli v Italiji in na Madžarskem, so vsaj na videz razpuščeni. Toda vse kaže. da italijanske oblasti ne nameravajo izročiti aretiranih teroristov francoskim odno-sno jugoslovenskim ob'astim. Francija zahteva tudi izročitev Jeliča Pariz. 14. novemibra p Francoska vlada je preko rimskega poslaništva zahtevala od italijanske vlade aretacijo in Izročitev dr. Branislava Jeliča, ki je bil eden izmed glavnih pomočnikov Paveliča in je vodil nekaj časa organizacijo v Berlinu Od tam je pobegnil najprvo v Ameriko, nato na se je zatekel v Italijo tn biva sedaj v Bo logni. Obsojena Paveličeva terorista Varafcdin, 14 novembra n Senat okrožnega sodišča je danes po zakonu o zaščiti države po členu 1. in 2. sodil Rudolfa ši- Velik psiholoSki in politični uspeh Pariz, 14. novembra. AA. Politika strankarskega premirja se nadaljuje; doslej največja večina v sedanji zakonodaji — 423 : 118 — za Flandinovo vlado je vel k psihološki uspeh in nič manjši politični. To so glavne ugotovitve, ki jih zabeležu-jejo današnji jutranjiki. Večina zmed njih kaže zato popolno zaupanje v Flandinovo vlado. »Matin« pravi: zdai se smemo nadejati, da bo š'a poslanska zbornica po tem poskusu resno na delo v času. ko je široka nacionalna unjja bolj potrebna kakor kdai-koli prej. Doge ovaciie, ki so sprejele vladno deklaracijo, so za »Pet t Parisien« dokaz, da ie zbormca slej ko prej za ohranitev premirja med strankami. »Petit Journal« poudarja zadoščenje poslanske zbornice, da je dobila vlado republikanske uniie. ki je poroštvo za strankar- Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon 6t 2440. Celje, Stmssmaverjeva ulica St. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu sko premirje in ni odvisna od pritiska nlice. Žborn ca ie pred vsem trdno prepričana. da je parlamentarizem prišel k enemu izmed svojih poslednjih poizkusov. »Echo de Pariš« pravi: Vlada triumfira, toda patrioti se ne bodo dali zasužnjiti od vlade, ker ni zmožna streti revolucionarnih sil. List namiguje pri tem na vladne načrte o razorožitvi političnih društev. »Oeuvre« pravi, da je včeraj glasovai parlament zoper diktaturo strank. Tudi »Populaire« priznava, da je vladna izjava spretna n ne brez vsebine. Posebno naglasa skoraj enodušno pritrjevanje vse zbornice, ko je Flandin vzklikni1!: Republikanska država ne bo kapitulirala pred strankami. Mogočen poziv k delu London. 14. novembra. AA. >Daily Tele-graph« pravi v svojem komentarju o zaupnici francoski vladi: Flandin 9e je sijajno predstavil Njegova deklaracija je mogočen poziv k delu. Novi predsednik francoske vlade ie mož, ki spada v sedanje okoliščine. Podobno se izražajo tudi drugi listi še v Nemčiji se čudijo Berlin. 14- novembra. AA Tukajšnja listi, zlasti »Berliner Tageblattt', poudarjajo, da ie včerajšnje glasovanje v francoski poslanski zbornici najpomembnejša zaupnica, ki jo je katerakoli francoska vlada dobila v zadnjih letih jaka in Rudolfa Vutuca zaradi delovanja proti državi Prvi je bil obtožen, ker je prejel od že obsojenega Stjepana Sam bol a večjo količino orožja in streliva ter pro. pagandnega gradiva, drugi pa zato, ker je bil o tem obveščen, a šijaka ni prijavil ob-lastvom. šijak je bil obsojen na 8 let robije in trajno izgrubo častnih državljanskih pravic, Vutuc pa na 3 leta robije, 200 Din globe in izgube častnih državljanskih pravica za dobo dveh let Zagovorniki atentatorjev Pariz, 14 novembra AA. Iz Marseillea poročajo, da so udeleženci atentata na kralja Aleksandra Pospišil. Kralj in Rajič ponovili svoje prejšnje izjave, da nočejo sami imenovati svojih braniteljev, češ. da bo to storila teroristična organizacija. Ker pa se to iz razumljivih razlogov še ni zgodilo, je sodišče uradno določilo za brani, telje odvetnike Pollaka Grisonija in Fran-ceschija. Sled za „lepo Slovanko" Beograd, 14. novembra. P. Iz Pariza poročajo. da je sedaj francoska policija dejansko na sledu tajinstveni s-Slovanki«. ki potuje po Franciji z limuzino št. 22.314 CD. Pred kratkim se je mudila v Fontanu. Temeljito čiščenje na Bolgarskem Sedanji režim energično nadaljuje preiskavo o zločinskem početju članov VMRO in njihovih zvezah Sofija, 14. novembra d. Vojaške preiskovalne oblasti so našle v čuetendilu arhiv razpuščece organizacije VMRO. Sinoči je bil o arhivu objavljen uradni komunike sofijske policijske direkcije, ki pravi, da so imele hišne preiskave pri nekaterih bivših članih VMRO v Čustendilu naravnost nepričakovan rezultat. Razen v ču-stendilu so našli mnogo materijala tudi v Kloikošnici, Roškovcih, Kadrovici in v So-fiji. V Klokošnici so našli del arhiva cen. tralnega odbora VMRO ki ga je upravljal aretirani terorist Zore Nastav. V arhivu je tudi mnogo dokumentov iz najnovejše dobe po prevratu 19 maja, ko je prišel na krmilo sedanji režim. V Roškovcih so našli osem bomfo tipa »Odrin« in mnogo streliva, v Kardovici 6 pušk, 3 bombe in 270 nabojev, v Cus^en. dilu pa 20 peklenskih strojev, 13 vžigalnikov za peklenske stroje, in še mnogo drugega razstreliva, akumulatorjev, mehaničnih aparatov za peklenske stroje in mnogo drugega materiala V hiši bratov Antonov.Stankov so zaplenili 25 zabojev razstreliva, 2 bomfbi. peklenski stroj, 8 vžigalnikov za peklenske stroje, dalje okrog 700 vžigalnikov za bombe, 239 pere« za avtomatske puške, 2 karatiinki 2300 nabojev, okrog 1000 znakov VMRO in še mnogo drugega materiala, poleg tega pa še dve vreči in velfk zaboj poln arhivskih dokumentov. Preiskava se z veliko vnemo nadaljuje. Listi poročajo, da so najdeni dokumenti eelo zaupnega anačaja V arhivu je bila tudi okrožnica, ki je bila poslana članom še sedaj obstoječih makedonskih bratstev ln jim je priporočala, naj se voišejo v razne gospodarske in kulturne organizacije, da bi motrli tako bolj skrito delovati Dalje s© našli pisma Karovjova, v katerih navaja, da je orejel velike svote denarja od VMRO Neko pismo, naslovljeno na Vančo M'hajlova. govori o zahtevah, ki naj bi jih M'hajlov stavil blvSemu ministrskemu predsedniku Lijančevu. Iz arhiva tudi izhaja, da je bil sedaj internirani odvetmifk in bivši minister Peter Džidrov dolgo let predsednik upravnega odbora »Makedonske banke«. Leta 1931 je skupno z dr Saharovom kandidiral v pe-tričkem volilnem okrožju za narodnega poslanca na listi koaliciie makedoncev in socialnih federaltetnv Denar za volilno kampanjo je dobil Džidrov na ra>rpo1agood VMRO Zveze VMRO s politiki Sofija, 14. novem-bra t Opoldanski list? prinašajo nove podrobnosti iz zanlenjene ga arhiva r&rpuščene teroristične organizacije VMRO Veliko senzacijo je zbudila vest da je VMRO v družbi z nekaterimi bivšimi zamljedelskimi ministri Pripravljala zaroto proti sedanjemu režimu v Bolgariji. Sedal |e tudi jasno, da so bivši zemljedelci ie dolgo tesno sodelovali z ma. kedonstvuMiščimi. V arhivu so našli več oisem bivšega zemlfedeKk«qa miririra Dimltra Gičeva. ki jih fe ooslal "anči Mi hailovu V njih mu je oblitihlial vso po-nyOč remi»hnov Dalje nišli t«w*> Vrf»r>"e oisiTi ki j|H 'e D""1'' VMRO GiSevu in Verailn Dimovu. v katerih 7»htpva name«Htpv ml* vete nfenfh članov v njunih ministrstvih Priiateljstvc med vladnimi zemljedelci in VMRO je ob- stojalo že takrat, ko je pričel Gičev ostro borbo proti vladi Ljapieva, s katerim se Mihajlov ni hotel osebno sporeči, ker mu je nekoč Ljaipčev izredno mnog0 materialno in moralno pomagal pri delu za VMRO in njene namene. V arhivih so našli tudi mnogo kompro-mibujočega materiala za več uglednih javnih funkcionarjev. Tako so kompromitirani med drugim sofijski o-dvetnik dr Peter Džidrov, prof -Ivan Džosev, Arspn Niko-lov, vseučiliški profesor Miletič in drugi, ki so stalno prejemali denarne podpore od VMRO. Še en konto Madžarske Zanimivo je, da je bivši minister Vergil Dimov v nekem pismu priporočal Vanči Mihajlovu. naj sprejme italijanskega novinarja Zingarelija na intimen razgovor. Končno Izhaja iz najdenih dokumentov, da je imel upravni odbor VMRO tudi tesne stike z madžarskim poslaništvom, od ka-terega je Prejemala organizacija bolgarskih banditov za svoje rovarjenje proti Jugoslaviji tudi velike denarne podpore. Novelizacija invalidskega zakona Beograd. 14. novembra. AA V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je danes komisija za izpremembo m dopolnitev sedanjega invalidskega zakona nadaljevala svoje delo. Seji je prisostvoval minister za socialno politiko in narodno zdravje dr Novak. Gre za to. da se v okviru finančnih sredstev, ki so na razpolago, izpopolni invalidski zakon v korist vojnih invalidov in rodbin padlih ali umrlih vojnih invalidov. Belgijska vladna kriza Bruselj, 14 novembra, d Belgijska vladna kriza še ni rešena Po včerajšnji kratki seji poslanske zbornice, na kateri ie ministrski predsednik objavil ostavko vlade, »o se pričele konzultacije na dvoru Kralj je sprejel v avdienco dosedanjega ministrsko ga predsednika Brocquevillea. pa tudi več drugih vodilnih belgijskih politikov med njimi predsednika poslanske zbornice in senata Vedno bolj intenzivno pa se širi mne iije. da bo kralj poveri! mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu zunanjemu ministru Jasparu V nov* vladi nai bi sodelovalo tudi več dosedanjih ministrov. Bruselj, 14 novembra. AA Krali ie poveril sestavo nove vlade bivšemu zunanjemu ministru Jasparju. Odhod avstrijskega ka^c^fo^ia v Dunaj. 14. novembra. w. Kancelar dr. Schuschnige odpotuje v četrtek z rednim brzim vlakom v Rim. Italijansko oboroževanje Reka( 14. novembra AA. Italija ie dala v delo dve torpedovki po 6 ton. > JUTRO« št. 263 2 Francoski politik! o Viteškem kralju Ob smrti pokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja je ▼ zvezi z veličastnimi manifestacijami, ki so se vršile v soboto in nedeljo v Parzu ▼ spomin n« tragično umrlega vladarja, dalo več najuglednejših zastopnikov francoskega javnega življenja izjave o Viteškem kralju Uedinitelju. Denes prinašamo nekatere teh izjav: Poslanec Loclen Coudert Gnusni atentat v Marseilleu ne more omajati prijateljstva, ki veže Francijo^ s plemenito Jugoslavijo. V svoji skupni žalosti imejmo predvsem pred očmi evropska m svetovni mir, r>a tudi veličino naših dveh domovin, ki korakata po poti iste usode. Poslanec Etienne Baron Marseilleska drama je zbud k grozo v volilnem okrožju, ki ga imam čast zastopati. Kot tolmač vsega njegovega prebivalstva vas prosim, izvolite sporočiti kraljevski rodbini, jugoslovensk vlad- in vsemu jugoslovanskemu narodu izraze mojega najglobljega sožalja in našega zvestega prijateljstva. Smrt kralja Aleksandra m francoskega zunaniega ministra Barthouja bo le še bolj okrepila zveze, ki združujejo Jugoslavijo in Francijo, in združila okoli teh dveh držav vse iskrene prijatelje miru. Poslanec Michel Renaitour Odveč je pove.dati, da sem po marše j-skem atentatu bolj ko kdaj prej prepr čan. da je potrebna zveza med Francijo in Jugoslavijo in da se bom v mejah svojih moča v francoskem parlamentu zavzemal za to, da ta zveza ne bo trpela škode. Po moji sodbi jc ta zveza miru potrebna. Senator Babo - Lakroz N« ga Francoza, ki ima razumevanje za gojenje spomina in se zaveda pomena evropskega miru, da n« bi b i pristaš tesnega sporazuma med državama, kakor sta Francija in Jugoslavija. Louis Barthou je to dobro razumel, jaz kot njegov bivši kabinetni šef pa tudi nisem drugačnega mišljenja. Henry Torres, podpredsednik zunanjepolitičnega odbora Ude-reo, ki je zadel v srce Francijo in Jugoslavijo, jc zavesten udarec miru. Dolžnost Francije in Jugoslavje je da delata 7. ramo ob rami, da preprečita ta gnusni manever m končata začeto delo. Potrudil sem se, da s svojimi skromnimi silami orišem v glavnih črtah to dčlo na govomci poslanske zbornice, ko sem se zavzel za nenapadalni pakt z Rus:io in nastopil zo-j>er pakt štirih ter zahteval od svoje države, naj ne pusti, da bi se ustvarila nekaka hierarhija med državami, temveč da se vse države združijo v svrho enake razdelitve evropske odgovornosti in povežejo med seboj s sistemom jraktov, ki jim je glavni namen organiziranje in okrepitev mrru. H. Gamier, predsednik pariške Trgovske zbornice V dobi, ko se jc vsa Francija pripravljala. da z burnimi vzkliki sprejme Nj. Vel. kralja in kraljico Jugoslavije, so kralja Aleksandra pri izkrcanju na francoska tla ubili v okoliščinah, ki so globoko in bolestno prizadela srca vseh Francozov. Ogorčeni nad gnusnim atentatom se predsednik in člani pariške trgovske zbornice klanjajo bolesti Nj. Vel. kraljice in ji pošiljajo v najglobljem spoštovanju svojo bolestno sožalnico. objokujoč velikega kralja-mučen i ka. državnika in Uedinitelia Jugoslavije. Naš-a korporacijn z največjim zadoščenjem porablja priložnost, katero ji daje odbor za francosko-jugoslovensko prijateljstvo. da izrazi po njem naše najgloblje simpatije in zvestobo do jugoslovenskega naroda ter sočustvovanja v njegovi bo-'esti. Slaven vojak v svetovni vojni se je kralj Aleksander pokazal v miru sijajnega upravitelja. Pripomogel je k lepemu poletu pri gospodarskem razvoju svoje države, r književnosti, umetnosti, znanosti in socialnem delovanju, saj je bil sam ves prejet znanstva in socialnega dela. ves prežet re,:kega ideala miru ter ni n kdar prenese! delati za ostvariev dobrih odnošajev z rsemi državami. Francija je bila posebno »oklicem ceniti plemenite napore ki jih ie pokazal za prijateljsko sodelovanje med »bema državama. V francosko-jugosloven-iki zvezi n; videl nič drugega kakor zavarovanje svobode narodov in razširjenje niroljubnega dela. ki se mu je posvetil rrancija objokuje smrt velikega prijatelja ti zvestega zaveznika. V teh tragičnih urah :ta Francija in Jugoslavija združeni v isti ialost, spominiajoč se posledn jih besed, ti jih je kralj izgovoril, ko je umiral. Obe Iržavi sta dolžni ohraniti svoie prijateljevo. da pripomoreta k evropskemu miru. 7 ranči je ne bo odnehala pri izpolnjevanju iolžnostj. pariška trgovska zbornica se bo >a v mejah svojega delokroga in svojih redstev trudla, da pripomore k temu Hu. Marcel Prevost, član Francoske akademije Shakespeare jc hotel poudariti vez sorodstva in neločljivost te vezi ter je dejal: Kri je gostejša od vode! Te besede bi se lahko še v globljem in vzvišeneišem pomenu rabile za Francijo in Jugoslavijo. Ti dve državi ležita tako rekoč na dveh nasprotnih koncih Evrope, toda oba naroda sta se dvakrat prostovoljno združila v krvi zadnj h 20 let: na bojiščih leta 1914 in pod udarci teroristov leta 1934. Spomnimo se tega, Francozi! Imejte to na umu. bratje Jugosloveni! Naj nikdar nobena reč ne bodi močnejša od zveze skupaj prelite krvi. Raymoad Sise, pariški narodni poslanec Umor kralja Aleksandra I. v času, ko je prišel v Francijo da še bolj okrepi zve-te francosko-jugoslovenskega prijateljstva, je globoko in bolestno presunil pariško meščanstvo. V veliki nesreči, ki je hkratu ?adela dve držav', moramo videti še več razlogov, da nadaljujemo polni zaupanja delo miroljubnega sporazuma, ki se mu je bil posvetil Aleksander I. Rektor univerze v Nancyju. Louis Bruntz Univerza v Nancvju je bolestno prizadeta zaradi tragične smrti herojskega vladarja. ki ga objokuje ves jugoslovenski narod. Vedeti je namreč treba, da obstoje zelo tesne zveze med našo Iorensko univerzo in študentsko mladino plemenitega naroda, ki je danes v najgloblji 'n splošni narodni žalosti. Fakultete in po^amezi zavodi nanevjske univerze so namreč sprejele od svetovne vojne do danes več ko 600 slušatel jev-Jugoslovenov. ki so se odlikovali s svojo vztrajnostjo pri delu. s svojo sposobnostjo in z uspehi, ki so jih dosegli v najraznovrstnejših panogah znanosti. Dodajam da so si ti študentje že od prvega trenutka prdobili naklonjenost prebivalstva našega mesta, o čemer svedoči uspeh pogostih manifestacij francosko-jugoslovenskega prijateljstva, ki so se večkrat vršile v Nancvju iD katerih prireditelje so pri tem zmerom z veseljem pozdravljali njihovi francoski tovariši. Rektor in profesorji nanevjske u.n verze so globoko pretreseni pred grobom velikega vladarja. čigar odločni roki je jugoslovenski narod, enoduš-no vdan misli svojega doseženega edinstva, poveril vodstvo svoje usode. Univerza v Nancvju občuti dvojno žalost, ki >e zadela obe državi, in poudarja neomajno so-'idarnosf Francije in Jugoslavije ter občuduje žarko rodoljubno vero. k*' preveva ves jugoslovenski narod po tej neskončno bo-lestn- preizkušnji k? jo jc povzročil gnusni atentat Univerza v Nancvju bo mladim Jugoslovenom. ki pridejo v Nancy poslušat predavanja, zmerom dala dokaze svoje po-»ebne naklonjenosti Zm strofcovnlafca nt Sfcakes* dvoma da k Palma tumfret < I ^ I ■ « ■! li POUUCUIH safdovrfenejli kat> čukasti DodDetnttL Mcfovi eUstttnott In trajnost aoinie sta MprcfceSenL stališ) ca ikofeo vnjaka Dr. Joža Bohfnfee: Nujno potrebna stvar Prispevek k vprašanju, kako zboljšatt gospodarske In socialne razmere v državi O • k • •• # 11 niti* «««il»fi» Poslanec Adolpbe Cheron Francija in Jugoslavija, tesno združeni x vojnimi preizkušnjami in z vzajemno zmago, sta danes prepričani, da je nujno bratsko prijateljstvo zapečat la najhujša žalost, ki jo moreta doživeti dva plemenita naroda. Obe državi bosta že iz samega izvira svoje globoke bolesti znali črpati moške in požrtvovalne sklepe, ki so jih zmerom vodili pri njihovem delu za svobodo in pri njihovi ljubezni do miru. Mladina na Oplencu Med romarji na grob kralja Aleksandra Uedinitelja je posebno številno zastopana mladina Topola, 14. novembra, r. Danes je prišlo okoli 100 učencev meščanske šole iz Baeke Topole na Oplenac. da ee poklonijo kralju-muoeniku. Učenci so položili na grob venec z napisom: Meščanska šola Bačke Topole _ Viteškemu kralju Aleksandru I. in prižgali na grobu veliko voščenko. Med molitvijo so držali v rokah prižgane sveče, ki so jih ponesli zopet domov, da bodo z njimi v bodoče v svoji hiši prižigali sveče. Posebno pretresljivo je bilo. ko je učenec III. razreda Jovan Popov med solzami izrekel prisecro v svojem imenu in v imenu svojih tovarišev. Danes dopoldne je prišlo na Oplenac 35 oficirjev užiške m požeške garni-zije. da se poklonijo spominu svojega bivšesa vrhovnega poveljnika- Subotica mrtvemu kralju V nedeljo je bilo na grobu Viteškega kralja več ko 500 gospodarstvenikov in trgovcev, danes je pa prišla še večja skupina. Najuglednejši zastopniki vseh organizacij v Subotici eo prišli na Oplenac, da proslave 161etnico svoje osvoboditve s tužno svečanostjo na grobovih kralja Osvoboditelja in Uedinitelja. Na čelu velike depuiacije ie bil predsednik subotiške občine in subotiški poslanec Ivan Dekic. Po pretresljivem govoru prote Marica Protiča eo šli vsi v krip-to. kjer je predsednik eubotiške občine iz* rekel zvestobo preko groba in večno hvaležnost subotiškega me^ta nepozabnemu Viteškemu kralju. G. Ivan Dekič je položil velik srebrn venec na grob kralja Uedinitelja in naglasil, da nai ta vene« služi za dokaz večne hvaležnosti naroda za vsa velika dela. ki jih je kralj storil za svojo domovino. Po obredu v kripti so se zastopniki subo- tiškega mesta ponovno vrnili v hram. kjer je predsednik Ivan Dekič položil velik lovor jev venec na grob kralja Petra I. Osvoboditelja in 9e zaobljubil, da bo Subotica prednjačila v zvestobi do vzvišenega vnuka njegovega, Nj. Vel. kralja Petra II- do Nj. Vel. kraljice - materp in vseera kraljevskega doma. Zaupnica maršalu Petainu Pariz, 14. novembra, r. Maršal Petain je imenovan za člana vrhovnega sveta za narodno obrambo. Dekret o imenovanju navaja, da interesi domovine in interesi vojske zahtevajo v sedanjih okoliščinah, da ohranimo maršalu Petainu možnost, da slišimo njegov glas o vsrh stvareh, ki se tičejo narodne obrambe. Kdo js umoril dr. Dollfussa? Dunaj, 14. novembra. V neki nemški založbi na Češkoslovaškem je izšla brošura z naslovom »Kdo je umoril Dollfussa?«, v kateri se bav- izdajatelj, dunajski odvetniški pripravnik dr Fritz Kreisler, z dogodki dne 25 julija Med drugim ugotavlja, da je oddal smrtni strel na dr. Dollfussa minister Fev, ne pa na smrt obsojeni narodni socialist. Brošura je izzvala ogromno senzacijo. Dunajska pol cija je prijavila dr. Kreislerja zaradi zločina natolcevanja državnemu tožilstvu. Kazensko sodišče ie odred lo zaplembo brošure in izdalo tiralico za piscem Obenem je bila odposlana prošnja za izročitev. Na zahtevo avstrijskih oblastev je bil dr. Kreisler na Češkoslovaškem že aretiran. Schisschnigg o avstrijskem monarhizmu Dunaj, 14. novembra, d. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schuscbnigg je na banketu zveze angleško-ameriških novinarjev na Dunaju med drugim govoril tudi o avstrijski vladavini in povratku Habsburžanov. Poudaril je. da sicer ta dva problema nikakor še nista aktualna, da pa jih bo v vsakem primeru Avstrija sama uredila in izvedla. Vlada ne namerava v ta namen razpisati plebiscita v starem smislu besede, marveč bo zna'a v okviru sedanje korpora-cijske ustave načeti in ured ti obe vprašanji v skladu z razpoloženjem in čustvi vsega naroda. Amerika za kontrolo trgovine z orožjem \Tashington, 14. novembra. AA. Ameriška vlada je poslala svojega odposlanca \Vilsona na razgovore z najpomembnejšimi državami, proizvajalkami vojnega materiala Gre za to. da bi se vsaka država obvezala, da bo v svojih mejah samostojno nadzirala izdelovanje orožja. Dalje naj bi se v bodoče ne dovolilo izdelovanje vojnega materiala, če ni za to dala vlada dotične države posebnega naročila. S tem bi se ognili kupičenju velikih korč!n vojnega materiala in orožja Po tem načrtu bi bil tudi izvoz orožja in vojnega materiala odvisen od posebnega dovoljenja. Prav tako bi se vsaka prodaja orožja in vojnega materiala morala prijaviti tajništvu Društva narodov, ki b; o prodajah izdalo vsako leto javno poročilo. Protirežimska zarota v Mehiki Mexico, 14. novembra. AA. Po nalogu notranjega ministra so tu aretirali mnogo oseb. ki so bile pod prejšnjim rež mom na važnejših mestih Tako so v torek aretirali generala Antonia Servina de Ia Noro. Vzrok še ni znan. govore pa o zaroti. so Izmenjava blaga med Nemčijo in Ameriko Washington. 14. novembra. AA. Včeraj v Beli hiši razpravljali o možnosri izmenjave blaga med Ameriko in Nemčijo. Roosevelt m tudi drugi udeleže.nci konference so bili mnenja, da bi bilo dobro obdržati nemške konsumente. Težkoča jo samo v tem, katero blago naj Amerika pošilja v zamenjavo za blago, kupljeno v Nemčiji. Pospešitev tovornega prometa med Jugoslavijo in Bolgariio Beograd, 14. novembra. AA. Od 5. do 9. novembra je bik v Bruslju mednarodna železniška konferenca za blagovni promet Konference so se udeležili delegati vseh železniških uprav. Razpravljali so o vprašanjih. ki se tčejo mednarodnega blagovnega prometa, tranzita, uvoza in izvoza. Zastopniki naše in bolgarske železniške uprave so sporočili, da so storili vse. kar je potrebno na njihovem področju, da se pospeši promet po njihovih progah. Z izmenjavo tranzitn h vlakov se je doseglo. da se je vožnja tovornega vlaka od Plovdiva do Jesenic skrajšala za 24 ur. kar bo mnogo koristilo izvoznikom iz Bolgarije in Jugoslavije, ki pošiljajo svoje izvozno blago ▼ Nemčijo in preko nje v Belgijo m Anglijo. Prav tako prdejo v proučevanje posebne trase za kompletne vlake, ki bodo po novem voznem redu od prihodnjega leta dalje vozili z večjo hitrostjo in z manjšim postankom na obmejnih postajah v Caribro-du, na Jesenicah in v Salzburgu. Ti vlaki bodo po novem vozili za 36 ur hitreje kakor po starem voznem redu. Tako bo dobil tovorni promet skoraj isto povprečno hitrost kakor potniški. Konferenca je sklenila v zvezi s tem, da preko pristojnih činiteljev opozori tudi carinske oblasti, da tudi one s svoje strani pospešijo pregledovanje, da ne bodo imeli vlaki zaradi carinjenja zamude Našo železniško upravo so na konferenci zastopali Mihajlo Jovanovič, šef oddelka generalnega ravnateljstva državnih železnic. Aleksander Pavlovič, referent generalnega ravnateljstva državnih že!ezn'c in Josip Horvat, šef odseka ravnateljstva državnih železnic v Zagrebu- Velika ialzifikatorska afer v Franciji pariz, i4. novembra AA. Havas poroča, da je pariško sodižče začelo razpravo v aferi o ponarejenih znamkah za plačilo taks za urad za zavarovanje delavcev. »Journal« pravi, da so bile ponarejene znamke v prometu že od leta 1932 in da je država zaradi njih trpela škode najmanj 20 milijonov frankov. Premestitve v poštni službi Beograd, 14 novembra p. Premeščena sta poštna kontrolorja Fran željko iz Meže k pošti v Maribor 1 in Ivan Jamnik iz Ma. ribora v Mežo. Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE tK SVET« Mi nismo v srečnem položaj n drugih narodov in držav, da bi imeli dobro razpletejo organizacijo javnega življenja s po-; trebnimi organi, ki bL se intenzivno pečata s teoretično ;n s praktično stranjo problemov našega gospodarskega življenja. Tudi drugače nismo dobro oboroženi za težko vojno, ki so jo napovedale tudi našemu narodu do dna spremenjene gospodarske in socialne razmere v svetu. Vemo, da nam manika gospodarskih strokovnjakov, nimamo mnogo praktičnih in teoret čnih delavcev na polju socialne politike in zdravstva; redko je število solidnih strokovnjakov na drugih znanstvenih poljih, zlasti pa v vpra-šaniih gospodarsk h in socialnih potreb posameznih slojev in stanov. Na splošno moramo reči, da vlada skorai v vseh smereh mrtvilo, neka čudna duševna stagnacija, ki ne pusti, da bi se veselo in živahno raz-gibavali v razmotrivanju in v praktčnem življenjskem reševanju vseh vprašanj, ki nam težko leže na dušah in telesih. Tu pa tam si« mo trditev, da i« vse odvisno od organizacije dela. Mnogo je resnice na tej trditvi. Imamo organizacije v defenzivne in ofenzivne namene. Slovenci jmamo lepo razvito organ zacijsko življenje. morda celo trpimo na hipertrofiji. Ofenzivni smo nedvomno v organizacijah kulturnega, nacionalnega, vzgojnega ali dobrodelnega značaja. Toda v gospodarskih in socialn h problemih smo potisnjeni v najskrajnejšo defenzivo, v kateri z naporom vseh sil branimo to, kar imamo. Tudi t tei defenzivi moramo pogosto v mnogih smereh odstopati korak za korakom. Zaradi pritiska gospodarskh neprilik smo v tej defenzivni situaciji tako oslabljeni, da z danimi formacijami na kake ofenzivne ukrepe niti ne mislimo. Na ta način iz dneva v dan slabimo energije m ofočutimo, da je kriza vedno ostrejša. Paralelno s pritiskom gospodarske in socialne krize popuščata državljanski ponos jn disciplina, da moramo zopet v to smer osredotočiti svojo jx>-zornost Brez ofenzivnih irstvarlajočih uknepov tn razmahov ne moremo zlesti iz težav, v katere smo vklenjeni Sokolom so potrebne peroti, da gredo solnon in zvezdam nasproti! Za zboljšanje in oživljenje gospodarskih priffk v dTŽavi so nam potrebni polet živahen eJan, razgibanost in neprestana ustvarja vnost na vseh koncih in krajih. Mi moramo vrata v delavnice na široko odpret1 vsem, ki hočejo notri, da bi kovaK in ustvarjali. Naše javno gospodarstvo in socialno delo ie omejeno na izrazito politični parlament katerega poslanci ca žive izvem Beograda Našo gospodarsko in socialno usodo vodi birokracija. Narodna skupščina b; morala biti razčlenjena na stalne delovne odbore za posamezne stroke državnega življenja. Gota formalnost je, ako skupščina za posamezni zakon, ki pride na klop, ad hoc izvoli odbor za »stndiJ« tesra zakona. Tako delo je samo videz, kj ima za rosledioo, da }e naša zakonodaja predvsem neiniciativna. Parlamenti demokratičnih držav »e morajo oborožiti z najrazličnejšimi organizacijskimi iti fcndi znanstvenimi pripomočki, da morejo ustvarjati aktivno j« iniciativno. V odborih se združijo najboljši strokovnjaki za posamezne skupine problemov. stalno in trajno delo v odborih tudi te začetnih dfletantov nstvara resne in strokovno nsposobljene delavce. Treba Je samo, da v tem pogledu posnemamo one države, ki se resno trudijo, da postanejo krizi kos. Posamezna naša ministrstva ustvarjajo tiri sebi razne speciafne odbore bod si z značajem stalnih m splošnih odborov, ki- naj delujejo v vseh vprašamiih pristojnosti dotičnega ministrstva, bodisi z značajem posebnih odborov za posamezna konkretna vprašanja. Ako taki odbori nimajo krepke hrbtenice v parlamentarnih odborih in niso v svojem bistvu izpopolnitev in posvetovalni organ politično ln moralno odgovornih parlamentarni činiteljev, postanejo plen biro-kratizma in volje posameznikov, ki v takih odborih dobe svojo moralno opravičilo za svoja slaba dejanja in nehanja. Če se ne moremo povzpetl do stalnega gospodarskega sveta, bi moral vsaj v Narodni skupščini delovati stalen gospodarski odbor parlamentarcev, ki bi dajal smer m iniciativo za gospodarski preporod države. — Finančno-gospodarsk: odbor ministrov ni mstituclda, ki bi mogla delo širše zagrabiti. Finančni odbor Narodne skupščine ima preozek delokrog ter budi ne more imeti iniciative. Kamorkoli se ozremo, vidimo, da vsa vprašanja vise v zraku in da teža vseh problemov leži samo na vladi ali na posameznikih, katerih pleča pa so u tovor prešibka. Skoraj moramo reči, da nam manjka Arhimedova točka, v katero bi uprli svoje napore. Na splošno so gospodarstveniki mnenja, da bi taka točka mogel biti gospodarski svet in diuge organizacijsko - tehnične izpopolnitve našega zakonodajnega ajparata. Stvar ie takale: resni časi zahtevajo samo dvoje: ali dobro nrejen. gibčen in demokratično fundiran sistem organizacije dela za gospodarsko in socialno obnovo države ali močno hi sposobno socialno hi gospodarsko diktaturo. Tert um non datur! Posamezne strokovne organizacije in sta« novska zastopstva se trudijo, da ustvarjajo optimum svojih prizadevanj. Toda vsa velika knjiga hotenj, že?ja, predlogov in tudi znanstvenih razmotrivanj in izsledkov je sestavljena z letečih listov, ki se razfrfo-tajo na vse strani, kakor lepo pisano Ustje v jeseni. Nikjer ni osrednje gibalne sile. ki bi te zaklade vase sprejela in jih prekova-la v železo in ieklo za zgradibo življenja. Zato je pogosto slišat pritožbe od strani predstaviteljev stanovskih zastopstev, da i so vsi veliki odmori brezni/*] ni. ds skoro vsaka malenkost postane ogromno težki Sisifova skala, tako da postajajo tjudjfl utrujeni in apatični tudi napram naj važne jš m problemom. Odkod morda izvira dejstvo, da pri oai ne vidi-mo po^e-be po ustvaritvi raznih delovnih skupnosti za dosego raznih namenov ali za proučevanje težkih problemov. V Ameriki in v Nemčiji a- pr- harmonične in prijateljsko sodelujejo del-odajalske organizacije v prizadevanji za omiljejije brezposelnosti. Kakšne neprecenljive vež-nost; je n- pr. Socialni ustav v Češkoslovaški. ki je posebna institucija vseh činiteljev v gospodarskem in socialnem življenju. da do dna razglablja o tekočih dnevnih potrebah naroda. Mislim dalje na Masa-rykovo akademijo dela, na Narodni komi-tet za ekonomizacijo in raconalizacijoi Nemci so spoznali, da jim je potrebna Akademija za nemško pravo, ki naj političnemu, gospodarskemu in socialnemu ž i vije tihi naroda ustvari solidne pravne temeije i resn m in napornim študijem vseh perečih vprašanj v državi. Preje smo imeK nered v političnem življenju, ki nam je prinesel toliko goria, preje in še sedaj pa imamo nered 'si brezsl-stematičnost v organizaciji enotnega, skupnega in pozitivnega ustvarjanja v gospodarskem in socialnem življenju. Simpbo« tega nereda je med drugim tudi dolgotrajna borba za sistem gospodarskih zlbornic, ki v svoji skupnosti še daleč ne predstav-Ijajo učinkovite udarne s'ie. Če pogledamo naš knjižni trg, se ustrašimo dejstva, da gospodarske in socialne literature, ki W gtofboko ?n vsestransko obravnavala probleme sedanjosti, skoro nimamo. Koliko pa knamo čisto znanstvenih udruženi, ki b4 sflužlfla samo vedi m napredku na socialno-gospodarskem polju? O delih in prizadevanjih državnega statističnega wada skorai ni čuti- Tako se pogled čimdalje bolj Izgublja v praznino. Za obnovo gospodarskega žMJeoJa, ki Je zamotan in težak organizem, je treba, da se razgiblje nebroj celic po vseh delih d r-žave v skfadntm in enotnem hotenju pLjubljanski klub< je priredil v torek zvečer za svoje člane in povabljene goste drugo letošnie predavanje: publicist in urednik Fran Terseglav je govoril o enem najznačilnejših in nesporno najzanimivejših po avov naše dobe — o novem paganstvu. Predavatelj je prav za prav razglabljal filozofi jo tistega gibanja, ki je kot fašizem eli narodF' socializem že velike mno žice Evrd, pv. Poudaril je. da pomeni miselnost tegn gibanja eno največjih revolucij v mišljenju zapadnega človeštva, prelom ne samo z 19 stoletjem, marveč tudi z vsem kulturnim razvoiem, k.ikor sta mu začrtala pot humanizem in renesansa. Fašizem je ogromen predor človeške nature skozi pet-etoietno skorjo c.i-ilizacije Njegovi bistveni znaki so med drugim vrnitev b krvi, k zemlji. v naravo, vzpostavitev hierarhično urejene družbe stremljenie po imperiju, kor-porativna ureditev socialnih odnosov. totalitarna država pobožanst verne človeka — vodje povratek k načelu kvalitete. Po e prešel predavateli k preroku tega gibanja Frid Nietzscheju. Vietzsche te že sredi devetna.i£tega stoletja razbijal takrat še trdne maJike svoiega časa. boreč se zlasti zoper racionalizem in vero v neskončni napredek. Zanimivo ie bilo čuti, kako ie predavateli kot katoliški mislec ugotavljal pri tem izrazito protikr-ščanskem filozofu svoievretno religiozno na-ziranie in občutie. Nietzscheieva religioznost je bila v bistvu le nov paganizem vendar pa je bilo v nii več krščanstva nego je sam dopuščal Za razliko od marksističnih ateistov, ki zanikujejo vsako religiozno povezanost človeka z vesoljstvom in zahtevajo le vdanost svojemu kupu, kakor predavateli imenuje kolektiv, je Nietzsche blodil vsaj na obodu verskega kroga in njegova kritika je bila v marsičem plodna. Po oboževanju temnih energij, po čaščeniu podvigov strasti, po zaničevanju vsega slabotnega in življenjsko manj vrednega pa ie bil Nie-tzeche značilen in izrazit predhodnik današnjih oznanjevalcev novega paganstva. Nietzsche ^ bil prav kakor današnji no-vopagani v Nemčiji strasten nasprotnik po-tuhniencev. pobožnjakov (nasprotja resnično pobožnih ljudi), melanholikov. razdvo-jencev. nasladnežev. oboževateljerv množice, ki se ji laskajo, a io obenem tudi tepejo. Njegovo prenaglašanje zemHjskih, rodnih sil je bilo reakcija na prenaglašanje raz-umarstva in plitvega, nezakoreninjenega svetovljanstva. Današnji novi paganizem v Nejn&ii obilno črpa is testa »filozofa s kla- divom« in Nietzschejeve misli brezumno pretirava. Tako zlasti njegovo vnemo za življenjske vrednote pojačujejo do žival-skosti.. V nadaljnjem je predavatelj seznanjal pozorne poslušalce z nazori najglobljega ideologa italijanskega fašizma, barona Evole. Za razliko od hitlerjevskih ideologov, ki so nacionalistično težnjo po vrnitvi k rodni zemlji, krvi in rasi pretirali do pasemske-ga absurda (prim. spise Roeenberga), je Evola znatno zmernejši Temu Latincu ni toliko do pasemske čistosti, kolikor mu ?e do ustvaritve duhovnega tipa elite, tipa, ki bo vladal nad raso in krvjo in ki bo zopet vzpostavil veljavo kakovosti nad količino, vlado močnih in sposobnih, odločilno so-vladje tradicije, vse to, kar bi hotel izkoreniniti izenačujoče razumarski in materialistični marksizem- V nasprotju z Evolovimi teorijami se Rosenbergov rasizem stika s komunizmom ter predstavlja neko vrsto nemško-slovanskega ateiziranega primitiviz-ma. Zato pa je Evola le še boli povzdignil izjemnega posameznika: ta zagovornik latinskega novopaganstva poveličuje Vodjo kot poclovečenega boga, imperatorja, pravi zemeljski odpodobek božanstva. Nato je predavatelj s prikupno objektivnostjo označil še nekatere druge predhodnike in današnje glasnike modernega paganstva. zlasti oznanjevalee dionizifekega kulte Erosa med niimi Walta Whitmana in nedavno umrlega največjega analitika pohote. robustnega pesnika strasti in zemlje Lawrenoea, ki ee je tudi idejno boril zoper teafcm so seda) popolnoma odrešen« od meta, ker je cesta na tem mestu popolnoma uničena. Treba je takoj in izdatne pomoči. V torek si je že ogledal mesto katastrofe sreski pod načelnik g. Anton Svetina s člani cestnega odbora. Smrt vzgiednega sokolskega delavca Središki Sokol je 7. t m. ▼ globoki togi spremil k zadnjemu počitku svojega vaor-nega načelnika Jožefa Veselka, ki ga je kruta zahrbtna bolezen v mladih letih iztrgala iz sokolskih vrst Pokojni Veselko ie že kot dijak vneto deloval pri Sokolu v Mariboru, po smrti svojega očeta pa se je rrail domov ▼ Središče ter pomagal NE RAZMETUJTE VAŠEGA DENARJA! svoj. materi na domačem posestvu. SredV-škega Sokola se je oklenil z vso marljivostjo in vestnostjo in ko je postal leta 1932. njegov načelnik, so se sokolske vrste pomnožile, posebno živahno delo pa se je pričelo v telovadnici. Ko ie moral stopiti v občinsko službo najprej v Središču, pozneje pa v Ivanjkovcih, je tudi tam prevzel vodstvo sokolske čete, ostal pa je še vedno načelnik Sokola v Središču. Ko je nastopil službo v Ivanjkovcih, domače društvo namreč ni hotelo sprejeti njegove ostavke, ker se ni moglo ločiti od svojega priljubljenega in marljivega načelnika. Pokojnikove velke zasluge in njegov idealizem so orisali ob grobu prosvetar domačega sokolskega društva Vitori, v imenu ivanjkovske sokolske čete učitelj g. Kociper in g. Čulek iz Presike. Velika množica prijateljev in sodelavcev je zapuščala grob v globoki hvaležnosti in ljubezni do pokojnega in v zaobljubi, da bo z veseljem in požrtvovanjem kakor on sledila idealom ter sc posvečala sokolskemu delu. Dva požara v enem tedna Moravče, 14. novembra V Pečah pri Moravčah sta bila r enem tednu kar dva požara. V petek, 9. t. m. je nenadoma krog polnoči začel goreti kozolec posestnika Zupančiča v Goričanah, ki je popolnoma zgorel s približno 30.000 kilogramov mrve. V torek, 13. t m. ob pol 6. zjutraj pa je zažarel ogenj na kozolcu posestnika Pavška iz Peč in je pogorel z vozovi in mrvo do tal Kozolec je stal r bližini vasi ter je pretila velika nevarnost, da se vžge vas sama, ki obstoji iz okrog 50 na kupu stoječih poslopij, kritih večinoma s slamo. Le deževnemu in mirnemu vremenu, kakor vrlim peškim in mortv-škim gasilcem se je zahvaliti, da m prišlo do hujše katastrofe. Škoda, ki jo je povzročit neznan poifeft-lec je deloma krita z zavarovalnino. Po-čani pa so vzpostavtli nočno stražo, ker se boje, da bo brezvestni zločinec zažigal kar naprej. Pripominjamo, da je mlada gasilska četa ▼ Pečah zgradila s pomočjo občine zelo obširen bazen in bi si sedaj zelo rada nabavila tudi brizgalno, za kar ji pa bodo morale priskočiti na pomoč poleg domačinov tudi občina in oblasti. Trbovlje na praga najbednejse zime Ljubljana, 14. novembra Pričetek zime je bil zadnja leta trboveljskim rudarjem po navadi pričetek novega upanja. Ljudje bodo začeli kuriti peči, so si mislili, družba bo dobila naročila in rudar bo delal. Letos pa nikjer ni videti niti tega rahlega optimizma. Izkušnja je Trboveljčane izučila, da nobena še tako huda zima ne more rešiti premogovne krize, ki je mnogo globljih korenin. Odkar so rudarji privolili v znižanje prejemkov, je število šihtov na mesec v resnici poskočilo, kakor je bila družba obljubila. Pri rudniku praznujejo delavci zdaj samo po enkrat ali po dvakrat na teden, da Duki-čevem dnevnem obratu pa delajo vse delovne dni. Toda uboga rudarska raja je že toliko izmozgana in izmučena, da ji tudi s tem malim izboljšanjem ni mnogo po-magano. Poleg tega je tudi občina, ki se je zmerom mnogo prizadevala, da pomaga svojim najbednejšim, povsem izčrpala sredstva svojih socialnih skladov in je ukinila humanistične in racionalistične nazore. Predavatelj ni prikrival velikega pomena, ki ga ima prebujenje vitalnosti, zlasti pa novo vrednočenje seksusa za človeka in človeštvo. vendar je nasproti vsem sodobnim za* blodam in pretiranostim poudarjal načelo, da naj se Eros podredi Etosu. V svojem prikazu fašističnih in novopa-ganskih teorij, ki ee kajpak, kakor nobeno delo te vnete, ni mogel povsem izogniti subjektivnosti, ki pa ga je vendarle vodila očitna težnja po objektivnosti, je predavatelj poleg negativnih strani ugotovil tudi nekatere pozitivne. Poslušalci so ee lahko preverili, da res živimo v dobi. ko ee dogajajo velike, sekularno pomembne prekucije v mišljenju zapadnega človeštva. Predava-teljeva izvajanja so i zvenela zoper pesimizem, ki ee ob teh pojavih loteva marsiko-gar in so se izlila v vedro vero, da mora tudi v bodoče zmagovati duh nad krvjo. Predavanje publicista Fr. Terseglava je otvoril in zaključil predsednik »Ljubljanskega klube« dr. Fran Windi6cher z zasluženo hvalo, ki so se ji odlični poslušalci pridružili z iskrenim aplavzom. —o. Alsbergov „Konflikt" na mariborskem odru Nemški pravnik in pisaitelj dr. Make Als-berg. ki pri nas v Jugoslaviji skoraj še ni znan. je zajel v »Konfliktu«, drami v sedmih slikah probleme razmerja paragrafov in živega, resničnega življenja, v prvi vrsti ie pa hotel s umetniško-psihofogkeeft gladi- Za A DI NAD JE dobite že propag zobne paste •me podpore brezposelnim. Samo najbednejse matere, ki imajo dojenčke, prejemajo še malo mleka, sicer pa se dele podpore samo ▼ izjemnih, najbolj nujnih primerah. Solaraki kuhinji, ki daje toplo kosilo okrog 12C najbolj izstradanim šolarčkom, preti katastrofa. Zadnjič je občina poravnala dobaviteljem kuhinje zadnje račune in jo nekatere trgovce in obrfin ke izplačala samo z novci po 25 par, obenem pa izjavila, da do novega leta ne bo mogla plačati nobenih računov več, ker je povsem brez sredstev. Lani je banska uprava Trbovljam priskočila na pomoč, da kuhinja ni bila ukinjena in da je še malo povečala število svojih izstradanih mal h abonentov Nujno pričakujemo tudi zdaj, da nas bo ao-cialno-politični oddelek banske upravo podprl s primernim zneskom in tako rešil kuhinjo propasti. Nekaj malega brezposelnih hna še zmerom dela na novi cesti pri Mariji ReSa, p« bodo kmalu ostali praznih rok, ker se gradnja bliža svojemu koncu. V splošnem vlada med našim delavstvom tolikšna apatija. in čmerna potrtost kakor doslej še nikoli pred zima Slovo odličnega kulturnega delavca s Sv. Peter v Savinjski dolini, M. no*. Zapustil nas je po vsej Savinjski doline znani, priljubljeni in spoštovani nacionalni in kulturni delavec, šolski upravitelj Božo Mahorčič, ki odhaja v svoj zasluženi pokoj. Kako je bil priljubljen r svojem okolišu, je najlepši dokaz ganljivo slovo vaeh občanov m društev, katerih duša ?m vodja je biL Neumoren delavec pri sokolskem dra-štvu, čigar podstarosta in prosvetar je biL odbornik »Jadranske straže«, tajnik JNS, občinski odbornik itd. Občinski odbor ga je imenoval za častnega občana za njegovo neumorno delo v procvit občine. Bil je pevovodja in soustanovitelj pevskega društva »Savinjski zvon«, ki ga je s svojim veščim vodstvom dovedel do take stopnje, da mu ni kos daleč na okoli nobeno podeželsko pevsko društvo. Božo Mahorčič je bil duša napredku v Sv. Petru v Savinjski dolini za časa svojega službovanja kot šolski upravitelj. Zato pa Ti, dragi naš Božo želimo, da nam ostaneš zdrav in čil kakor tudi Tvoja blaga gospa še mnoga leta. Uživaj še dolgo zasluženi pokoj po neumornem delu na prosvetnem in k^turnem polju. V spominu nam ostaneš za vedno. ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO šča osvetliti odvetnika, kazenskega zagovornika. Glavni problem mu je bilo vprašanje, ali sme odvetnik zagovarjati z vso svojo notranjo silo zločinca tudi tedaj, ako ve, da je izvršil svoj zločin namerno, po treznem preudarku. Mimo tega je pa razvil se vprašanje matere, ki jo ljubezen do sina zavede v zločin, in sina, ki mu je čut do pravice višji kakor dolžnost sinoveke ljubezni do matere. Ker mu je pa bil prvi problem bližji, ga je obdelal bolj dovršeno kakor drugega in tretjega. Tako izzveni ves »Konflikt« v prvi vrsti v zagovor odvetniškega poklica. Drama je kot celota močna, včasih kar elementarna, v detajlih ©o pa tudi šibka, nedognana in zato precej mračna mesta. Kristina Kflhne, poročena v drugič s trgovcem, družabnikom tvrdke Kuhne & Linsmeyer, ima iz prvega zakona glasbeno nadarjenega sina Krištofa, študenta gimnazije, katerega hočeta njegov oče in družabnik vpreči v trgovino, ne toliko iz idealnih, temveč vse bolj iz materialističnih razlogov: njegov podedovani denar naj bi rešil tvrdko pred polomom. Mož Ln družabnik prisilita naposled mater, da se vda in podpiše. Toda že takoj nato spozna, da bi uresničenje te namere ubilo življenje njenega otroka, kateremu ie posvečena vsa njena skrb. In ker ee zaman bori z možem pijancem, da bi fi spis vrnil, ga ustreli Tu nastopi odvetnik dr. Bohlen. ki dokaže, da je storila svoje dejanje le v 6ilobrainu in dn seže pred porotniki oprostitev Toda sinu oprostitev ni tudi sprostitev: zanj je mat; P* ietmfi ie umoefl« arajeea moža »JUTRO« št 263 4 Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri PREMIERA!! Najlepša Ijubavna romanca! Moderna pripovedka 1001 noči! CLAUDETTE COLBERT in FRIDRIC MARCH Princesa Nadja TAKE LEPOTE IN TAKE RAZKOSNOSTI SE NISTE VIDELI!! Predprodaja vstopnic ELITNI KINO MATICA ob U.—'/zlS. ure! Telefon 21-24 Domače vesti ♦ Esperanteki list o marsejski tragediji. Kako globoko je odjeknila smrt našega velikega kralja-mučenika v vsej svetovni javnosti, nam priča tudi članek, ki ga je prinesel v svoji zadnji številki uglerlen mednarodni e^perantski tednik »Heroldo Ae Bsrperanto« v Kolnu pod naslovom »Streli v Marseilleu«. »Heroldo je nepolitičen glasnik«, piše tednik, »Njegov cilj je služiti esperantskemu gibanju. Toda brez vsakega dvoma nam je dovoljeno Izraziti besede najsilnejšega ogorčenja o zlo. činskih zavratnih strelih, ki so padli v Marseilleu. Zavratni umor ni nikoli dovoljeno dejanje, pa naj že pride o-d katerekoli strani in naj zadene kogarkoli. Toda t Marseilleu sta morala zaradi strelov fanatičnega človeka pustiti svoje življenje plemeniti kralj Aleksander Jngoslovenski in sposobni minister francoski, ki sta hotela le dobro in srečo svojima narodoma. dromatln za klobase. Za klobase »Aromatin« in zopet »Aromatin« za klobase- Jugoslavija in Francija sta v njiju izgubila miča, ki ju lahko štejemo za najboljše teh dveh dežel. Vsak pošten človek na svetu se s studom, z zaničevanjem in * gro^o obrača od takšnih zavratnih metod. Tudi mi esperantisti imamo zadosti vzroka, da dvignemo glas najostrejšega protesta proti zavratnemu atentatu v Marseilleu. Naj bodo streli, ki so padli na niici solnčnega južno-francoskega pristaniškega mesta, opominjajoč signal vsemu »vetu, naj že vendar opusti metode medsebojnega obračunavanja in sovražnosti in naj se potrudi, da bo napravil zemljo boljšo in bolj vredno človeškega rodu.« ČERIsiETOV POSLOVNI KOLEDAR 19 3 5 Din 2 7- » vojaike vesti. Med -drugim so bili pri. deljeni v službovanje: Za vršilca dolžnosti komandirja čete vojaške god'betie šole pehotni poročnik Trstenjak Alojzij, Ksranfil i pJe.«nikova groba«. V zbirki Klasična dela je kot prvi zvezek skupine za srbskohrvatsko slovstvo izšel ta spis klasika hrvatske povesti m romana. »Karanlil s pjesnikova groba< je spisal Šenoa 1. 1877. Obdelal je spomine na potovanje Do Slovenskem dvajset lel prej, v letu 1867. Opi6u}e svoje šolanje in se s toplimi čuvetvi spominja poti na grob pesnika Prešerna v Kranju. Povest predvsem poveličuje Prešernovo ime in slavo, z druge strani pa ima marsikakšno značilno podobo iz tedanjega življenja. Bila ie teda.i z vso pravico sprejeta v zbirko pomožnega šolskega štiva na slovenskih srednjih šotah Pričujočo izdajo je priredil dr. Mirko Ru pel. ki je i*virni tekst opremil z uvodom o Senoi in njegovem delu, s številnimi opombami in b slovarčkom, ki olajšuie razumevanje. Tako se je šenoeva povest, ta davni šopek na Prešernov grob v Kranju in bratski poklon Hrvata Slovencem, vrnila mej naa v najpravilnejši obliki, namreč v komentiranem izvirniku. Sicer pa je bil Se-noev >Karan!il s pjesnikova g robat že dvakrat poslovenjen: še istega leta, ko je v zagrebškem »Vijsncu« izšel izvirnik, je Janez Naglič priobčil slovenski prevod v »Slovenskem Narodu«. Drugi prevod je napravil 1. 190o. dr. K Ozvald. Sedanja izdaja, kj je namenjena šolski mladini, utegne dobro rabiti tudi drugim, ki bi hoteli za vajo v srbohrvaščini čitati kaj lahkega in vzpodbudnega. Petar M. Jov&nov-ič je izdal v Beogradu knjižico >0 slovenskoj pismenosti«, ki o nji poroča Božidar Stojanovič v reviji iživot i rad«- Pisec razpravlja prvenstveno o srbskem pisemstvu in zagovarja idejo, da postani srbohrvatski jeizik s cirilico književni jezik vseh Jugoslovenov. Pri tem se spod-tiki, ob slovenski književni jezik ter citira Račkega in Supila. ki sta se zavzemala za likvidacijo slovenskega jezika. Božidar Stojanovič. profesor matematike in »iznajdi-telj« famozne nove abecede — cirilično-latinične zmesi — kajpak postavlja na Jo-vanovičev nepotrebni ogenj ček pisker svoje prav tako odvečne »iznajdbe«. Da ne bo zopet nepotrebnih elovenoborskih afer in bombardmajev. ooozarjamo da oba gospoda pišeta popolnoma za lastno zabavo in v osebno slavo. Življenje pa teče dalje... Z veHko nižjimi »troikl bi mogli napraviti smučarske čevlje znamke Ce bi ne rabili zanje le kvalitetnega tvoriva Cenejši bi bili lahko ti čevlji, toda ne bili bi več znamke BRANA, ki pomeni kvaliteto usnja in kvaliteto izdelave. ZAHTEVAJTE CENIKE IN POJASNILA! BRATA NAGLIC, ŽIRI ♦ Zasledovan vlomilec. Po Bizeljskem se je že nekaj časa potepal 21 letni Ivan Jevnikar ia žabje vasi pri Trbovljah, ki Je vlamljal v zidanice Med drugimi, je vlomil Jevnikar tudi v vinski hram Jurija Čižmeka v Orešjem. Odnesel mu je 10 litrov vina, 20 kg grozdja, nekaj stare po. nošene olileke in večjo zalogo jestvin. V začetku tekočega tedna je skušal vlomiti tudi v stanovanje Mihe Demitroviča v Orešjem. kjer je na oknu že iztrgal mrežo Bil pa je pravočasno opažen in prepoden. Jevnikar je zasledovan tudi kot vojaški teamnec. ♦ žena usmrtila moža. Prejšnji četrtek opoldne se je 77 letni poee«tnik Tomaž Videč v št. Janžu nad Teharjem spri s svojim 211etnim sinom Matevžem Oče in sin. ki sta se često prepirala, sta se v jezi zgrabila, pri prerivanju pa sta padla na tla. Ko je to videla Tomaževa TUetna žena, je šla v hlev po železne grablje hi je svojega moža z njimi dvakrat udarila tvo glavi. Tomaž je dobil težke poško vanjskih odpovedi, v septemforu p« 136. Se za oktober, ker so hišni gospodarji zahtevali takojšnjo izselitev, j« bilo podanih 10 odpovedi aa novembrski selitveni rok 25, za december pa 63. Za november je bilo že poprej okrog 200 sr»dnih odpovedi. Mnogi najemniki so se uprli sodnim odpovedim ter »o se vršile zanimive pravde, ki odkrivajo hudo gospodarsko in socialno stisko, čeprav je r Ljubljani stanovanj na Izbiro, a manj situirani IJodJe ne morejo plačati visokih najemnin. Za februar je bilo že sedaj vloženih 25 odpovedi, ki se večinoma nanašajo na trgovske in obrtniške lokale, pa tudi na večja stanovanja. Odpovedanih je 10 lokalov. Prav značilna je odpoved neke trgovke, ki navaja, da odpoveduje najeti trgovski lokal, ker trgovina niti toliko ne nese, da bf mogla redno plačevati najemnino. Rajnim strankam so bila stanovanja odpovedana, ker niso bile najemnine plačane že po več mesecev. Letos je bi!o pri sreskem sodišču podanih 1248 stanovanjskih odpo. ved i. URAN KREMA je zares čudež kozmetike. Po nekolikokrafc-ni uporabi odstrani najhujše lišaje in izgla-di hrapavo kožo kot porcelan. Starejše osebe pomladi, naredi njih ovelo nagubano kožo cvetočo, naravno lepo. Matere, negujte svoje otroke z Uran kremo! Smučarji, lovci, avtomobilisti, piloti, jahači, imejte ▼ svojem p rovi an tu vedno Uran kremo. Dobi se povsod. Proizvaja in razpošilja na debelo: PARFUMERIJA URAN, Stari trg 28 Dva poškodovanca. Iz Lesc »o pripeljali včeraj v bolnišnico 191etr»ega z!-darja Josipa Avblja zaposlenega pri atav. beniku Slavcu v Kranju, AVbelj je na etavbi v Lescah padel z odra in dobil hnde notranje poškodbe. Tomaža Potočnika H Potoka nad Kranjtm je že 21. oktobra udaril neki lovski tovariš s puško po plavi. Potočnik je ležal več tednov doma. a se mu je pričelo zadnj' čas blest!. Včeraj so ga pripeljali v ljubljansko bolnišn.co, kjer je dognala zdravniška preiskava, ima nalomljeno lobanjo. u— Mlad medvedek je ušel. V Ljubljanski ulici v Mostah 19 je ušel 11. t. m. mlad medvedek, afriške pasme, vreden 600 Din. Medvedek, ki Je sicer krotak in je temno-sive dlake, s črno progo na čelu jo je naj. brže popihal kam proti gozdu. Lastnik po-beglega medvedka je preparator Viktor Herfort. u— Pozor pred tatovi sukenj. Kavarni- čki In gostilniški gostje so Se vedno preveč zaupljivi in nepazljivi, česar se tatovi prav dObro zavedajo. V zadnjih dneh so zmikavti ukradli iz raznih gostiln In kavarn že okrog 10 sukenj in plaščev Pred. sinočnj'm je nekdo odnesel 600 Din vreden moški plašč iz dalmatinskega vinotoča na Cankarjevem nabrežju. Istega večera je izginil lz kavarne v Kolodvorski ulici 320 dinarjev vreden plašč. čitajte tedensko revijo ŽIVLJfENJE IN SVET Tovarna „SOKO OBLEK" obratuje z DOMAČIM kapitalom zaposluje DOMAČE delavstvo ^^ in DOMAČE uredništvo. Imamo svojo ovčjo farmo in Izdelujemo plaSče in obleke iz prave domače volne! Smo nasprotniki vsacega frazarjenja in se zatekamo raje k dejanjem. Zato bomo prodajali od 11. do 24. t m. novo dospele moške hubertus plašče, vseh velikosti po Din Din 255.-, Din 270.-, Din 286.- Vabimo tudi cenj. dame, da si ogledajo in pomerijo naše damske plašče, gospode pa opozarjamo na naše specialne aportne obleke. , Dovoljujemo si Vas opomniti, da pri naročanju daril za svojo deco Miklavžu, ne »o bite ^ Vam lahko postrežemo z dobrimi in cenenimi otročjimi plaščki in oblek-* , veselilo nas bo. ako nas boste posetili in se prepričali, da vse to. kar govorimo iJTr^mo niso prazne besede, s katerimi naj bi Vas zbegali in Vam morda prodali £k?čmega za belo. Prost ogled in kritika! Zastopstvo »SOKO« oblek za Slovenijo: IVAN KOS Prodajalne »goKO« oblek: LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 23, Celovška cesta 63 KRANJ: Glavni trg 102 OD 15. novembra se bodo prodajale: MARIBOR: Anton Poš, Aleksandrova cesta 27, CELJE: Fišer in drug, Kralja Petra cesta 22. "VALET" JI iU: n*oa m brili« d*)«k»s»t- n»jAe, oejfeitre;** in najbolj Sirto in britje. Stlri4ee«t d« pau d«*« fin igVaJ«t< --* ™ iim in trudil. Z Jesenic s_ Pogrebne svečanosti ob smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, prihod bolgarskega kralja Bor sa v Beograd in pogreb francoskega zunanjega ministra Barthouja predvaja Kino Radio jutri, v petek, soboto in nedeljo ob 8. zvečer. — Predstave za tujce v nedeljo ob 3. in 5. uri popoldne. Predstave za šolsko mladino ob znižanih cenah v četrtek, petek in soboto ob 3. popoldne. Zelo aktualno in zanimivo! Iz Celia e— Celjakl mestni svet bo imel redno sejo v petek 16. t m. Ob 18. Na dnevnem redn so poročila odsekov. e_ Ciklus pedagoških predavanj na Ljudskem vseučilišču v Celju je otvoril v ponedeljek zvečer prosvetni inšpektor v p. g. dr. LJ. Poljanec iz Maribora, ki je razpravljal »O svobodi in avtoriteti vzgoje«. Najprej je opisal nasprotna stališča in de term in i^to v in oeterministov glede vprašanja človekove svobodne volje ter se izjavil za sredino med ekstremoma, stoječ na stališču, da Je volja lahko svobodna v različni meri, ki je odvisna od mnogih pogojev materialne in duševne prircde. Pokaral Je na skicah, kako je volja rezultat vplivov dednih lastnosti, podzavestnih predstav, gonov in čustev, telesnega ustroja in bolezni, hormonov, zlasti spolnih, in okolja. Dočim je po verskem nazoru človek nagnjen k slabemu in ee le z nadnaravno pomočjo more dvigniti k boljšemu, je po Ronsseaujn človek po naravi ddber, a je okolje tisto, ki vpliva slabo. Treba ,1e torej človeka postaviti v dobro okolje. Nikjer naj se ne vzgaja z nasiljem, le svoboda v vzgoji rodi nsnehe. ■Dtrševne in telesne hite naj se zdravijo v bolnišnicah. Psihoanaliza kaže pot, kako se dajo v človekovi prošlosti razkrivati sicer skriti podzavestni vplivi. Tudi st>ol-ni dražljaji so v zvezi z delovanjem živčevja, torej se dado obvladovati z voljo Avtoriteta v vraeoji naj se javlja samo v lepem življenjskem vzgledu staršev in vagojiteljev sploh. Predavatelj 6e je dotikal bodi nengodaiih činjenic sodobnega realnega življenja, ki stavijo vragoji vedno težje in odgovornejše naloge. V torek zvečer je predaval oblastni insnektor v p. g. M. Senkovič o predmetu »Otrok in knjiga«. Očrtal je bistvo knjige, ki šele v rokah posameznega čitatelja postane dobra ali slaba. Otroka je trefoa vzgajati k mislečemu čltanju, da bo znal sam odklanjati kvarno čtivo." Knjiga naj bo polnovredna umetnina po vsebini in Obliki ter razvojni stopnji otroka primerna, naj ga v celoti zajame, naj bo zmožna vplivati vfi oblikovanje nravstvenih značajev in polnovrednih osebnosti, vzibuja naj nacionalno zavest in domovinski čnt, naj bo vsebinsko in oblikovno otroška, a ne otrofHs ter brez tendence, ki zastira otroku lastni pogled. Realnega življenja naj ne kaže v snačenih slikab. da ne bo navajala v ne*n_ tešljivo hrepenenje in pustolovščine, naj bo po značaju resna, a vendarle mikavna. Pisatelj naj ne piše namenoma za otroka pač pa naj gleda z očmi otroka, da upodobi kos sveta in življenja z gledišča otrokovega. šele epika bodi most do Ifrike. Boj proti kvarnemu šnndn pa bodi odločen ln neizprosen, izredno zanimivi in pončni predavanji sta bili dobro obiskani. e— Kino Union. Danes ofo 16.30 in 20.30 Tvočnj film »-Pomladne sanje* (»Ne zaljubi se v Siciliji« in dve (zvočni predigri. Iz Maribora a— Pravoslavnim vernikom. V soboto 17. t m. fco ob 10. uri v pravoslavni kapelici služba božja za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. UediniteLiem. Ob pol 11. bo tam fatastos. Naj se verniki pravoslavne cerkve udeleže te žalne svečanosti za našim najdražjim vladarjem v čim večjem številni. a— Diskusijski večer starešin »Jadrana« in »Triglava«. V torek zvečer je bil pri »Orfn« disiknsijski večer stareš nsk:h zvez akademskih d-ruštev »Jadrana« in »Triglava«, na katerem ie uvodoma predsednik, upokojeni višji državni tožilec g. dr. Jan-čič pojasnil zadevo izdaje revije »Misli in delo«, katere prva številka ie pravkar iz-3a. V okviru diskusijskega večera je nato mestni župan g- dr. Lipold navzočim podal iasno sliko najvažnejših določil novega zakona o mestnh občinah. Mnogoštevilno zbrani starešine so sledili aktualnim in vseskozi jasnim izvajanjem govornika z največjim zanimanjem. Dr. Lijrold. k; je danes eden naših najboljših poznavalcev komunalne politike, je žel za svoj skrbno pripravljeni referat splošno odobravanje. a— Ljudska univerza. Jutri bo otvoritev zdravstvenega tedna, ki bo obravnaval teme iz zdravstva. Otvoril bo to skupino predavanj g. dr. Fr. Vrečko, upravnik splošne bolnišnice v Mariboru. — V ponedeljek 19. t. m- pa bo predaval univ. docent dr. Vlad. Bazala o šušmarstvu v medicini. a — VeSk šahovski brzoturuir priredi Mariborski šahovski klub drevi ob 20. v kavarn:- Central. Pravico udeležbe ima vsak šah st proti malenkostni frijavnini. Turnir bo za hitropotezno prvenstvo Maribora za november. Za zmagovalce je določenih več lepih nagrad. Šahovski klub si je nabavil za take turnirje tudi poseben metronom. a— Zlati fazani. Naši lovci in prijatelji narave imajo od danes do sobote priliko ogled a t: si rodbino zlatih fazanov, ki jih je razstavil v garaži pri »Orlu« posestnik g. Holzman od Sv. Duha na Ostrem vrhu, k: ie te redke rtiče sam vzgojil- Iz Hrastnika h— Priljubljeni oktet pevskega društva rudniških nameščencev iz Trbovelj priredi v nedeljo 18. t. m ob 17. v Sokolskem domu v Hrastniku vokalni koncert, na katerega vabimo prijatelje lepe pesmi. (flospodarutvo Delavstvo ni zavezano plačevati enoodstotnega izrednega prispevka Važna razsodba upravnega sodišča v Celju Kakor znano je bil z letošnjim finančnim zakonom (točka 4, paragrai 16) uveden 1-odstotni izredni prispevek, k: ga plačujejo obvezanci uslužbenskega davka od vseh onih kosmatih prejemkov, ki so podvrženi temu davku. Od tega plačila pa izrecno izvzema finančni zakon hišno -lužinčad, delavce in dninarje, orožnike, graničarje, podoficirje in stare upokojence. Čeprav je gor; citirano besedilo jasno in se oprostitev brez dvoma nanaša na vse delavstvo, so pričele davčne uprave v smislu navodil davčnega oddelka finančnega ministrstva tolmačit: zakon tako, da se kot delavci v smislu paragrafa 16. finančnega zakona, ki so oproščeni izrednega prispevka, smatrajo samo nekvalificirani ročni delavci - dninarji, na hitro roko najet za posel otb izrednih nujnih in javnih potrebah, ki so že po paragrafu 90. zakona o neposrednih davkih oproščeni plačevanja uslužbenskega davka. Na neskladnost tega tolmačenja z določbami finančnega zakona je »Jutro« opozorilo našo javnost in je že v št. 135. od 15. junija pod šifro »S« zavzelo naslednje sta-lšče: »Pojasnilo davčnega oddelka ne more držati, kajti če bi obveljalo, bi to pomenilo bistveno spremembo zakonske določbe: jasno pa je, da se zakon s takim pojasnilom ne more spreminjati. Po gornjem pojasnilu bi oprostitev delavcev od izrednega prispevka sploh ne veljala več, kajti deiavc:, na hitro roko najeti za posel ob izrednih in nujnih javnih potrebah, so itak izvzeti od doprinosa (tudi če zakon ne bi delal notbenih izjem glede plačila doprinosa). Zakon namreč izrecno pravi, da plačajo ta 1-odstotni prispevek le obvezanci usl-užbenskega davka; na hitro roko ob izrednih In nujnih potrebah (povodnii. katastrofe itd.) najeti dninarji pa niso obvezanci za usiužbensk davek. Ker je torej v zakonu določeno, da plačajo izredni prispevek le obvezanci uslužbenskega davka, je iasno, da se določba, po kateri so delavci in dnevničarjj oproščeni tega prispevka, ne more nanašati na one delavce - dnevničar-je, ki so za posel ob izredn h in nujnih javnih potrebah najemajo na hitro roko. S pojasnilom davčnega oddelka finančnega ministrstva. ki drugim delavcem ne priznava oprostitve, bi se torej v celoti razveljavila določba finančnega zakona, po kateri so delavci oproščeni izrednega prispevka. Pojasnilo davčnega oddelka nadalje pravi, da so oproščeni le ročni, delavci - dninarji, (ki se najemajo za delo oib izrednih in nujn h javnih potrebah), finančni zakon pa v svojem originalnem in edino veljavnem besedilu (»Službene Novl-ne« od 29. marca t. 1.) ne omejuje oprostitve na delavce - dninarje in tudi ne samo na ročne delavce, ker pravi, da so oproščeni »delavci in dninarji«, torej delavci prav tako kakor dninarji. Zakon niti ne omejuje oprostitve na kvalificirane delavce in ie zaradi tesra jasno, da velja ta oprostitev za *vse delavce (bodisi Kva! ficirane ali nekvalificirane, ročne ali strojne) in na vse dninarje. Iz vsega tega sledi, da ie .pojasnilo davčnega oddelka finančnega ministrstva v nasprotju z zakonskim besedilom in seveda tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca Zato ga ie treba čim prej kor girati, da delodajalci ne bodo v negotovosti.« Navizlic obljubam z merodajnega mesta da se bo nepravilno tolmačenje davčnega oddelka finančnega ministrstva spremenilo v smislu zakona, davčni oddelek še dr danes ni spremenil tega pojasnila. Zato so bile v zadnjem času vložene za konkret ne primere tožbe na upravno sodišče v Celju. Na tožbo, ki jo je zaradi povračila pobranega izrednega prispevka za nekega delavca napravil ljubljanski odvetnik dr. Celestin Jelene, je upravno sodišče v Celju te dni izdalo sodbo, ki je ugodila tožbi. tako da mora davčna uprava delav. cu vrniti pobrani 1% prisoevek v višin' 1.6.2 Din, k! je bil dotičnem« delaven od delodajalca odtegnjen in odkazan davčni upravi Sodba razveljavlja odločbo finančne direkcije v Ljubljani, ki ni hotela delavcu vrniti vplačanega davka. V ra/zloeih k sodbi utemeljuje upravno sodišče nezakonitost pobranega prispevka s prav tisti, mi arsrumenti, s katerimi je bila v »Ju-trovem« članku 15. junija utemeljena neskladnost tolmačenja davčnega oddelka t zakonskimi določbami. Sodba upravnega sodišča pravi med drugim naslednj®: »že po račelu. izraženem v prvem stavku t. 4. § 16. finančnega zakona za 1934.35 (da plačujejo izredni prispevek le zavezanci uslužto. davka) niso zavezani k Iz-rednemu prispevku nekvalificirani delavc1 dninarji, najeti na hitro roko, ker sploh niso zavezani uslufebenskemu davku. Zato določila, da izrednega prispevka ne plačujejo delavci in dninarji, ni mogoče razumeti v tem smislu, da so tega prispevka oproščeni samo oni delavci in dninarji. ki so nekvalificirani in na hitro roko najeti za posel ob izrednih in nujnih javnih potrebah, kajti ob taki interpretaciji bi bilo določilo, da 90 Izrednega prispevka oproščeni delavci in dninarji popolnoma odveč. Radi tega se mora pojem »delavci in dninarji« interpretirati le s splošnega narodno gospodarskega stališča.« Sodiba upravnega sodišča v svojih razlogih tudi točno označuje pojem delavca, kvalificiranega in nekvalificiranega. Z gornjo sodbo upravnega sodišča Je se. daj vprašanje nezakonitosti odtegovanja 1% izrednega prispevka od delavstva docela razjasnjeno in so tudi delodajalci sedaj odvezani dolžnosti, pobirati ta odsto. tek od delavstva. Nekoliko težavneje pa Je vprašanje povračila že pobranih in preod. kazanih prispevkov, če bodo davčna o4> lastva kakor doslej odklanjala vrnitev zneskov pobranih od delodajalcev na podlagi napačnega tolmačenja davčnega oddelka, bi moral vsak delavec vložiti pritožbo na finančno direkcijo in na odlklo-nitev te pritožbe vložiti tožbo na upravno sodišče v Celju. Ker pa je to praktično skoro neizvedljivo, pričakujemo, da bo davčni oddelek finančnega ministrstva sam izdal navodila glede povračila neunra. vičeno pobranega prispevka Potreba kontrole pri izvozu lesa Lesna industrija in trgovina dravske banovine se že dolgo časa bori za to, da bi se organizirala naša izvozna trgovina z lesom in da bi se uvedla kontrola pri izvozu lesa. Letos v septembru se je vršila, kakor znano, v Gradcu konferenca držo v, podpisnic tržaškega protokola, in so ob tej pril-ki naši delegati dobili zagotovilo, da nas bo Avstrija pri bodočih pogajanjih zaradi priznanja preference za naš les v Italijo podpirala, če bomo ustanovili izvozno or-ganizac;jo in če bomo dobili uredbo o kontroli lesa, ki bo šele omogoči'i izvajanje določb tržaškega sporazuma. Da jc or-ganizaciia izvoza nuino potrebna v stroki, v kateri imamo samo v Sloveniji več sto malih izvoznih tvrdk. jc bilo iasno vsakomur, kdor je zasledoval razvoj našega lesnega izvoza v poslednjih letih. Te številne male tvrdke so b:le najboljši eksploatacij-ski objekt italijanskega kunca m so s svojimi brezglavimi! ponudbami povzročile ogromno škodo. Pričakovane kontrole o izvoru lesa nismo mogli dobiti, ker se je pojavil proti tej kontroli na novo odpor od strani velik:h lesno- industrijskih podjetij, ki imajo svoje obrate v savski banovini in Bosni ter so v pretežni večini last inozemskega kapitala. Ta podjetja z lastnimi velikimi prodajnim4 organiracijajni se nočejo podvreči kontroli in tako ie predlog uredbe o organizaciji in kontroli izvoza lesa zaenkrat propadel. S tem v zvezi je priSIo tudi do razida centralnega odbora za fugoslovensko lesno gospodarstvo v Zagrebu. Tako smo zamudili ugodno pr-liko za naše sodelovanje pri mednarodnih dogovorih zaradi ureditve izvoza lesa. Lesno gospodarstvo dravske banovine pa se seveda nadalje trudi, da bi se vendar uresničila ta dolgoletna zahteva in da bi se v zadnjem trenutku preprečila propast naše lesne stroke in našega gozdarstva. Da lesno gospodarstvo dravske banovine v tej svoji zahtevi ni osamljeno, nam priča članek g. Stevana Grkoviča, ki ga je objavila včerajšnja beograjska »Pravda«. V tem članku se pisec toplo zavzema za to, da bi se vendar uvedla organizacija lesne stroke in kontrola izvoza lesa. Pisec članka v »Pravdi« pravi med drugim naslednje: »Vprašanje stabilizacije oen in 'zvoza našega lesa je danes najaktualnejše vprašanje vseh zainteresiranih gospodarskih krogov. Naša država je preko svojih predstavnikov živo sodelovala v vseh manifestacijah mednarodnega sodelovanja te vrste. Ona je tudi članica Mednarodnega komiteja za les (CIB) na Dunaju. V zadnjem času so med našimi lesnimi organizac:jami in med dunajskim komitejem nastala nesoglasja zlasti glede sedeža te organizacije na Dunaju. Ob tej priliki j« prišlo med posameznimi našimi strokovnimi organizac-jami do razcepa V teku novembra se bo vršila na Dunaju širša konferenca držav Srednje Evrope, ki se bo bavila z vprašanji enotnosti lesne statistike, ureditve oen-tralnega statističnega instituta, organizacije lesne propagande in stabilizacije cen. Kakor je podoba, naj tej konferenci naša država ne bo zastopana. Naši izvozniki lesa imajo gotovo razloge, da se mednarodni centralni komite ža les premesti z Dunaja Odkar obstoja ta komite na Dunaju je Avstriji uspelo, da je dob:la znatne ugodnosti za svoj izvoz lesa. zlasti v Italijo, kjer uživa znatno ca rinsko preferenco, ki omogoča da prodaja na italijanski trg svoj les izpod cene medtem ko naši izvozniki niso v stanju konkurirati. ker se na naš les plačuje izredno visoka carina. Odkar uživa Avstrija v Ital:ji tako velike ugodnosti za gradbeni VČžrifc nabaviti si dober svetlobni vir kadar kupujete žarnice. TUNGSRAM D žarnica Vam pove, koliko svetlobe bo dajala pri gospodarni porabi toka. Za manjše stroške dobite več svetlobe. Kupujte samo TUNGSRAM D žarnice, katerih nitka je zvita v dvojni vijačnici. ŽARNICE TUNGSRAMD nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dckalumenili les, je naša lesna industrija utrpela znatno škodo. Največ lesa izvažajo iz naše države dravska banovina. Bosna in del Srbije. Naš les ima tudi na inozemskih tržiščih prav dober g^s. Avstrijski izvozniki lesa so složni in nepopustljiv v svojih zahtevah. O priliki pogajanja z Italijo so jasno povedali, da v nobenem primeru ne bodo pristali na pogoje, k bi omogočali konkurenco njihovemu lesu. Avstrija ima čvrsto organizirano lesno gospodarstvo in poseben zavod za izvoz lesa. k vodi vso kon- ^ trolo nad izvozom. Mi pa take kontrole nimamo. Baš primer Avstrije nam kaže važnost slične organizacije m kontrole pri nas. Tudi naša država je skušala ustvariti tako organizacijo. Ni znano, kakšni motivi so vodil merodajne faktorje, da do tega ni prišlo. SHčen zavod za izvoz lesa je tudi n^m brezpogojno potreben, ako hočemo pomagati naši lesni industriji. Važen bi b'l predvsem zaradi tega. ker bi skrbel za stabilizacijo cen na inozemskih trži- ščih. Namen take kontrole bi bil tudi ta, da se les slabe kakovosti ne izvaža ki da se s tem ne ustvarja slabo mnenje o našem lesu. Imeli smo primere, ko so naši trgovci izvozili morda vsega nekaj vagonov gradbenega lesa v Ital jo in Madžarsko in ga tam ponudili po izredno nizkih oe-nah, samo da bi čim prej prišli do denarja. Ti izvozniki so s par vagoni pokvarili cene ne samo onim izvoznikom, ki razpolagajo s stotinami vagonom lesa. marveč tudi drugim inozemskim izvoznikom. če bi obstojala organizacija in kontrola izvoza, bi biln taki primeri onemogočeni ali omejeni do najmanjše mere. Cene našemu lesu na inozemski tržiščih ne bomo mogli stabilizirati prej, dokler se naši izvozniki lesa ne združijo in dokler s skupnimi okrepi sami ne dvIgnejo cene. Prav tako se bodo, dokler se ne ustanovi zavod za izvoz lesa. nadalje dogajali primeri, ki bodo ustvarjali slabo mnenje o našem lesu in s tem kvarili cene. Uadn* ^jyEA Po burji, dežju ali snegu je posebno potrebno, da zaščitita svojo kožo pred vetrom in slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležeta spat, nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi tega mehka in gibka, a poleg tega tako odporna, da ji še tako slabo vreme ne bo škodilo. Zaradi Eucerita, ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo, a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter je istočasno krema za dan in noč. Gospodarske vesti — Osrednji urad za zavarovanje delavcev daje samoupravam posojila za javna dela. Kakor znano je ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev sklenilo, da daje od razpoložljive gotovine iz kap talnega kritia rent nezgodnega zavarovanja vsako leto 35 odst. banovinskim, mestnim in ostalim občinskim samoupravam v obliki cenenih dolgoročnih hipote-karnih posojil. Osrednji urad sedaj objavlja. da bo dajal ta posojila izključno za izvrševanje splošno koristn h del, kakor so gradnje socialnih in zdravstvenih ustanov, vodovodov, kanalizacije, elektrifikacije, bolnišnic, cenenih ljudskih stanovanj, šol. cest za melioracijo zemljišč in slično. Ta posojila bo dajal v obliki hipotekarnih posojil, vknjiženih na nepremičnine na prvem mestu kot jamstvena podlaga za točno izplačilo anuitet pa naj bi služile do-klade skupaj z dohodk'. dotičnih samoupravnih teles. Glede na težavne razmere na denarnem trgu in nizko obrestno mero 8 — 9 odst.. ki jo namerava uvesti Osrednji urad. smatra ta urad. da bo dosegel popoln uspeh v cilju oživljenja gospodarske delavnosti v državi in zmanjšanja brezposelnosti. Nadalje nam poroča Osrednji urad, da je reduciral svoje lastne investicije na najpotrebnejšo mero in bo znesek, ki ga bo lahko stavi vsako leto na razpolago samoupravnim telesom v obliki dolgoročnih hipotekarnih posojil, znašal okrog 20 milijonov Din. Če se bo izvedlo tudi zavarovanje 7i primer onemoglosti, starosti in smrti (delavsko pokojninsko zavarovanje), bo ta znesek lahko še enkrat več-j;. Pravilnik za dajanje teh posojil se že izdeluje in bo Osrednji urad pričel dajati ta posojila v pričetku prihodnjega leta. Zainteresirane banovine in občine pa se že sedaj lahko obrnejo zaradi podelitve posojila na Osrednji urad v Zagrebu, Mihano-vičeva 3 = Nadaljnja razgrnitev seznamov oseb, zavezanih pridohnini. Davčna uprava Ljubljana • mesto naznanja, da so nadaljnii se-znamki oseb. zavezanih pridobnini po L skupini 51. 42. zakona o neposrednih davkih, katerih davčne osnove za davčno leto 1934. se bodo razpravljale pred strokovnim davčnim odborom za mesto v Ljubljani v času od 28. novembra do vštetega 7. decembra t 1. razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem v pisarni mestnega poglavarstva t Ljubljani v času od 14. do vštelega 21. novembra t. 1., in sicer med običajnimi uradnimi urami. 0 predlogih davčne uprave bodo davčni odbori razpravljali v splošnem v istem vrstnem redu in na dan, ki ea navaja razgrnjeni seznainek. V prvi vrsti 6e pa bodo obravnavali primeri onih davčnih zavezancev, ki bodo ev Šakali pred razpravnim prostorom. Na vpogled razgrnjeni seznam vsebuje naslednje vrste davčnih zavezancev: branjarije. trgovine z ma-nufakturo in konfekcijo, trgovine z železni-no in posodo, trgovine z lesom, prevozniki (izvzemši pavšaliste). kavarae. trgovine z mešanim blagom in špecerije, trgovine z modnim blagom, lekarne, drogerije. vrtnarji. = Češkoslovaška je odkupila nadaljnjih 4000 vagonov naš© pšenice. Kakor znano, je Češkoslovaška žitna monopolska družba pred meseci odkupila od nale Privilegirane izvozne družbe za izvoz v Beogradu 6009 vagonov naše pšenice z opcifo za nadaljnjih 4000 vagonov Kakor sedai poročajo ' iz Beograda ie bil med Češkoslovaško žitno monopolsko družbo in Prizadom sklenjen nakup teh 4000 vagonov pšenice, tako da bo Češkoslovaška v celoti kupila od nas vseh 10.000 vagonov pšenice, ki predstavlja vrednost okrg 120 milijonov Din Borze 14. novembra Na ljubljanski borzi so se danes oficiol-ni tečaji deviz v splošnem nekoliko dvignili, in sicer zaradi tega, ker je švicarski frank, s katerim držimo vsa zadnja leta trdno relacijo, intervalutarno nekoliko popustil. V privatnem kliringu notirajo avstrijski š lingi nespremenjeno 8.10 — 8.20 (v Zagrebu promet po 8.15), angle-ški funti pa 23220 — 233.80 (v Zagrebu promet po 232.70). V zagrebškem privatnem kliringu je bil zabeležen še promet v grških bonih po 30, v španskih pezetah po 5.70 in v madžarskih pengib po 9.95. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes ponovno popravila in notira za kaso 337 — 340 (v Beogradu promet po 338 in 334) in za december po 340 (v Beogradu po 339 :n 33S.50"). Tudi tečaji dolarskih papirjev so se nekoliko dvignili, vendar ni bilo prometa. Končno je bil zaključek v 6 odst. begluških obveznicah pri višjem tečaju 56.60. Devise. Ljubljana. Amsterdam 2309.85 — 2321.21, Beri n 1370.14—1380 94. Bruselj 795.79 do 799.73, Curih 1108.35—1113.85. London 170.64—172.21, Newyork 3391.61—3419.87, Pariz 225.15—236.27, Praga 142.34—143.20, Trst 291.90—29430 (premija 283%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 do 8.20. Cnrih. Pariz 20.31, London 15.42. Newyork 308.3750, Bruselj 7180, Milan 26-3750, Madrid 42.10. Amsterdam 208.25, Berlin 123.75, Dunaj 56.95. Stockbolm 7950, Oslo 7.45, Kobenhavn 68.83. Praga 12.85. Varšava 56. Dnnaj. (Tečan v Dri v kliringu » Beograd 12.27, London 26.90. Milan 46.05, Newyork 538.79. Pariz 35.57, Praga 21-86. Curih 174.76, 100 S v zlatj 128 S pa d. Efekti. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 337 — 340, za december 339 — 340, 7*/« investicijsko 7150 bi.. 4"'« agrarne 40—41, 7>U Blair 54 — 55. 80'« Blair 65 — 66, 7»/• Dri hipotekama banka 64 — 66. 6»/» beg-luške 56 — 57, za december 57 — 58; delnice: Narodna banka 4150 den.. Priv. agrarna banka 211 — 215. Šečerana Osi jek 120 do 140. Trbovlje 100 — 105. Ljevaonica Osi-iek 135 bi. Beograd. Vojna škoda 333 — 338 (338^ 334), za november 336.50 — 337.50 (33750), za december 337-50 — 33830 (339, 338-50), 7®/» investicijsko 69 — 71. 4*/* agrarne 40 do 41 (40). 6% begluške 57 — 57.50, 8°/» Blair 62 — 64, TU Blair 54 _ 55. TU Drž. hipotekama banka 64 — 68. Priv. agrarna bani® 211.50 — 213 (212. 211). Dunaj. Državne železnice 20.05, Trboveljska 13.40. Alpine-Montan. 11.15. Blagovna tržišča 2IT0. + Chicsgo, 14. nov. Začetni tečaji: Pšenica: za december 95.75, za julij 93.75. + Ljubljanska borta (14. t m.) Tendenca za žito te bila mirna. Nudi se (vse za 6lovensko postajo, plačljive v 30 dneh): pšenica (pn mleveki tarifi): baška 78 kg po 152 — 155; baška 79 k« po 155 — 15730; koruza (po navadni tarifi): nova umetno sušena s kvalitetno garancijo po 115 do 117: {asu primerno sjha po 107-50 do 110: moka ffco Liiibljana brez prom. davka): >0< 230 _ 235: banateka »0< 237.50 do 240; slavonska 227.50 — 230; otrobi: pšenični brez prometnega davka, debeli 135 — 140. drobni 110 _ 115. + Novosadsk* blagovna boria (14- L m.) Tendenca neizpremeniena. Promet 6redniL Cene nespremenjene. + Budimpeštanska terminska borca (14. t m.) Tendenca prijazna. Pšenica; za. marc 1633 — 16.55. za man 16.84 — 16.®; kenr »a: za mai 10.92 _ 10-9i. Vonj nas privlačuje Kako nastopajo simpatije in antipatije — Uloga ektohormonov in odbija Da si mnogi ljudje meosebojno >ne dišijo«, ni samo pesniška podoba. Znano je, da ima vsak človek svoj zelo osebni telesni duh, ki ima glede simpatij in antipatij včasih prav veliko ulogo. Znameniti prof. Gustav Jager, izumitelj »Jagerjeve srajce«, je na tej podlagi ustvaril celo obsežen sistem »duševnega duhanja-c, ki še danes ni izgubil svoje veljave, samo da ne govorimo več tako grobo kakor on o »izhlapevanjih«, temveč nekaj fineje in učeneje o ektohormonih.« Kaj so ektohormoni? O hormonih ve danes že vsak otrok, da so izločine nekih notranjih žlez, ki jih kri prenaša po telesu, da opravijo na drugem koncu neko delo. Najbolje so nam znani ličinki hormonov na delovanje notranjih organov, toda tem tako zvanim endohor-monom (notranjim hormonom) zoperstav. lja v zadnjem času prof. Bethe iz Frank-furta še neke druge hormone, ki učinkujejo na zunaj in jih zato imenuje tudi ekto-hormone. Ti *mrioravlja se nov hitrostni polet ; - .......... - • tu mM ^dš . kai leKorda do rekorda — to je geslo sodobne tehnike. Slika prikazuje tip novega francoskega monoplana mladega inženjerja Payena, ki hoče s tem aparatom doseči blazno brzino 600 km na uro ftibje olje Kako prehaja vitamin iz morskih alg v ribe, te zopet v večje ribe, iz teh pa v človeški organizem Ribje oblje je v prejšnjih letih med ljudstvom in medicino imelo veliko vlogo. Pripisovali so mu skrivnostno zdravilno mof proti različnim boleznim, kakor zoper skrofulezo, jetiko, malokrvnost, živčnost in posebno rahitis. Malokateri otrok je z veseljem požiral cele žlice te čudežne medicine, ki so jim jo vsak dan vsiljevali skrbni starši in predpisovali zdravniki. Ne da se utajiti, da je bal uspeh tega zdravila tudi prav očiten. Kaj je ribje olje? Ribje olje je v resnici iz jeter polenovk pridobljena oljnata tol-šča. ki sestoji iz 97 odstotkov masti, poleg tega pa iz nekaj maščobne in žolčne kisline, kolesterina in zelo majhnih količin jo-da in brona. Prej so zdravilni učinek ribjega olja pripisovali posameznim iz teh primesi, tako home-opaiskim dozam joda, potem kolesterimi ali tudi doumevni grenki snovi v olju, tako imenovanemu moruo. lu. velik del zdravnikov pa je menil, da je odgovorna za ves učinek tolšča, ki je lahko prebavljiva in bolnika hrani. v resnici so se vsi motili, kajti moderna znanost je odkrila kot učinkovito snov nenavadne količine vitamina v ribjem olju. Ta vitamin sam zase ni hranilna snov, a če ga v hrani primanjkuje, sledijo temu razne čudne bolezni, kakršna je beš rahitis. S poskusom so to ugotovili: živali so hranili s hrano, ki je vsebovala naravno maslo. Uspevale so dobro. A čim so jih začeli hra. niti z margarino ali s svinjsko mastjo, so obolele. To obolelost so na mah odpravili z dodatkom nekaj ribjega olja v hrano. Od kod prihaja vitamin v to olje? Stvar je precej komplicirana. Večino vitaminov dobimo v zelenih rastlinah m iz teh krijejo živali in človek svojo potrebo po vitaminih Tudi neke morske alge so pod vplivom ultra violičnih žarkov polarnega sonca zelo bogate na vitaminih. Te alge so hrana majhnih rakov in rib, lri so spet hra_ na slanikov, a Slaniki so hrana polenovk. ki kopičijo s hrano pridobljeni vitamin v svojih jetrih. Od alg do naravnost koncentriranega vitamina v ribjih jetrih je tedaj precej dolga pot. Ker vitamini ne prenašajo mnogo pre-pariranja in zlasti ne vročine, je umljivo, da je ribje olje tem bolj učinkovito, čim bolj je naravno. Najboljše je belo ribje olje, ki ga pridobivajo tako, da zmešajo zdrava in od žolča ločena ribja jetra v sode. Mast, ki priplava na površje, posnemajo ln je tedaj čisto nespremenjen naravni pridelek. Druge vrste ribjih oij pridobivajo te s se. grevanjem ali celo s proženjem jeter, tako rumeno ribje olje aH rjavo ribje olje. Ta niso več tako dobra. Sicer pa je tu pripomniti, da tma rfbj« olje poleg vitamina še druge dobre lastnosti. Rekli smo že, da vsebuje 97 odstotkov tolšče in 100 g te tolšče daje 920 kaJorlj. Olivno olje ima istotoliko tolšče in 905 kalorij, svinjska mast 95 odstotkov tolšče in 885 kalorij, margarina 85 odstotkov tolšče in 790 kalorij, maslo 81 odstotkov tolšče ln 761 kalorij. Ribje olje je torej izredno redflno, bolj nego vsaka druga maščoba. Skoda je le ta, da je za večino okusov neužitno in da še niso nagli načina, ki W * nra odvzel neprijetni ckus in mu pri tem ohranil vse detore lastnosti. šnjih časih primešava]i svojim izdelkom naravnost hormone raznih sesalcev (seveda niso vedeli, da so hormoni) in posebno žlezna izlečina pižmarja je igrala tu veliko vlego. Toda sedaj ko je znanost ugotovila, kako je s stvarjo, bo povsem naravno, če bodo fabrikanti parfemov namesto živalskih surogatov začeli iskati človeške ektohormene same. Simpatije in antl_ patije se bodo urejale na umeten način, s stekleničicami, tako kakor se n. pr. sladkorno gospodarstvo človeškega telesa po potrebi ureja z injekcijami inzulina Nekega dne se zakonca, ki si ne dišita, ne bosta več zglasila pri advokatu, da jn loči. temveč pri zdravniku ali prodajalcu parfemov. da jima postrežeta s preparatom, ki daje človeku dober vonj in ga s tem napravi prikupnega vsem ljudem. MNOGI NE VEDO... da gre število žensk, ki so sodelovale v vojake preoblečene na bofiSčih v stotine. Samo v Franciji so našteli 389 takšnih Ama-conk; da 'majo v Rusiji med medicinskim naraščajem 74 odst. žensk: da je v Hullu na Angleškem pevsko društvo. pri katerem sodelujejo samo nad 65 let stari pevci Društvo žanje pri vsakem nastopu velikanske uspehe. DROBTINE Brzina, s katero se giblje zemlja v svetovnem prostoru je 40 krat večja od brzine novodobnih zstrelkov Največ tobaka protrošijo Holandci in Američani. Zemlja je stara »kvečjemu« tri milijarde Vrt V Panami je okrog 1100 vrst kač, 400 med temi je strupenih. V starem Rimu je 7200 čevljarjev izdelalo 7300 parov čevljev v petih dnevih in pol. Isto toliko čevljarskih delavcev izdela danes v istem času 600.000 parov čevljev! I V E E R I Ljudje brez takta hočejo često igrati prvo violino Marsikdo nima za svoje zadeve nobene, ga časa, ker se preveč briga za zadeve drugih. Aroganca je samozavest omejen cev. Marsikdo misli, da je govornik, ker Je ldepetač. Marsikdo se čuti že pohvaljenega, če ea ne grajaš. Kdor nI še nikoli dvomil v svoje znanje, ga nI imel nikoli veliko. Pred posmrtno masko blagopokojnega kralja Te dm so se v Parizu pred Slavolokom % ge stotisočglave množice poklonile pred tafalkom in posmrtno masko Viteškega lja Aleksandra L Uedinitelja PRAVKAR T7*** * ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE W SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Naslovna slika: GIESE: PRI MTZI (Ri3baj Slika na ovitku : NA DELO (Foto) Ivo Lapa J ne: KLIMATICNE RAZMERE V JUGOSLAVIJI (s posebnim ozirom na vremenske prilike v Sloveniji, Hrvatski, Srbiji, Bosni, Južni Srbiji m Dalmaciji) — Janko Kač: BACILI SE SPREMINJAJO (Pred revolucijo v naravoslovnih vedah — Iz plesni nastajajo bacili jetike, iz bacilov trebušnega tifusa paratifusa in koli-baciltJ — PRVOTNI POMEN BESEDE »ŠOFER« (Iv. Koštial) — CESARE LOM-BROSO — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — DUŠA RASTLIN — MUZIKA S FIZIKALNE PLATI (Uganka harmonije in zvočne barve glasbil) — DRUGO ATLANTSKO OPORIŠČE ZA ZRAČNE PROGE V JU2NO AMERIKO — RADIO SVETILNIKI V ITALIJI — Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (43. nadaljevanje) — ČLOVEK IN DOM (Mladi par opremlja svoj dom) — TEHNIČNI OBZORNIK (Ali zastrupljajo avtomobili zrak? — Keramika v tehniki — Prednosti pospešenega zračnega prometa — Sveder, nadomestilo za kamnoseško dleto) — SAH — ZA MISLECE GLAVE — CITAJ IN POMNI — HUMOR (Adamson) — KRI2AUKA Z OBRATNICAMI — ANEKDOTE »ŽIVLJENJE IN SVET« ae naroča pn upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din. za pol leta (ena knjiga) 40 Din. za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki ae dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Simulant ali blaznlk? Matnschka pred sodniki Kakor smo že poročali, se vrši ta čas v Budimpešti proces proti proslulemu aten-tatoiju na železniške vlake. Matuschki. Vsa njegova dejanja, njegove izpovedi, čudno vedenje, ki ga je kazal med preiskavo in ki g« kaie sedaj med razprava vzbuja čedalje določnejš- vtis, da gre za človeka, ki je svoje zločine vršil pod vplivom blaznosti ali cele vrste blaznosti, med katerimi so prevladovale zasledovalna manija, sadizem m verska znorelost. čeprav je imel v svojem življenju tudi dolge presledke, ko se ie obnašal in živel kot popolnoma zdrav človek. Izpovedi nekaterih kažejo, da je že v vojnem času, kot avstrijski častn k na fronti kazal znake sadistične duševnosti. Toda sodišče se noče postaviti na to stališče, zanj je Matuschka slej kakor prej prekanjen simulant, nedosežen igralec znorele vloge, ki je bil v trenutku zločinov povsem odgovoren za svoja dejanja in jih je vršil v sporazumu ter ob sodelovanju neke tajne atentatorske družbe komunističnega značaja. Tako se suče vsa razprava sedaj okrog vprašanja, da-M je obtoženec odgovoren z svoja dejanja aH ne. Kontrolirajoči psihiatrični izvedenec rri procesu, vseuoiliški profesor dr. Donath, jC že podal svoje mnenje in to pravi, da trpi atentator na fiksnih idejah, na megaloma-niji in čutnih prevarah ter da ▼ trenutku atentata na brzovlak pri Bia Torbagyju, za katerega v prvi vrsti gre, ni bil v posesti svoje proste volje. Matuschkov zagovornik je predlagal pri zadnji razpravi tudi poskus, ki naj bi povsem nedvoumno dokazal. da njegov klient pred sodiščem n« igra komedije in da je res neodgovoren. Ta poskus bi bil v injekciji stramonioroes-kalina, ki dela baje prave čudeže. Medicinske kapacitete, kakor so profesorji Baroni. Behringer, Ranke in Serko, so ugotovili, da spravi injekcija te snov človeka v taksno stanje, da mu je vsaka laž enostavno nemogoča. To naj bi sodišč« poskusilo tudi pri Matuschki Razumljivo je, da je zagovornikov predlog zbudil med prisotnimi pravo senzacijo, ki ji je pa predsednik sodnega dvora vrel ostrino z izjavo, da po madžarskem pravu sodišče ne more uporabiti nobenega sredstva, ki bi obtoženca prisililo priznati proti njegovi volji resni-oo. Predlog je bil torej odklonjen. Veliko napetost je izzvalo istega dne tudi zasliševanje prič v zadevi skrivnostnega bipnotirerja Leona, o katerem Matuschka trdi, da ga je s svojo augestivno močjo nagovoril k atentatom ia da ga še sedaj zasleduje kot »duh«. Varietejski agent Dajanj ki je bil dolgo časa manažer tega Leon« ali Johasma Kissa, kakor se je imenoval s pravim imenom, je kot priča izpovedal, da je Matuschko v resnici videl večkrat v Leonovi družbi, da je ta Matuschko tudi hipnotiziral in da je stalno govoril o atentatih, zlasti o atentatih na vlake. Nekoč mu je dejal, da bi Matuschko lahko spravil do tega, da bi pognal parlament v zrak. Ob neki priliki, ko sta se z Daranvijem peljala z vlakom, je Kiss vse OBLAČIMO RES DOBRO In poceni. Športne, promenadne in obleke aa dijake krojimo elegantno tn poceni. Velika tzbera blaga za Jesenska oblačila. Drago Schwab, Ljubljana, cesta. Maščevanje za oko V Apponvju na Madžarskem je pekov-ska pomočnik Feher. ki ga je njegova zaročenka svojčas polila z lugom, zaradi česar je izgubil eno oko in ubil ljubico z nožem. Orožniki so atentatorja zaprli potnike v vagonu z enim samim pogledam hipnotiziral, da so lesene paloice smatrali za cigarete in so jih »kadili«. Te izpovedi so se Daranvju slabo izplačale, kajti sodišče ga je dalo zapreti pod sumom, da je za Matuschkove zločine vedel že v naprej. Temu nasproti pa so droge priče, med njimi glavni tajnik madžarske igralske zveze in neki večletni Kissov impresarij, izpovedale, da se ni Leon nikoK bavil s hipnotičnimi umetnijami. da zanje ni imel niti talenta in da je bil dobrodušen, star gospod, ki bi nikogar ne zavedel v zločin, tudi če bi znal hipnotizirati. Zadnjo senzacijo tega dne je napravil Matuschka sam, ki se je zagledal v mlado, lepo novinarko, ki je stopila med razpravo ▼ dvorano. Zaman ga je predsednik pozval, naj posluša njegova vprašanja, ne pa da bi se oziral po dvorani. Matuschka je bfl slep m gluh, dokler ga niso sodniki za njegovo obnašanje obsodili na pet dni temnice. Stoletni zdravnik Pariški zdravnik dr. Gneniot je prekoračil svoje stoto leto telesno še dovolj čvrst in duševno čil ANEKDOTA Pierre Laval, novi francoski zunanji minister, se je izkazal že v mnogih kočljivih prilikah za izbornega diplomata. L. 1931, ko so mu poverili med nezaslišanimi strankarskimi boji sestavo nove vlade, je morai pokazati vso svojo spretnost. Za vsako mesto v vladi so se teple stranke z vso srditostjo, celo na skromno državno tajništvo za telesne vežbe je reflektiralo kar sedem strank. Takoj se je rodil tudi analogni primer za spopad, ki je Lavalovega predhodnika Steega spravil do padca. V tem položaju se Laval ni zbaJ odlikovati s dvema bližnjima ministrskima portfeljema vročekrvna Korzičana Landryja in Pietri. ja, ki sta se smrtno sovražila. Toda v na-sprotju s Steegom je Laval našel presenetljivo preprosto rešitev, da je premostil ne. pomirljivi odpor. Povabil je oba gospoda ločeno, toda za isto uro k sebi v predsedstvo. Ko sta si nepričakovano stala drug drugemu nasproti je stopil hitro z nedolž. nim obrazom k njima, češ: Kot novopeče. na poslanca se gotovo ne poznata. Do volita, da vaju predstavim: gospod Landry — gospod Pietri. V svojem presenečenju sta si rivala podala roko. Nobeden ni mislil na to ln ni imel prilike, da bi potemil samo. kres... zmase Na levi: Državni predsednik Francije g. Albert L e b r u n a predsednikoma parlamenta bi senata ter člani vlade med enominntnim molkom. — Na NavzBc slabemu vremenu je Ula udeležba desni: Vojni pohaMjuH* s svojim yozK3d pred sb- ŠPORT Mariborski zimski šport v letošnji sezoni Smučarska gimnastika — Praktični tečaji za smučarje — Športni program Mariborski smučarski klub si je posta, vil za zimsko sezono 1934/35 jako pester program kateri obeta poživeti zimsko.-športno delovanje v Mariboru in v njegovi okolici. Upoštevajoč željo mnogih interesentov bo v prihodnjih dneh začel s smučarsko gimnastiko. Dostopna bo za vse prijatelje zimskega športa ter se bo poučeva. Io po najnovejših priznanih metodah. Začetek gimnastičnih večerov bo objavljen v dnevnem časopisju. Sezona smučarskih tečajev pa se otvori 25. decembra. Predviden je tečaj za začetnike in že izvežbane smučarje pri »Pohorskem domu* na Pohorju. Ta tečaj, ki je postal že tradicionalen, bo stalen" ter se pričakuje tudi letos velika udeležba, po. sebno ker nudi »Pohorski dom« prvovrstno udobnost. Za one tečajnike, ki bi radi bili daleč od mestnega šuma in bi se radi smučali pod okriljem Urši je gore, se bo vršil tečaj na Brezju pri Kotljah, železniška pcstaja Guštanj. Ker kaže Rogaška Slatina vsako leto večji interes, se bo obdržal tudi letos v zdravilišču samem tečaj za go_ ste, kakor tudi za domačine. Za člane in prijatelje kluba so v programu prvenstvene krmarske vožnje v najlepši smuški svet. Strogo športni program obsega naslednje prireditve: 13. januarja tekmi na daljavo 8 in 16 km za prvenstvo kluba na tradicionalnih progah med Ruško kočo in Bajgotom s startom in ciljem Ruška ko. - a 20. junija se vrši po enoletnem presled- Anglija: Italija 3 :2 (3 :0) London, 14. novembra. Za danajšnjo nogometno tekmo med Veliko Britanijo m Italijo je vladalo ogromno zanimanje v vsej angleški javnosti. Italija si je, kaKor je znano, izvojevala letos svetovno prvenstvo, vendar pa pri tem tekmovanju ni so. delovala Velika Britanija. Zaradi tega se je vršila današnja tekma v obliki nekakšnega dvoboja za neuradno ln pravo svetovno prvenstvo v nogometu. Velika Britanija je morala braniti svoj dosedanji sloves prvega nogometnega naroda na svetu. Tekma se je vršila na igrišču Arsenala. Igrišče je bilo razprodano in je tekmi prisostvovalo okrog 80.000 ljudi. Z evropske celine so prihajali zastopniki nogometnih zvez in malone vsi nogometni strokovnia-kL Tekma sama je pripadala v prvem polčasu Angležem, v drugem polčasu pa je bila izravnana in so mestoma celo Italija, ni bili v lahni premoči. Italijansko moštvo je igralo od 25. minute prvega polčasa naprej samo z 10 igralci. Njen srednji krilec Monti je bil v tej minuti ranjen in ni mogel kasneje več poseči v boj, ker je bila njegova poškodba prehuda. Tekma se je pričela ob 14.30 po londonskem času. Italijani so vprizorili v prvih 5 minutah silovite napade, ki pa niso rodili željenih uspehov. V šesti minuti je sodnik prekinil tek. mo zaradi foula. Angleški krilec strelja proti italijanskemu goTu. V gneči ujame žogo levo angleško krilo Broocks in žoga je v mreSL 1 :© za Anglijo. Občinstvo sprejme u-speh svojega moštva z ogromnim navdušenjem. V 11. minuti je prosti strel pro. ti Italiji iz kakih 20 m razdalje. Italijanski igralci postavijo zid, toda izredno ostro pognana žoga najde luknjo in obtiči v italijanski mreži Strel je oddal levo krilo Broocks 2:0. V 14. minuti vprizore angle. ški napadalci krasno kombinacijo. 2oga hiti od noge do noge in zaključni strel odda Greight. Občinstvo sprejme gol z viharnim odobravanjem. Vse kaže, da bo italijansko moštvo hudo poraženo. Navzlic temu pa italijanski igralci ne klonejo. V 25. minuti zapusti italijanski centerhalf Monti igrišče zaradi težke blesure. Do polčasa so Angleži v močni premoči, ki jo pa ne izkoristijo. V drugem polčasu se slika dokaj izpre-meni Italijansko moštvo nastopi samo z 10 igralci. Navzlic temu igra z brezmejnim požrtvovanjem in ne klone. V 13. minuti vprizori silovit napad in vodja italijanskega napada Meazza zaključi akcijo z golom. Občinstvo pozdravi uspeh italijanskega moštva z viharnim odobravanjem. Italijani popravijo svojo igro. Sledi več napadov. Italijansko levo krilo strelja v 15. minuti ostro na gol. 2oga se odbije od prečke. Meazza je tudi to pot na mestu, ujame žogo in jo z glavo pošlje v angleško mrežo. Italijani igrajo nato na izenačenje, še enkrat se jim nudi prilika. Guaitta uide sam skozi angleške krilce in sproži bombo na gol, M jo angleški vratar s čudovito akcijo komaj reši v kot. Megla in tema že hu_ do ovirata igro. Navzlic temu tempo do zadnjega. Angleži vprizore proti koncu še nekaj napadov, vendar brez hujših posledic. Hašk: Primorje V nedeljo ob 14.45 na Igrišču Primorja Da ohrani kcndicijo svojemu ligaškemu moštvu, je ASK Primorje povabilo, kakor smo že poročali, na gostovanje v Ljubljano splitskega Hajduka in zagrebškega Hašk a To neceljo bomo tcrej zopet imeli v Ljubljani lepo tekmo, ki bo zadovoljila vse Iju-hitelje nogometnega športa. Zagrebški Hašk je v Ljubljani gotovo eden najbolj priljubljenih klubcv, in to predvsem zaradi svoje fair igre in zaradi svojih tehničnih sposobnosti. V kvalifikacijskih tekmah za državno prvenstvo se je plasiral na prvo mesto V skupine. Kdor je gledal te kvalifikacijske tekme, mora priznati, da spada Hašk gotovo na to mesto, čeprav je vodil ostro borbo s Primorjem. O podrobnostih bomo še poročali. Službene objave LNP (Seja u. o. 10. n°vembra 1934.) Vzame se na znanje novi odbor SK Sore, škofja Loka (predsednik Kmetič Alojz, tajnik Cerar Franjo). Naslov za dopise: Cerar Franjo, škofja Loka, Spodnji Trg 2. Sekcija ZNS v Ljubljani se naproša, da čimpreje izvrši pregled igrišča SK Sore v škof ji Loki v svrho verifikacije. Za delegata pod3aveza je določen g. ravn. Kmetič Prijava SK Jugoslavije Ljubljana za sprejem v članstvo JNS se ne vzame na znanje. Razlogi se dostavijo klubu pismeno. Odobri se SK Mengeš odigranje dveh po. izkusnih nogometnih tekem za sprejem v članstvo JNS s pripombo, da mora predložiti podsavezu igralce v čitanje. ku ena naših največjih tekem v Jugoslaviji: vztrajnostna tekma na daljavo 50 km. Tekma, ki je vedno vzbujala največ zanimanja, obeta tudi letos postati višek sezone. Tehnično vodstvo kluba je v zadnjih dneh že proučilo deloma novo traso, ki bo vodila po krasnem smuškem svetu kar mimo štirih planinskih koč, last štirih različnih podružnic SPD. Proga je projektirana od Ruške koče mimo Klopnega vrha, Pe. ska. Treh kraljev in nazaj na Ruško kočo. Tekma bo posebno važna za tekmovalce, ki jih bo savez poslal na FIS prireditve na Češko, ker jim je s to tekmo dana možnost prvovrstnega treninga. Da pride tudi mariborska športna publika na svoj račun, priredi klub monstre tekmo v smuku s startom pri razglednem stolpu in ciljem na strelišču v Radvanju. Na tej progi, ki je najbolj znana vsem mariborskim smučar, jem, se bo tekmovalo v vseh mogočih kategorijah cd mladine do starine, od dija. štva do vojaštva itd. Tekma je predvidena na nedeljo ko bodo snežne razmere ugodne ter se bo vršil start popoldne, tako da si tekmovalci prihranijo vse izdatke za prenočnino in prehrano. V kolikor bodo snežne razmere in prosti termini dopuščali, bo klub svoj program še razširil. Člani in drugi interesenti dobe vse ostale informacije pri tajništvu kluba: Maribor, Jurčičeva ulica 8 (Stojec-spcrtni oddelek). Razreši se funkcije odbornika v OO Maribor g. Vedernjak ter se imenuje mesto njega za odbornika g. Petan Ernest Imenovanje predsednika OO Maribor se bo iz. vršilo na prihodnji seji, dotlej pa vodi posle podpredsednik. SK Celje se obvešča na dopis št. 228, da je imenovanje odbornikov v okrožne odbore diskrecijska pravica u. o. LNP, kateri pri tem ni vezan na kakršnekoli predloge klubov. SK Enakost Jesenice se predložil JNS v črtanje, ker ne izpolnjuje s pravili in pravilniki JNS določenih obveznosti, še pose. bej zaradi nenastopa dne 28. oktobra 1934. Vzame se na znanje dopis SK El3na od 30. oktobra, SK Mladike št. 33 od 31. oktobra, SK Javornika št. 77 od 31. oktobra, SK šoštanja St. 121 od 22. oktobra, ASK Primorja od 31. oktobra ter zapisnik seje OZKS z dne 2. novembra 1934 Sekcija ZNS v Ljubljani se naproša, da izvrši pregled igrišča SK Radomlja zaradi verifikacije ter se določa kot zastopnik podsaveza g. Martelanc. Dopis SK Ilirije od 29. oktobra v zadevi poškodbe igr. B. Zupančiča se odstopi po. škodbenemu fondu. SK Panonija, Murska Sobota se kaznuje z denarno globoko Din 25, ker ni oddala postave moštva pri tekmi Mura : Panonija dne 28. septembra. Znesek je plačati v iz. ogib suspenza do 24. novembra t. 1. Uvede se postopanje proti odborniku OO Maribor g. Fischerju -Josipu zaradi prijave sav. sodnika od tekme dne 28. oktobra s tem, da se g. Fischer ne delegira do končanega postopanja k tekmam za službujočega odbornika. Na podlagi prijav sodnikov, da poaamez. ni klubi ne postavljajo sposobnih stranskih sodnikov, se zadnjič opozarjajo vsi klubi, da morajo k prvenstvenim tekmam postavljati odrasle in zmožne stranske sodni, ke. Ker je SK Delavec, Hrastnik, razpustil svojo nogometno sekciio ter prijavil izstop, se predlaga JNS v črtanje. Uvede se postopanje proti SK Iliriji zaradi prestopka po § 38 in 39 kazenskega pravilnika z ozirom na dopis SK Ilirije z dne 25 oktobra 1934. Klubom, ki so pre. jeli od SK Ilirije prepis tega Gopisa, se sporoča, da morajo dati igrišče za prireditev dne 28. oktobra brezplačno na razpo. lago in da je prišlo v poštev z ozirom na nestalne vremenske prilike le igrišče ASK Primorja, ker ima edino to igrišče v Ljubljani pokrito tribuno. Odboru za kaznovanje sodnikov se preda ss. g. Dolinar, ker je poslal neodgovarja. joče poročilo o izključitvi igralcev pri tekmi Ilirija : Herrues dne 6. oktobra 1934. Kaznuje se SK Laško po § 45 k. p. v zvezi s § 13, n. odst. z enomesečno zabra. no igranja, ker je prijavil, da igra komb. moštvo Laškega prijateljsko tekmo z Akademiki iz Celja, kasneje pa je trdil, da so igrali trening tekmo samo neverificirani igralci. V kazen se mu všteje suspenz in je bila kazen s suspenzom prestana. Na podlagi prijave ss. g. Pfundnerja od tekme Grafika : Svoboda z dne 9. septembra t. 1. se uvede postopanje proti članu u. o. g. Jugovcu. Ijani tudi dvomatch Gradec-Ljubljana, je odredil po ds a vezni kapetan naslednje tekmovalce za izbirni turnir: Drovenik Franci, Dekleva, Marinko, Horvat (vsi Hermes), VVeissbacher, žiža, Gerzinič, Djinovski, Nagy (v«i Ilirija). Podrobnosti o tem turnirju bosta prejela prizadeta kluba. Prihodnja seja upravnega odbora LTTP v soboto 17. t. m. ob 18. v običajnem lokalu. ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi nedeljskih tekmovanj danes od 14. do 20. strogo obvezen trening za ligino in dt-vo moštvo. SK Ilirija (table tenis sekcija). Opozarjajo se vse članice in člani sekcije, da se vrši redn. trening od danes dalje vsak dan od 14. do 18. v paviljonu na velesejtau. Istotam bo danes ob 16. plenarni sekcijski sestanek. Program sestanka jo priprava za občni zbor kluba. SK Ilirija (Nogometna sekcija). Danes o»b 15. trening juniorskega moštva, ako bo povoljno vreme. Sestanek juniorjev jutri ob 18.15 v Prešernovi sob; rest »Novi svet« na Gosposvetsk; c. Trening I. moštva hitri ob 15. ob vsakem vremenu. SK Svoboda. Ljubljana. Članski sestanki bodo odslej v petkih. Prvi bo jutri v petek ob 19. v Delavski zbornici. Petrič sigurno. Vsi igralci brez izjeme naj prineso s sebo-boj vso klubsko opremo, katero bo prevzel gospodar v petek popoldne na treningu ali zvečer na sestanku. V nedeljo gramo s Slogo. Z ozirom na sklep seje u. o. z dne 13 t. m. se zaradi kršitve klubskih pravil izključijo: Ribi'' Emil. Udovč Josip. Žni-daršič Stanko ir. Dežman Franc. Imenovani naj najkasneje do petka vrnejo vso klubsko opremo. SK Slavija. Odborova seja bo danes ob 20. v zadnji sobi restavracije hotela »Slon« SK Reka. Danes ob 20 sestanek vseh nogometašev v Zadružnem domu. Strogo obvezen je za A in B moštvo. Slalom klub 34. Tehn. odsek. Tekmovalci naj se danes zanesljivo udeleže telovadbe ob 19. Po telovadbi bo ob 20. zdravniški pregled, kakor že domenjeno. K pregledu ne pozab te vzeti klubske legitimacije. Oni. ki niso bili pri zadnji telovadni uri, na i danes gotovo prideio zaradi dogovora za pregled Kdor ne bo pregledan, pod nobenim pogojem ne bo pripuščen k treningom in tekmam. V nekaj vrstah. K našemu včerajšnjemu poročilu o prvenstveni tekmi med SK Trbovlje in SK Amater v Trbovljah smo do. bili še drugo poročilo, ki pravi med drugim. da je bila tekma res razburljiva, toda ne po krivdi SK Trbovlja, čigar moštvo se je pokazalo kot disciplinirano. Vsa krivda leži na občinstvu SK Amaterja. Poročilo pravi, da je bil sodnik g. Jordan popolnoma na mestu. Prejšnji o. o. je take incidente energično zatrl sedanji pa ima premalo energije. LNP bo moral v tem pogledu napraviti red, to zahteva pravilna vzgoja naših športnikov. — V škofji Loki se je v nedeljo vršila prvenstvena tekma med SK Soro in SK Bratstvom z Jesenic. Zmagali so domačini s 6:2. Žali bog je bilo slabo vreme, vendar pa so gledalci kljub deževju vztrajali do konca. Obe moštvi sta zaigrali z elanom in požrtvovalnostjo. — Ptujski SK Drava je v nedeljo gostoval v Cakovcu v prijateljski tekmi s SK Gradiansklm Zmagal je domači GracLfanski Službeno iz LNP Drevi o>b 20. seja k. o. v^ prostorih LNP. Nebotičnik IV. nadstr, Na sejo se vabijo v svrho zaslišanja ob 20. Marijan Ševarevič (Sloga). Kamnikar Viki (Svoboda, Lj.), ob 2015 Slamič Herman (Primorje). Gvardjančič Lojze, Anzelc Fran Boh Rudi (vsi Mladika). Službene objave LTTP. Opozarjajo se klubi ISSK Maribor. SK Reka, SK Mura. Murska Sobota. SK Korotan. Kranj. SK Ko-rotan Ljubljana da poravnajo svoje obveznosti napram JTTS najkasneje do 25. t m., ker jih bo sicer podsavez predlagal v črtanje. Vsi oni klubi na področju LTTP ki še niso izvedli klubska prvenstva, morajo to štor ti v roku od 14 dni in poslati podsavezu rang-liste tekmovalcev Ker se vrši ob priliki državnega prvenstva v Ljub- Mezdno gibanje v Guitanju Guštanj, 12. novembra. Nepopolna zaposlitev delavcev v jeklar-ni na Ravnah, večkratna ustavitev obrata, pa tudi draginja, ki je v Guštanju neprimerno večja kakor v marsikaterem drugem industrijskem kraiu naše širne domovine — vse to je spravilo guštanjsko delavstvo v težak socialni položaj. Posebno hudo pa prede delavcem na zimo. Imamo v Guštanju tri delavske strokovne organizacije in še občinsko organizacijo JNS. ki skušajo pomagati delavcu v težkih časih. Zlasti se je zavzemala za izboljšanje so-cilanih prilik organizac je JNS s sodelovanjem Narodne strokovne zveze. Delo se je v glavnem osredotočilo v dveh smereh: skrb, da se ustvarijo za podjetje ugodni pogoji za državne in privatne dobave, da bi s tem prišli delavci v težkem času vsaj do dela in skromnega zaslužka, in pa. da se preskrbe delavcem cenejša živila. Uspehi, ki so jih dosegle naše nacionalne organizacije, sicer niso veliki, še dolgo ne tako veliki, kakor bi iih te organizacije želele doseči; vendar pa so bili toliki, da so bili vidni in so začele pridobivati nacionalne organizacije simpatije in priznanje vseh objektivno in trezno mislečih delavcev. Ti doseženi uspehi pa so tudi boleli. Boleli so zagrizene vodtelje tistih organizacij, ki so narodnim nasprotne^ v prvi vrsti marksistične. Zato ni čudno, oa so marksisti skušali na lastno roko doseči uspehe za delavce. Že v začetku t 1. so ob priliki volitev delavskih obratnih zaupnikov ob-Ijubovali zvišanje mezd. Sedaj, v jeseni, pa so v imenu saveza metalnih radnika vodstvu jeklarne odpovedali kolektivno pogodbo z zahtevo po povišanju delavskih mezd. Mislimo, da ni bilo pametno, da se ie odpovedala kolektivna pogodba ter začel mezdni boj samo v imenu ene same delavske organizacije, ki zastopa, sodeč vsaj do rezultatu zadnjih obratnih vol tev, le polovico vsega delavstva v jeklanr. S tem namreč, da je pogodbo odpovedal samo »Savez«, dobi celo mezdno gibanje neresen, krajevno političen značaj. Ker se je savez že pred pogodbo bahal z uspehi, je spravil obe ostali delavski strokovni organizaciji v skrajno neprijeten položaj podjetje samo pa tudi smatra mezdno gibanie za politično g banje. Posledice so se že pokazale, a na žalost bodo udarile vse delavce in ne samo marksist* Najneprimernejše pri vsem tem pa je demagogija marksistov. Za časa odpovedi niso povabili k sodelovanju ostalih dveh strokovnih organizacij, sedaj, ko se kažejo prvi neuspehi, pa apelirajo na vso gu-NSZ že ponovno razpravljale o tem da se očitajo drugim, da se za delavstvo ne zanimajo in da molči naše časopisje! Mislimo in to hočemo posebno poudariti, da je kruh in z njim v zvezi zvišanje mezd zadeva vseh delavcev; da bi pri tem morali že od začetka sodelovati vs:, kakor se je to zgodilo povsod tam. kjer so se hoteli res doseči uspehi in kjer je šlo samo za čisti kruh. ne pa za polento, namazano z rdečo politiko. Značilno za guštanjske marksiste je tudi, da niso iskali zaslombe niti pri Jugosloven-ski nacionalni stranki, niti pri našem narodnem poslancu g inž. Paherniku, četudi ie bil ta obljubil, da bo pomagal po vseh svojih močeh delavcem, ki so se v veliki večini udeležili državnih volitev 1. 1931 m so tudi pri občinskih volitvah lani proti volji svojih marksističnih voditeljev v veliki večini vol'li listo JNS. Poudariti moramo še. da so tudi občinske organizacije JNS. Narodna odbrana in NŠJ že ponovno razpravljale o tem. da se skuša doseči zvišanje mezd, vsaj vsem slabše plačanim delavcem. Bavile so se ponovno s tem vprašanjem in so prišle vedno do zaključka, da je treba poskrbeti najprej dela, veliko dela. to se prav: veliko naročil za jeklarno. potem pa potom pravega m poštenega strokovnjaka preiskati, natančno in strokovno preiskati (in ne samo brbljati!) ali so zvišania brez škode za uspevanje podjetja možna In če so možna, jih je treba brez usmiljenja zahtevati ;n doseči, ker res ne gre, da bi si inozemci na stroške jugoslovenskih delavcev polnili svoje žepe. naši delavci pa b' stradali. Boj za vsakdanji kruh. težko prigarani kruh je treba biti z vso resnostjo poštenostjo in previdnostjo, ne pa s pomočjo ogabne politike in iz nje izvirajoče demagogije. Petletka v litijskem srezn Litija, sredi novembra Te dni smo imeli pri nas, ki smo v središču sreza, pomemben sestanek, ki je določil načrt podrobnega dela za gospodarski napredek našega okraja. Delavni program je bil določen soglasno in se bodo za izvedbo porabila v teku prihodnj h let vsa razpoložljiva sredstva tako iz banovinske-ga kakor tudi iz državnega sklada. Zboru je predsedoval sresfci načelnik vladni svetnik g. Podboj. ki se ie uvodoma spomnil blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I Pred razpravo o gradbenem programu je predsednik g. Podboj omenil uspehe pretekle gradbene sezone iz javnih fondov in sicer gradbe cest Višnja goa - Pol ca, začetek del v Preski proti Radečam, gorsko cesto na Trebeljevo in tako dalje. V I. 1934. so dobili vodovode v Šmartnem pri Litiji, v St. Lambertu in v Žalni. V našem srezu pa je bilo preloženih tudi mnogo klancev, in sicer največ v zagorski okolici. Več na teh del ie bila dokončanih iz bednostnega fonda. Zborovalci so izrekli zahvalo vsem merodainim činiteliem. zlasti nar. poslancu g Mravljetu in g. banu dr. Marušiču. Zatem pa so razpravljali o de!u v pri-hodnjosti in je bilo nekaj najnujnejših del postavljenih v program banovtnskega, nekaj pa v program drž. gradbenega sklada. Stvarnega razpravljanja so se s tehtnimi predlogi udeleževali vsi navzoči gospodje in sicer narodni poslanec Mravlie. bano-vinski svetnik Birolla Gvido. načelnik »reškega cestnega odbora župan Laiov c. pod-načelnika cestnega odbora inž. Kobler Pavel in Kovačič Tone iz St Vida. župani Strman s šmartna. Božič od Sv. Križa. Drnovšek iz Zagorja, Slak iz Vel. grabna, Ko-kalj iz Kresnic, Pograjec s Polšnika. Po-držaj s Krke. Pevec iz Št. Vida pri Stični. Jože Erjavec iz Višnje gore, Alojzij Erjavec iz Stične in še drugi, ki so tolmačili potrebe svojih občin in okolišev. Program bodoč h del obsega zgraditev nekaterih novih cest, med katerimi je najnujnejša ona iz Stične preko Metnaja v Šmartno in Litijo, ter cesta iz St. Lambe*-ta v Zagorje V skupini cest, ki se jim morajo znižati klanci ali pa dvign ti trase, je ona, ki vodi iz Litije proti Ljubljani po levem bregu Save. Med Hotičem in Gornjim Logom je vselej, kadar prestopi Sava svojo strugo, tudi cesta pri Krnici pod vodo. Prav tak primer imamo tudi ravno zdajle ob tem deževju. Zaradi prestopa Save je cesto onemogočen vsak vozni pomet. Za dvig ogroženega ozemlja je bilo določenih 200 tisoč Din. V nujna dela so stavili tudi relacije reke Save, Medije, potoka Reke in Višnjice na Dolenjskem in so zato odobrili kredit v znesku 2 milijonov. Za sanacijo našega sreza so nad vse važni tudi vodovodi, ki jih dozdaj nimajo pri nas niti večji kraji. Pomanjkanje vodovoda v Litiji, ki je upravni center velikega in obsežnega sreza je madež 20. stoletja! Prav to onemogoča Litiji, da se Litija ne more razmahniti kot tujsko-prometen kraj, ki pa ima zato vse ostale pogoje. Vodovod bodo gTadili tudi v št. Vidu in znaša proračun zanj 600.000 Din. občina pa ima doslej še le 200.000 Din zbranega fonda. Kanalizacijo pa nujno potrebujejo Zagorje. Litija, Šmartno. Ivančna gorica in drugi kraji. To je bil res lep sestanek, ki bo prinesel našemu okraju mnogo koristi. REPERTOAR DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek. 15.: Orlič. Četrtek. Petek. 16.: Zaprto Sobota, 17.: Bratje Karnmazovi. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol-Nedelja. 18. ob 11-: Snegulčica. Otroška predlava. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 15.: Hlapci. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Glembajevi. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 15.: Zaprto. Petek. 16.: Traviata. C. Sobota, 17.: IlovanšČina. B. Nedelja, 18.: Mignon. Premiera- Izven. Ro«tandov »Orlif«. ki se uprizori drevi, ie teatrsko učinkovito delo velikega formata. ki daje nosilcem glavnih ulog možnost razkrita vse skale bčutii in znaja v inkar-nacijah od avtorja zamišljenih historičnih osebnosti. Predstava je za abonma Četrtek. Režija prof. Šestova. V glavnih ulogah gg.: Jan. Levar in Cesar. Scenograf: arh. Franc. Drugo gostovanje francoskega tenorista Andrea Burdina. ki si ie s svojim prvim gostovanjem pri nas osvojil srca vse publike, se preloži na petek 23. t- m. Vstopnice, kupljene za četrtkovo predstavo >Carmen<. veljajo za petek 23. t., m. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20-IR. Sobota, 17.: Rokovnjači. Nedelja. 18.: Rokovnjači. »Rokornjače«, Jurčič-Govekarjevo ljudsko igro 6 petjem ponavljajo v Šentjakobskem gledališču v soboto 17. in nedeljo 18. t m. ob 20.15 Pri predstavi sodeluje ves ansambl odra. Pevske točke, ki 6o vpletene med dejanje, je uglasbil Viktor Parma. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane in je odšlo pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji, ki bo od sobote dalje od 10. do 12. in od 15- do 17. ter eno uro pred predstavo. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Četrtek, 15.: Idealen soprog. B. Petek. 16.: Zaprto Sobota. 17.: Gugalniea. Premiera. Bloki veljajo. Premiera »Gugalnire« ho v soboto 17. t. m. Tej veseloigri se pozna, da jo je napisala pisateljica, ki j,e gledališka igralka, torej človek, ki pozna gledališče do potankosti ter potem svoje izkušnje uporablja v dramski literaturi. Avtorica ie Olga Schein-pflugova. pisateljica »Okenca«, ki je lani tudi na našem odru doseglo izredno velik uspeh. Dejanje te veseloigre, ki ima sedem slik. se eodi v velemestu, v času raznih finančnih prevratov, ko se ie bogastvo čez noč prevračalo v revščino, pa tudi narobe. Scbeinpflugova naziva svo>e delo zarodi tega »deflaeiieko veseloigro«. >Gugahiico< Študira glavni režiser J. Kovif. v posameznih ulogah nastopijo Dragutinovičeva. Za-krajškova. Starčeva. Kraljeva, Savinova. Fu-riiftn. Gorinšek in Blaž- Pri premieri veljajo bloki. Industrija v službi nege nog Razvoj civilizacije, združen z vedno večjim tempom življenja, stavlja neprestano nove zahteve na industrijo in obrt Že v pradobi so se uveljavljale pri vsA izdelkih zahteve estetičnega značaja, zahteve v pogledu praktičnosti in higiene pat so vedno močnejše v moderni dobi. Do največjega izraza prihajajo seveda pri najpotrebnejših predmetih vsakdanjega življenja kakor n. pr. pri obleki in obuvalu, 'ievljarska obrt in industrija se je že od nekdaj na razne načine udejstvovala v estetičnem pogledu. potem so prišle na vrsto vedno večje zahteve v pogledu praktičnosti Jn udobnosti, najnovejša in posebno stroga zahteva pa se udejstvuie na področju higiene in nege nog. Ta zahteva ni samo posle.dca večie civilizacij«, temveč tudi posledica večjih naporov, potrebnih v borbi za obstanek. Sama čevljarska stroka ne more več ugod't« velik'm zahtevam. Naj bo obuvalo še tako prikladno in praktično in na j izde-lovatelj še tako vpošteva nešte^ ind vidu-alne razlike ljudi, vdnosno nog. ~ bodo nosile njegove izdelke, so vendarle pri vsem prizadevanju neštete ovire, ki jih čevljarska stroka sama ne more premagati. V pomoč se je ustanovila posebna industrija, ki se bavi z izdelavo raznih vložkov v vse vrste obuval. Obuvalo se od dneva do dneva m celo od ure do ure izrablja in da ne bi pri tem trpela tudi noga, ki je zelo občutljiva pri vseh naporih ;n na posebne načine še pri vremenskih izpremembah. je treba najti učinkovito pomoč, ki bi v čim večji meri istočasno služila nogi in obuvalu. Primeren vložek prikrije za dolgo časa mnoge nedo-statke. ki so posledica izrabljanja obuvala. Ce ne bi bilo vložka, bi morala posledice izrabe čevlja občutiti noga. na čevlju pa bi se predčasno opazilo, da je star m izbo jen Ce že ne moremo v številkah irra»ti ugodja, ki ga nudi uporaba primernega vložka v obuvalu, pa prav lahko sproti vsak mesec izračunamo, koliko smo priStc-dili pri obuvalu in pri nogavicah, ki jim vložki podvojijo in cclo početvorijo trpež-nost ter jih ohranijo tudi dolgo časa snažne. Poleg ugodja imamo vse te velike koristi za malenkostne zneske, ki iih i* dam o za vložke. Z izdelavo vložkov se, kakor že rečeno, bavi mnogo tovarn, višek v pogledu udoS-ja. higiene in nege nog pa so dosegli izdelki Šefa.___ Vremensko poročilo številke za oznaCbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra. 8. temperatura. 4. relativna vlaga ▼ odstotkih. 5. smer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1—10. 7 padavine » mm 8 vrsta padavin. — Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, druee najnižl« temperaturo. 14. novembra Ljubljana 7, 7««-3 8.0, 92, 0. 6, de« 0.4; Ljubljana 13, 7&1.2, 9.8, 79, ENE1, 10, —, Maribor 7, 75S-«, 2.0, 90, 0, 0, —, —: Zagreb 7, 760.4. 7.0. 80, WNW1, megla, —, Beograd 7. 762.7, 8.0. 79. SE1. 3, —, —: Sarajevo 7, 764.6, 2.0, 90, 0, 0, —, —; Skoplje 7, 7«S-0, 5.0, 70, 0. 6. —, —: Rogaška Slatina 7, —, 2.0, SWE, 0. prši. Temperatura: Ljubljana 10.4, 7.0; Maribor 9.0, 2-0, Zagreb 11.0, 6.1; Beograd 15.0, 7.0; Skoplje 17.0, 4.0; Sarajevo 12.0. 2.0; Rogaška Slatina 8.0, 10 Radio Četrtek, 15. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. _ 18: Smuška ura ljubljanskega zimskoeportnega podsaveza. — 18.30: Radio - orkester. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Nacionalna una: Važnost zadružništva. — 19.55: Jedilni list, program za petek. — 20: Pravna ura (dr. KnafliČ). — 2O-20: Radio - orkester. — 21.30: Cas. poročila. — 21.50: Citre solo — g. Mezgolits. vrne« plošče. Petek, 16. novembra. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Reševanje na morju (Pirnat). — 12.15: Plošče. — 12-50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 19: Pota sodobne diplomacije (Ruda Jurčec). — 18.20: Radio • orkester. — 18.40: Literarna ura: Zbrani spisi Fr. Erjavca (prof. Vodnik). — 19: Nacionalna ura: Djordie Petrovič Karadjordje. — 19.25: Radio - orkester. — 19.55: Jedilni li6t, program za soboto. — 20: Prenos iz Zagreba- — 22: Čas, poročila, radio " orkester. BEOGRAD 16: Oricester. — 19.10: Grie-fT0va glasba. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — PRAGA 19.10: Pevski kvartet — 19.25: Prenos iz Brna. — 22.15: Plošče- — BRNO 19-30: Prenos opere iz gledališča. — 22.15: lošče. _ VARŠAVA 20-15: Simfoničen koa-eert. _ 22.40: Lahka glasba. — DUNAJ 12: Plošče. — 15.40: Klavir. — 16.10: Is zvočnih filmov. — 17.25: Klavir. — 19-40: Slovanski mojstri glasbe. _ 21.20: Plošče. 22.10: Orkester. — 23.50: Dunajska glasba- — BERLIN 20.45: Mešan program — 22-20: Lahka glasba. — K6NIGSBERG 20-50: Operni večer. — 23: Lahka godba — STUTT-GART 20.15: Simfoničen koncert — 20-50: Slušna igra. _ 21.25: Uverture. — 23: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.05: Orkester. — 19.30: Prenos opere »Othello«. — 23: Vojaška godba. — GOSTILNIČARJI? Nudite gostom najsijajnejSe jugoslovensko BERMET—VINO črnino iz Frn&ke gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga po«lja B. MARINKO V, Sremski Karlovci, FruSka gora. MOŠKE ŠPORTNE ZIMSKE SRAJCE bele, trde, modne cefir, spodnje hlače iz barhenta in gradi a, triko maje in spodnje hlače, športne in navadne nogavice, pletene jopice, vestje in puloverje po najnižjih cenah kupite Ie pri tvrdki F. L GORICAH. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. 8799 Hodno trsoolno sredi Ljubljane se zaradi bolehnosti lastnika takoj proda z vsem inventarjem vred. Reflektantje dobe naslov v ogl. odd. »Jutra«. »513 llarcelle Tinajrei 55 Upornica Roman Ko sta se pa ta večer poslavljala, je začutila Renče globoko nejevoljo, toliko da ne bolečine... Videla je ozke, trmaste ustnice mladega moža. In mahoma ga je zasovražila — čeprav z željo, da bi ga spet osvojila — V samotnem predsobiu, kjer je vedela, da je nihče ne vidi, se je privila k Noelu in mu ponudila usta v poljub. >Do svidenja jutri ... Hočeš? .. .< In Noel je odvrnil: »Da ... morebiti.. zanesljivo pa ne vem, ali bom prost... Pisal vam bom .. .< 22 Po vrtovih ob Trocaderu, kier ždijo, ležijo in stojijo bronaste živali, kakor da bi molile k umirajočemu solncu, je Noel vesel korakal vzdolž reke. Širok kos neba, bled in sinji, preprežen z oblačnimi ladjami in žarki, lepša ogromnost pokrajine s svojo krasoto . .. Vijoličast hlap obliva Galerijo strojev, ki zaključuje Martovo polje. Skozi štiri obočne stebre Eifflovega stolpa se usiplje kakor mravljinčje go-mazenje. Ogromnost reci se preliva v veličastje. Čustvo ogromnega življenja se polašča Noela, mu dviga dušo in mu vrača mladostni zanos. Tako močnega se čuti, tako mladega; smejal bi se, pel bi, roke bi razprostrl in objel ves svet... Vse, kar je bilo neznatnega, vse trpljenje mesa, vse krpe minulosti, ki jih je še vlačil s seboj, se trgajo in padajo od njega. Zdaj sploh več ne ve, da je Renee Moricaeujeva na svetu. Ob ka- menitih ogradah stopa, po vijugastih drevoredih proti Seini, M si širi spodaj, proti reki, ki nosi v svojih srebrnih laseh rože osutega dne in zlato polne lune... Rahel vetrc, ki diši po rlažnem listju in mokri, razriti zemlji, poljublja Noelu čelo... Globoko diha. Prsi se mu širijo. Veseli se letnega časa, ure, kraja, noči... Dišeči vonj njegovih iznova vzcvetelih dvajsetih let ga omamlja... In glasno vzklikne: »Jozana!.. .<. Ljubljeno ime mu je prišlo na ustnice, kakor da bi bila v njem zapopadena vsa sladkost sveta, vsa ljubkost mladosti, noči in pomladi. Noel ne gleda nazaj... V duhu vidi na svoji pisalni mizi vsakdanje pismo, ki ga čaka_pismo, ki ga je napisala Jozana in ki je kos njenega bitja. Na nabrežju si vzame voz. se da zapeljati v najbližji restoran, povečerja in se odpelje dalje... hitro, hitro... Pariz leti mimo njega: mlado listje na drevesih, ki ga od spodaj osvetljujejo plameni plinovk, je videti nenaravno živo. Mize pred kavarnami segajo kar na pločnik Takisto je, kakor da bi bil poletni večer, vesel večer velikega praznika... V prostornem praznem stanovanju v drugem nadstropju stare hiše visi vonj >marylandkc na zavesah. Poreelanovina in orožje se nerazločno leskečeta po stenah in omarah Pravkar je sluga prižgal svetiljko. Luč. ki jo porcelanasta kupola odbija proti tlom. le slabotno razsvetljuje pisalno-sobo in svetlo pada na mizo, na kup časopisov in ovitkov... In med teini leži Jozanino pismo ... Chartres, dne 15. maja 19.. »Prijatelj, s čudnim nemirom mislim na vas. Va.še včerajšnje pismo je bilo nekam otožno O zapravljenih urah govorite in o neumni slabosti; po tem sklepam, da ne delate ravno mnogo in da ste zadovoljni s samim seboj. Če bi se upala, bi vas kar oštela! Ne, samo to vam hočem reci, da živo čutim z vami vse, kar vas sadova, da je raža radost tudi moja radost in vaše gorje tudi moje gorje, in da ne bi mogla biti nikoli srečna, če bi bili vi nesrečni... Ali ni to čisto naravno, prijatelj, ko sami veste, da bi bila izmena misli med nama popolna? ... Samo vaše lastne besede ponavljam ... Tako vidite, da imam zaupanje v vas in da postaja to zaupanje, čeprav je še vedno malce začudeno in neodločno, od dne do dne, od pisma do pisma pogumnejše... V teh dveh tednih najine ločitve so mi že nekajkrat dvomi mučili vest; mislila sem na to, da _ po moji krivdi — tako malo veste o meni in da bi vaše brezprimerno prijateljstvo zaslužilo, da bi ga vračala s popolno, iskreno odkritosrčnostjo. A nikar se ne čudite, če vam za uvod v bodoče dokaze zaupanja povem, da se vas časih bojim!... Nekaj tako nervoznega imate v gibu in besedi, nekaj, kar ne priča ravno o potrpežljivi duši, in vaš jasni pogled ni zmerom zelo krotak ... In jaz, ki proti drugim nikakor nisem plašljiva, se zdim sama sebi nerodna in neumna proti vam, ki ste moj najboljši prijatelj!... To je smešno, saj priznam... A nikar se mi ne smejte! Tudi od daleč bi čutila vaš posmeh, in potem vam jutri za kazen ne bi pisala.. .< >Teta me kliče k obedu. Preden pojdem spat, bom nadaljevala svoje pismo .. .< Ob 10. uri. »Pravkar sem bila sedla za stari mahagonski pisalnik, ki hranim v njem svoje največje dragocenosti: nekaj rodbinskih spominov in najina pisma. Vsa vaša pisma sem vzela s seboj, iz Flo-rance. Rima, Napolja in Pariza. In pravkar sem se pripravila, da bi vam napisala kaj lepega, ko me je poklical sinko ... Stopila sem k njegovi postelji, mu položila roko na lase in ostala pri njem, dokler ni zaspal. Ko sem ga tako ogledovala, sem sredi svoje ganjenosti začutila, kako polna miru je moja duša. Kako daleč so že dnevi, ko sem jokala ob Claudeovi posteljici... V6e se je vt-premenilo... JENE MALIM OGLASOM Po 50 par m Oenedo, Um i.— davita za vsaa oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje aaslovov pla&ajo oni. ki lš^ejc služb Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopis) in žemtve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Dtn 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Dtn 5.— za Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši eneseb za enkratno objavo ogla*« Din 20-- Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— ca besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— xa ftlfro aH dajanje naslovov Najmanjši 7,n«w»b «a enkratno objavo o^Iras Din 17.— Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le. ee zantevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« odeovor priložite Din v- ▼ znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda t Din. davek 2 Din, xa Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnika prvrvTTF \n * pa. et.i-a ITI dob"o liv eden« tTZPmtška fcvornic« 7.A L;'ih no — everet. too ?' venitjo. Treba. rU j® uveden pri tr-povoih z -ne pomidbe n« otr' ru^-r oddelek »Jutra« pod šifro »•Potirlk«. 32!k"-5 Beseda 1 Din, davek 2 Din. 7.a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Deklica tt p-*m i-nw šo tPk-o i7obra«-b • išre mesto ikp r; k e v UgOTcal »i- frizerskem «« l.ii u Pomdbe na og.ep-nč o-J .el»,In?ira« pod š*:fro »V j e do vsak d c ti« 32908-44 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za •.ifro ali dajanie naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Dekle za vse 'udi začetnico, sprejmem. N«s'.ov t vseh posloval niča b »JiRr««. 3299C-1 Natakarico pridno in p.p"-tifK>, iš?pnx> za manjši hotoi-perisnon. — Zimska iti po;eiina S aroet c--« 30 let. Pismene po-miibe na o?'*'®. od delek »Jutru« pod r-nač-ko »•L dpcembar«. 33006-1 Inkasanta we»mPTn ta&oj. P-ranene pnTrnj. R -flektiramo i-ani o r'ti do-b-v izvt-žbnne osebe, ki so bi^p že v ho tel: h. od^osno vetjih p^n ■ «i;ooaMh. Predrooert imajo On«, ki imajo oseijno pra v i oo za vn-]stTo pon i :j*o-iWi-a. .^dir.ot-no po obrt »•-m zakonn p-f-if^rc".<• po- - •-e. Ponudbe s '.0^'tti <>r>i6om doeetlnaj« zapofrlH ve. k«'koT tud: z nav«iibo minimalnih zahtevkov m delo v r-aen 6>'zone »n de I--, po ee p '^'-j^-jv na ogl. (vMelek Ju:.ra p.^d šifro »Jniran«. rerr« i Natakarico Tjulr« nsko i^ob-a^e-no sprejmem takoj. No-f .^v T vis-f-h poslov« ! n i »Jutra«. 3^)01-1 Pek. vajenca in raznasalca kruha f.T»-ejme V-'niko Derži«"-. pp-v Tržiču. 32SVT3-1 Slovenko ki C'-von pp-fpikt- no nptriko. i^pm k maj-hai ob -o1.'- za h'.5na d» a. — Pomidlie n« nas'w: D. Or-trosrcvič. C^kver.o^a. 329f>4-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjS) znesek 17 Din. Dijaki 12 Din Inštruktorja za I. raz-ed drž. jrinvna-7-a francoščino in »!»■ v+-n?Eiiio *p-p/7r.em. O-u -štveaa uJica 25. 3CCTt-4 Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Začetnica riSr« fra.noow5.ie« in ita-lijanščiine, driotma nen»š6i-n-e, »rbcArvBščiiLe iE etro-.^eipr^ja, išč-e kakršnok-oH tiamefrtk.pv. Ce>nj. pcvnudibe na .rgrl-^rti oddelei Jutra t>ird tnaO.ko »oe Notilov v vseh poeiovaJni-cah »Jutra«. 3i!07S-? Zakonski par moi mehanfk io 'up-nfeJn šofer, zona pa perf«-ktD« hiitia. išfet« službo v boljši bi« — kjerkold. Oenj. ponuiibe ne optI.ip. o«1dplpk »Jutra« p-Vi »Zanesljivi«. G. Th. Rotman: Vcžjifa s kolesom in njene posledice Maserka na I>arin.jTi izmena, spreje-iaa ®ta!n« abo^iente. Pie-ponudbe na oplaf-ni oddelek »Jutra« pod Šifro »Viifik« linija«. 32SX»-2 Bridki pomočnik ve prwt. perfpikt-ein bubi štncer. vpš? nekoičbo orvdttMranja, eoliden. za-net-im nekadilec, iV^. eta/-!» m (»to. F/Vpitrt. gre tmdč 7a izpomajan-je. — P-o-midhe na op1 .vra o^d-plek »Jutra« pod šifro »D«ber m bit«-«. 3299&-S Hin^o, slaščičarjev pomočnik, je hotei pravkar raznesti po hišah cel kup tort In drugega peciva. S škatlami na glavi jo je zidane volje mahal svojo pot. zri rr Beseda t Din, davek 2 Din. ia šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši zne«ek 17 Oin. Pokušajte Kovačev Biserluk proizvod} a va »Felngold« tvornlca. Is točne morske ribe. Novi Sad. 32810-€ Družabnika «pr<-jnM-m v dobro vpeljano voletr^ovino. Ponudfee na og-a«. oddelpt »Jutra« pod zitaf.ko »oo«. Se8K-16 Aimenf prah v*! va.eon-cv pod pw>- dam. Apnwvira Dob-pf>o! j-p K916-« Smučarsko obleko dampko. dobro ^h-ainj^io in smučke TKrodoo prodam. Narfor ▼ vseh poelnvalmcah »J-atea« 33001-6 Leseno vrt. osrrak) 70 m dolgo. 1 w riFok^, epotari.jfuo h 3 do 91/? m dolžin«, zelo porerri pro-iVtr. Roina dolin«., ppfl+n VI St. 6. 3C996-6 Šivalni stroj t okrogliiin foWSkom. rabljen — kakor tadi pfetilni stroj prodam. Na offled pri nrrdiki Iv«n Jax m Ljubljana, Goupotsve.teVs c. S3031-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro al! dajanje naslova 5 Din. NaimanjŠi znesek 17 Din. Polhove kože po najriSjih davnih ee-safc kupuje Eliarij E b« r. Ljubljana, Kocigre«*! trg- 7 Železno peč TpJ^ko. pripraxno z* ve^io dpVvnico. ku^irn. — Ponudbe ti« odd«'P'k »Jutra« pod ztvačfco »ppJ;« Vrednote Beseda t Din, davek 2 Din, za šitr0 aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato knonj« po najvigjij) eenab CERNE - Juvelir Ljubljana. Wo)fova allca S. Posredujem denar na hranilne knjižice lenarrnh tar»»d. 7» 250 I>in mesečno odidam na Pol.ia.nFki cpsm' 17 Vprašati »totain pri hišni-ci! 32971-19 Kupim parcelo v neposredjai blSiiM Lj»b 1 j«.n e. na kateri je vk njd -žena hipoteka Kmpteke posojilnice. Ponudbe na o?l. •oddelek »Jutra« pod šifro »Kmeteka«. 32970-20 Stanovanjska vila nova, in go>zdotom tJne 19. t. m. pri srez. eodišču v Radovljici. Sklicna eena 110.000 rVn. 32989-20 Enodružinsko \"ik> komfort.uo — v »i.^er^em de«j Podrožnika prodam. — Polovico kupnine p"oti prevzprnu hipotekp i'-' knjižice Meetoe bramiitoic.e. — Ponudbe n« ocias. oddelek »Jutra« pod šifro »S4. 3^0« £C933-20 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zobni atelje oddam. ?>s.©lov v og'«f»nP!m od&elkn »Jutrac. 330C»-lf7 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Nnimanjši znesek 17 Din. Več gozdnih parcel in travnik naprodaj na prostoro*'™ dražbi dme 18. novembra L L c4> U 2. v gostiliai Karla Jeršin, Rudnik. — Itiformac.ije v Rudniku ?. 32976-20 Parcela v naSepšem delu Bežigrada ugodno na.prod«j. Ponudbe na oglaisnr! oddelek »Jutra« pod »Bežigrad*. %mmm Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanie naslova 5 Din. Na'trnnišl znesek 17 Din. Dijaško stanovanje T vpo oskrbo iščem za prvošolca pri ertrogi rod?vl-ni. najraje profes«>nNki ali učitpl:nki. kjpT bi bil na rar.potago k'avi> m pouSt nemišč^tie. \asiov v vseh posloTal.r.čcai »Jutra«. rssef^n R tanovanje Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje e kuhiojo in pri -«£ lina mi ugodno oddam v R^šnj dolini na m. cesti RivžtOTkom) e IS. novembrom aii 1. decembrom. — Naslov v vseh poslovnim-ca-h »Jutra«. 35M-S-J1 Lepo stanovanje sobe, k tiih ;T>j« in pritilc':n takoj oddam v Kamm:šTd niici št. 30. S21C7-21 Sobo s kuhinjo oddamo na Cojzori pestit 9 33007-31 tanoianja > Pjod »Hitro«. 330t?2-21v'8 r/jjTi^ijin Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šilro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo eolnčno io čisto, i elektri ko ter posebnim vbodom oddam e 1. decembrom oa Rimski cesti 23/L desao. 32972-23 Na Taboru oig^no oddam opremij-eno. spparirano sobo. NasloT v vseh pusvovaitvicai »Jutra« Opremljeno sobo r oemiru mest* oddani e 1. decembrom 2 osebam« Lift. Naslov v ve«* pošlo va'moah »Jn/tr««. 329S1-23 Sobo oo? i jeoo ali prmoM. z bilk^nnom. s^'T!Č.no to »rač-no oddam. Naslor r vsefc portorc.-r.roaii »Jutra«. 33010-5S Svetlo sobo pahceti-aj>o. s eoojjporaso iopal™ce oddam — tudi ofioirjo-. Naslon ▼ vseh poslovalnicah »Jutr««. S9V.7-S3 Veliko solnčno sobo oddam takoj a* pornn*!« ▼ Tfii po^pg -ehnik p. Naslov t vseh Jut m 33014-23 Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 20 Din. Dekle «let, 6 posestvom ta gotovino želi v »vrbo mož:,bv« zna nja i dobrim ofertn-kom ppseetn-kom »H "»pokojen cem. starim okiog 40 let. Ponudbe do 90. t m. n« o?la». oddelek »Jutra« pod mačko »Doi«ra bodočnost 101-«. 32961-25 r uj. Beseda M para. davek 2 Din. za šifro «11 dajanie naslova 3 Din. Najmanjši tnesek 1? Din. Akademik iS!1« ndo>«no sobo s posebnim vhodom in hrano. — Ponudbe na oglas. odd«!ek »Jutra« pod »Akademik«. 32382-33'a Sobo e in^bmitn vb-ido«n. ®6e drž. umd. — Ponudbe na osr'««. oddelek »Jutra« pM »Uradnica«. 39*^2S.'a Tvrdka H. Kenda Ljubljana, Mestni trg proda svojo staroznano, dobro vpeljano modno trgovino po povoljnih pogojih. OMiaa L.oa Me«txu pog-ebrr. zavo« Tužnim srcem naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena soproga, mati, sestra, teta in svakinja, gospa Kati Hamberger roj. Sušnik soproga posestnika dne 13. t. m. ob 22. uri, v 58. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage in nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 15. novembra 1934., ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Moste, dne 14. novembra 1934. Globoko žalujoči: FRANC HAMBERGER, soprog; FRANCI. SLAVKO. RADO, sinovi, ostalo sorodstvo. Cene za nadomestne dele so zopet znatno znižane! Opozarjamo vse lastnike avtomoMkrr ?tFOfd44 na naslednjem 1. Edini razlog za nabavo neorlginalnlh delcrr sedaj odpade, ker originalni jjiSO dfSZjl t 3* 4. Originalni deli ae lahko nabavljajo Prodajne cene so t wbJ Jngostovf JI povsod pri pooblaščenih preprodajalcih! izenačene! Originalni deli trajajo dalje, služijo bolje, zavarujejo vas pri vožnji, ne prekinjajo vam tovarniške garancije, z eno besedo, nudijo vam vse prednosti originalnosti! Kupujte samo originalne dele „Ford" pri pooblaščenih preprodajalcih! ČUVAJTE SE POTVORB ! Pooblaščeni preprodajalci: Ljubljana: American Motors Ltd. Zagreb: Brunner Auto Trgovačko d. ''j erefno. tedaj al nabavite takoj zelo interesa rrten ia z mnogima slikami opremljen kataiiog št. 3 — naavan ' »So'« !jube®ni«. V njem so vsebovane patriBke sirma ste novost/ z« intimno za koo«ko Kvijenj« diskret ne potrebščine za moderno damo hi gospod«, zaščitna «red«tv» n c*«pe m po spode. ramnm-ve pariške •pecija^tete »^'Rke fo j 'ografij e in "Imgn rapti»t a'i ooStne snamk»1 P*vv«pptt »S«.lns Standard« ta mo-Sko moč patentirano mehanično sredstro '-znrn1'je-no od tdrsvjiHk« ki pomore zanos' iivo 'edaij ko v«m fe to pot"ebr>n -nr.oo- rs 10 D*n fpn*»ne mamke «41 len«.r> * doto, naor« kuvert" vsakeps nsslo — onsrvo »Sa'ins« 7.«pr#«» 6.'Jo Sam^*t»