y
■= fiafisoo 14.000. — Sfajerc oelja za celo lefo eden goldinar. =
A
&£-.
;.SlavaTebi,ki si nas kmete ljubil!
mk
staasrečenstanr
i ;*>.(« 'ii
\ Naročnina za celo leto K 2 —. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. oznanil je za 1 stran K 32—, '/- strani K 16—, */« strani K 8.—, l/a strani K 4—, >/w strani K 2'—, l/„ strani K 1*—. — Pri večkratnem Bllilu je  cena posebno znižana. — Za oznanila (inserale) uredništvo in upravnižtvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v uli&kem   poslopju. — Stajerc  izhaja  vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati.
V Ptuju v nedeljo dne 11. junija 1905.
7.12.

VI. letnik.
Binkostna nedelja.
„Mir vam  zapuščam,  svoj  mir, mir,   katerega   vam   svet dati ne zamore, vam dajem jaz." Besede Kristusove iz evaDgelja binkoStne nedelje.
Udarcem usode podvrženo je vsako človeško , podvrženo tisto, ki se ziblje v sladkih sanjali »Ijske sreče, podvrženo tisto, ki tava v temnem m!
In neusmiljeni so ti udarci in nikdar nisi varen njimi!    Ko ti sije   svitlo solnce   radosti  in veko   se čutiš   na visočini   svojih želj,   tedaj te e tak udarec na enkrat v globok prepad, zakrije ost oblak solnce,   ki ti je svetilo, ki te je   grelo tanevši ti tvoj svitel dan. — Ko tavaš v trdi temi pa in ti je zasijala za   trenutek  lnna  in ti razlila temno pot, objelo te za kratek čas upanje na |šo bodočnost, glej, privlekel se je oblak, zakril ti bdi to luč in te pahnil še v bolj temno noč! In t o peče, t o skeli, da si velikokrat   moramo mati, da smo si krivi naše   usode — sami,  to anje je grenko, da se nam je ta usoda povzročila okrat od naših zemeljskih sotrpinov, od drugega (tja, katero je rodila človeška   mati z istim    trplje-[ z isto radostjo, z istimi nadami, kakor nas! Da,   preganjanje   in sovražtvo vlada   med nami peškimi zemeljskimi   črvi in   vendar je vse to, za p se  preganjamo,   vendar vse to, za kar se poga-vroče naše Želje na tem svetu le pena,  katera zniknila morda mnogo poprej,   ko nam zatisne trudno naše oko! [ Ko te je z velikanskimi mukami tvoja mati ro-i!a. ko si   zagledal luč tega sveta,   glej,  jokati   si lihi in solza ti je zalila nežno, nedolžno tvoje oko!
Ko si sanjal sen, katerega imenuješ življenje, glej, koliko in kolikokrat je strepetala ustna tvoja v težkih duševnih bolečinah, a iz očes ukradla se ti je debela svitla kapljica in se potočila rahlo po licu! Imenoval si to kapljico zopet — solzo! — Ko je zniknil ta sen, otemnele njegove še tako svitle podobe, ko se spravljaš truden k počitku, ko je z rahlimi koraki pristopil angelj smrti k tvoji smrtni postelji, da ti zapre vrata življenja, glej, glej, v tvojem skaljenem očesu blišči zopet nekaj, majhni svitli biser je in mi ga imenujemo — mrtvaško solzo! Od zibelje do groba te spremlja ta kaplja, od zibelje do groba je grenka solza tvoja tovaršica, a vendar si povzročil tisočero in tisočero teh kapljic sebi in pa svojim zemeljskim sotrpinom — sam!
Ti sovražiš svojega soseda in ga preganjaš, tožiš ga in mu povzročuješ stroške, skrbi, žalost, neštete noči brez Bpanja, ker ti je znabiti nevede prekoračil mejo in ti s tem vzel par grud zemlje! Eden druzega ne moreta videti in Že misel na en druzega vama vzbuja kipečo jezo v srcu. Pomislita, da ne bodeta ne ti, ne tvoj sosed vzela ničesar seboj, pomislita, da bodeta imela že znabiti v par letih, znabiti že v par dnevih oba zemlje dovolj, toda ne pod seboj, temveč — na sebi! Par lopat polnih te zemlje, za katero se tako preganjata, par desek iz gozda, za katerega sta se celo življenje sovražila in vse drugo bode vama treba zapustiti za — vselej!
Ti preganjaš svojega starega obnemoglega očeta, sovražiš staro svojo obnemoglo mater, katera sta ti vse zapustila, ne privoščiš njima niti ne potrebne hrane, ker si iste pri pogodbi, ko sta ti izročila svoje posestvo nista izgovorila, v upanju na tvojo pravičnost, — le čakaj, le čakaj, v par letih, morda v par dnevih
2
bodeš stokal ob grobu, kater! ti nja je zakril za večno! Tedaj še le bodeš sprevidel, kaj si izgubil, tedaj še le. si zmialil, kaj vse so ti zakopali v ta grob in koliko ljubezni, edine prave, ediue zanesljive ljubezni tega sveta krije v svoji skromnosti to majhno, to ozko gomilo! Le pomisli, da pride znabiti že skoraj Čas, ko bode ravnal na isti način tvoj nehvaležen sin s teboj, ko te bode preganjal na isti način tvoj nehvaležen zet! Le pomisli, da ne veš ne ure ne dneva, ko ti bode treba iti za njima, ko ti zapre smrt vrata tega sveta in ti odpre druga, kazoČ ti z mrzlo svojo roko novo pot, katera te vodi — kdo ve kam?
Ti goreče sovražiš svojega bližnjega, preganjaš ga se vsemi svojimi močmi, ker je druge narodnosti, vse svoje sile napenjaš, da bi ga uničil, da mn povzročil kaki občutljivi udarec! In to vse samo radi tega, ker ga je rodila druga mati, to vse, ker govori drugi jezik, kakor ti! O, nespameten zaslepljenec ti! Pomisli, da že bodela morda prihodnjo leto, morda jutri, morda danes tiho molčala za vselej oba!
Pred kratkim slišali smo sveto evangelje, katero nam pripoveduje, kako je pozdravil največji spozna-valec človeške duše — namreč Kristus sam — svoje učence, ko se jim je v prvič pokazal po svojem vstajenja, toraj tedaj, ko je premagal smrt in njene moči: „In prišel je Jezus in je stopil v sredo med nje in jim je rekel: Mir vam bodi! Učenci so se tedaj obveselili ker so videli Gospoda. Tedaj jim je spet rekel:  „Mir vam bodi!"
.....In   čez   osem   dni   bili   so spet zbrani
njegovi učenci in Tomaž ž njimi. Jezns pride, čeprav so bile zaklenjene duri in stal je na sredi in je rekel: „ Mir vam bodi!„ In danajšnjo evangelje nam pripoveduje: „Tolažnik sveti Duh pa, katerega bo poslal Oče v mojem imenu, on vas bode učil vsega in vas bo opomnil vsega, kar koli sem vam rekel. Mir vam zapuščam, svoj mir!" — In katera je bila Njegova največja zapoved? „Ljubi Boga čez vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe." — Ljubezen je bilo Kristusovo celo življenje, ljubezen so bili Njegovi sveti nauki, ljubezen Njegova sveta smrt! Mir je oznanjeval ljudstvu pri vsaki priložnosti. „Novo postavo vam dajem, da se bodete ljubili med seboj, kakor sem Vas jaz ljubil in na tem vas bode vsaki spoznal, da ste moji učenci, ako se ljubite med seboj.
Morda največji prostomislec, recimo nasprotnik Kristusov, namreč francoski filozof Renan piše celo nekoč: »Da je povzročil (namreč Kristus) ljubezen, katera ni nehala plamteti za njega celo po njegovi smrti, ... to je znak, da je bil dober in velik!"—
Da, bil je dober   in   velik,    ker je bil — Bog!
In ravno on je rekel, ko je obljubil svetega Duha, da bode učil sv. Duh Njegove učence vsega, kar jih je On učil, toraj v prvi meri zopet medsebojne ljubezni, opominjajoč jih k miru.
Dragi nara! Glejte, brezmiselno je naše medsebojno preganjanje, zakaj vse na zemlji je minljivo in   spremenljivo,   brezvestno   je    naše    medsebojno
sovražtvo, ker vsak človek je podvržen udarcem al v isti meri' Glejte, Kristus nas uči same Ijafl opominjajoč nas, da bi morali živeti v miru in v M in ravno danes obhajamo praznik prihoda sv» Duha, tretje božje osebe, ki zopet uči zgolj Ijubcl opominjajoč apostole, učence in nas na besede 1 stusove, na nauke miru in ljubezni!
Toraj pa se obrnimo zanesljivo danes k sv. Dl prosimo ga, naj nam da to milost, da bodemo il od sihmal več potrpljenja z en drugim, da 1 nehalo naše preganjanje, naše sovražtvo, da se bil uresničile besede Kristusove tudi nad nami, besede.B glase: „MirVamdajem,svoj mir!" Letamir.duševniB ta Kristusov mir. to je edino, kar je stanoviul na tej zvezdi, ki jo imenujejo zemljo, mir, ki neti nehal v majhnem ozkem gomilu, ki nas ne bodel pustil ob robu groba, temveč nas spremljal tji-l v našo pravo očetnjavo nad zvezde! Da bi tal podelil sv. Duh sedaj na dan spomina Njegofl prihoda nad Kristusove učence vsem našim brali vsem pritateljem in sovražnikom, to je naša iskl prošnja do Njega, in to prošnjo Vam podarimo! binkoštnico, želeč Vam vsem prav srečne! vesele binkošte!
Zborovanje  pri  Sv.  Yidu J
Ptuju.             I
Deželni   kmečki   poslanec   d o h t a r   Jurtel! državni   in   deželni    kmečki   poslanec    hofral dohtar Ploj spravila sta se med   Haložane in I ljance, ki prebivajo tik Haloz!    Zadnjo nedeljo ■ dajala sta svojo učenost na zborovanju pri Sv. m pri   Ptuju.    Celo   zborovanje   je bilo od   začetka! konca jako značilno za ta dva kmečka poslanca. ■ rano iu hišo za zborovanje okinčala sta   lastno« že   dan    poprej    tamošnji   kaplan   in   učiti (Opomba tiskarjevega učenca: Aha, kaplan in   ufifl ker   sta   ta dva   gospoda   kmečka   poslanca!) 1\ lastnoročno   je   razobesil   na   hiši,   kjer   se je \ zborovanje takozvano slovensko zastavo gospod lan.     Zborovanje   se   je   vršilo   v   gostilni   gos Krajnca. Krajnc, Krajnc, najbrž še postaneš prai — prvak!!   Videmski župnik, kateri ni bil ob « noči doma, ker je moral pomagati vurberškemn niku sveto meso peti, ta župnik Stajerčevim bral dobro znani duhovni oče Andraž,   kateri   tudi ni v zadnjem tednu, ko so se vršile procesije v tej doma — moral je takrat vsled svoje radovednos neki zanimivi obravnavi svojega ljubega faržkega j zlarja v   Maribor  — ta župnik  je bil jako   živa delaven   za   to   zborovanje,   bil je tudi pri  njen prve   do   zadnje   minute   navzoč.    Toraj zopet a pesem!    Dohtar in zopet dohtar in povrh še ho potem župnik in kaplan in naposled še učitelj i na kmečkona zborovanju!    Ubogi kmet!
Toda oglejmo si zborovanje samo! Ploj jed in grozno navdušeno govoril, povdarjajoč, da slo skemu kmetu ni potrebno znati nemškega jezika
jtoraj na mestu, je rekel, da bi se kmečka deca nčila i šoli nemščine, ker za to sploh tudi ni časa. Govornik je povdarjal,   da se kmečki otrok   itak ne more na deželni   ljudski   šoli   naučiti   popolnoma drugega deželnega jezika. Za druge, višje šole pa je rekel ta jTili" kmečki poslanec nima   kmet   niti ne denarja, iti ne Časa.    Ploj je nadalje povdarjal, da slovenski oslanci itak vse storijo za   slovensko   kmečko ljud-vo in da bodejo mnogo, mnogo, da, vse storili, da pomagajo gmotnemu njegovemu položaju.    Hofrat in ohtar Ploj, dovoli, da ti tukaj par vrstic odgovorimo: ovej nam Ploj, čemu pa pustijo vsi slovenski   doh-|tarji,   vsi slovenski prvaki,   vsi   slovenski   oclličnjaki |ačiti svojo deco nemškega jezika?   Morda je res, da deca v   deželni   ljudski Šoli    ne nauči popolnoma krnskega jezika, a temu pa ni kriva deca, ne, temu je kriva šola, temu so krivi učitelji, krivi prvaki, ki vedno in vedno zabranjujejo nemški poduk slovenski peci, češ, slovenski kmet naj ostane v nevedi, da ga tem lažje vodimo za nos!    Ploj,   ti povdarjaš,   da ovenski poslanci neumorno   delujejo   za kmeta,   da ejo   neumorno   delovali.    In   to ti   praviš   ravno aložanom? Vi slovenski poslanci, kaj pa ste storili ravno za Haložane? Kaj ste storili za popravljanje trsni uši uničenih vinogradov, kaj za popravljanje eljskih   plazov.    Ze  leto   in   dan so haložki ze-Ijski plazi taki, kakor so bili! Gospodje,   kaj ste storili,   ko je   Haložanom in poljancem v zadnjih letih toča poklestila vse pridelke? [aj,   ko   jim   je povodenj   uničila vse  travnike,   da elo njive? Ničesar niste storili!   Ploj, zakaj pa nisi vedal,. kaj si storil za uboge haloške in poljanske ine? No, pa bi bil povedal! Tudi dohtar Jurtela je povdarjal, da deželni poči   store    vse   za   kmeta,   da bodejo vse   storili. la, to pa je debela laž!    Kje pa ste bili vi de-blni poslanci, ko se je v deželni zbornici razpravljalo p podporah,   ki   bi se naj podelile kmetom?    Doma ^te bili,   da   obstruirali   ste in preprečili s tem vso |lelo v   deželni   zbornici,   kmetu pa s tem   nakopali novih plačil!
Ko se je pritožil neki kmet, da dobijo kmetje K deželnih trsnic samo slabe trte, katere nočejo Ksti, odgovoril mu je Jurtela: „Ja, to je radi tega, Ker dobe boljše trte bogataši, katere poznam, ka-Herih pa nočem imenovati8 Zakaj pa jih nočeš ime-Rwati? Pa bi jih bil povedal. Sploh pa, ako ti je Bo tako dobro znano, zakaj tega ti s svojimi tova-Bfti nisi zabranil tega?
Nadalje   je   pogrel   Jurtela   na tem   zborovanju
pet staro laž, čež, za uboge Haložane se je dovo-
60 tisoč kron podpore,   a od tega denarja   vzeli
so Ptnjčani Haložanom   polovico   proč.    To ni samo
Je laž, temveč, ljubi mi Jurtela, to je povrh še huj-
skarija! Sploh pa, ako so Ptujčaui dobili kaj od tega
denarja,   pomisliti   nam   je,   da imajo   Ptujčani tudi
^nnogo vinogradov v Halozah,   vinogradov,   ki so tr-
^peli po istih uimah.
Oglašali so se na zborovanju tudi posestniki  in davili predloge in vprašanja,
Najbolj zanimiva je bila debata med kmeti sa* mirni glede nemškega poduka. Neki krojač iz Ljub-atave po imenu Mlakar, najbrž od znane struni na-hujskan in nafarban je zagromel: „Proč z nemškim podukom, Blovenski rod naj ostane slovenski, le po slovenskih žilah teče kri!" Temu je odgovoril prav jedernato in kratko gospodar in zidar Mlakar iz Varej, povdarjajoč, -da je oslarija, ako človek tako govori, ker vsaki, ki je bil pri vojakih, dobro ve, kako nujno je potreben Slovencem nemški jezik. Prav ostro in jedernato je tudi zahteval posestnik Rogina   mlajši   iz Pobreš   poduk v nemškem  jeziku.
In tema dvema pritrdila je ogromna večina navzočih zborovalcev, katerih je bilo morda kakih 200. Zanimivo je bilo, da se je udeležilo zborovanja tudi veliko žensk, sicer seveda najbrž iz same radovednosti. Ali znabiti na župnikovo in kaplanovo povelje?
Na vsaki predlog od strani zborovalcev obljubila sta Ploj in Jurtela — nzvezde z nebes!" llaložani in Polanci so radovedni, kaj bodeta storila. Gotovo pa je to, da je Ploju in Jurtelu celo zborovanje spodletelo, ker si nikakor nista zboljšala ž njim svojega stališča med Polanci in llaložani, zakaj ti so sklenili po zborovanja med seboj da bodejo pri prihodnjih volitvah volili še bolj složno po naprednem geslu, kakor se je to zgodilo pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah, pri katerih je Ploj med Haložani in Poljanci sijajno — pogorel!
Poročati bi tudi morali, da je govoril tudi Po-breški „burgarmajstera, znani častilec farovžev, toda tega zares ne moremo poročati, ker je gospod bur-garmajster nekaj skvasil, česar ni nihče, niti on sam razumel!
Kako dolgo še?
n V neki fari šel je mašnik pozno po noči k neki stari ženici, ki je bila na smrtni postelji. Ko k njej pride, našel je, da se je z ^Štajercem" v roki pripravljala na smrt," beremo v listu mariborskih višjih črnosuknježev. To nas veseli. Gotovo je čitala ta mamica vedno vestno „ Štajerca" in o resničnosti in dobren namenu tako bila prepričana, da celo na smrtni postelji na njega ni pozabila. Gotovo je čitala nas velikonočni članek. „Ob božjem grobu" in te besede so njej bolj k srcu segale, kakor pridige vseh huj-skačev, kateri sicer mir na jeziku imajo povzročujejo pa sovraštvo in nemir. Zresnim glasom vpraša nas klerikalska cunja „kako dolgo še bote delovali? Veste kaj ste že zakrivili?1' Dobro vemo, vsem kleri-kalskim konzumom smo zadnjo urico povzročilo, vei so šli rakom žvižgad. Vam klerikalski voditelji smo pod nogami podkurili, da že teško stojite in kmalu boste nas prosili, da se Vas usmilimo. Veseli nas, da klerikalska stranka naše zasluge sprevidi in veseli smo, da naše delovanje se tako očividno kaže. Kar se pa tiče napada „v Ptujski okolici, kjer je domovina. „Štajerca" je nekatero ljudstvo najbolj surovo'1 omenimo samo to, da ravno v Ptujski okolici najmanj naročnikov   imamo.   Poglejmo   si Slovenske   gorice!
Tam celo malo „ Štajercau najdeš in vendar je tam morilec ArnuŠ doma. Mi se Čudim da še vedno klerikalke cunje Arnaša kot našega pristaša zaz-namvajo. Sodnijsko se je dokazalo, kake knjige je morilec čital in vendar še trdijo, da je naš pristaš. Mi še vam hočemo edno povedati. Prišel je pred nekterimi dnevi en naročnik in rekel, da si on „Štajerca" raje knpi v Ptuji, kakor da bi ga dobival po pošti. Poštar Koser mu ne da miru> prigovarja in prigovarjal ga je tudi — morilec ArnuŠ, naj opusti „Štajerca." Koser — in morilec Arnuš, sta tedaj naša sovražnika, in kako Koser ni naš pristaš, gotovo tudi ni njegov sotruduik, morilec Arnuš. Ime tega moža je na razpolago in pripravljen je to javno pričati in resnico dokazati. Poglejmo si pa mašnike. Kjer so pravi dušni pastirji, tndi ljudstvo ni surovo. Omeniti hočemo iz Ptujskega okraja samo mestno Ptujsko faro z miroljubim častitim prostem, omeniti hočemo Ptujski klošter miooritov, Središče, Ormož, Sv\ Marjeto in Veliko Nedeljo. Zgodijo se v teh omenjenih farah kaki zločini? Nikdar. Ljudstvo uboga svoje dušne pastirje, ker vidi, da se njih besede strinjajo z njihovim življenjem. Niso kakor hujskači, ki imajo Kristosove besede v ustah drugače pa so — tepci.
„ Prišel bo dan osvete. Po mojen mnenju se že bliža" so besede dopisnika iz Slovenskih goric. Da bliža se, pa ne za „Štajerca." Štajercu se bližajo zlati Časi spoštovan od vseh pravih, pravicoljubnih možev bo sam gospodaril in razširjal med ljudstvom m i r in napredek. Vašim listom pa klerikalci, so urice že štete, in šli bodo tja, kjer so jim poginjeni kon-zumi že prostor pripravili.
Tojska med Rusi  in Japonci,
Velikanske žgube  Rusov  na morju. Rusko brodovje uničeno.
Veliko rusko brodovje, o katerem so Rusi mislili, da bo korenjake Japonce takoj pohrustalo, je skoraj popolnoma uničeno ali od Japoncev ujeto. Ostanek brodovja je na begu proti Vladivostoku, kdo ve, ali bo srečno varno zavetje doseglo. Zgube so strašanske. 10 ladij je potopljenih in sicer oklopnice in križarke „Borodino", „Imperator Alexander III.," BNahimov", »Dimitrij", „Domskoj", „ Vladimir", „Manomah", „UšakovH, „Šenčny," „KamČatka" in Jrtessin". 4 ladje SO ujete in sicer »Orel", „Niko-laus II.", „Sjenjavin", in „Apraksin". Na vsakej teh ladij je bilo okoli 400—500 pomorščakov in zguba mornarjev znaša 10000 mož. K tem zgubam pridruži še se, da so Japonci admirala Nebogatov z 3000 pomorščaki ujeli.
Spet se je pokazalo, da Rusija vendar ni tako močen stric, kakor se od prijateljev teh vutki-bratcev kriči in žalostno ozirajo se sedaj Čehi in vsi ti prijatelji blage Rusije proti — bitim gospodom sveta. A vendar še nimajo dovolj na hrbtu, Rusi hočejo baje boj nadaljevati,   še hočejo več miljonov   potro-
siti. Poglejmo si škodo, katero je ta bitka RnsJ povzročila; 250 miljonov sta dva dneva požrla, m liko že stane vojska na suhem. Ta denar bi kroJ ske in vse te druge gnile razmere na Ruskem laH predrugačil, sedaj bo še slabše. Morebiti še tekal leta doživimo, da se bo Rusija sama razmesal revolucija   bo to uničila, kaj bodo Japonci pustili
Poglejmo si pa boj bolj natanko.
Rusko brodovje jadralo je v petek 2G. majal noči v Korejske ožine. Sredi te ožine leži otok Ti širna in   Rozdestwenski   zamogel   je ali na desni I na levi   strani   otoka v japonsko morje dospeti. M pot izvolil   si je   desno   stran.   V soboto predpoldl jadral   je   jugoshodno   otoka Tsušima    proti   se vel Ker je bila   gosta tema,   so ladje morale   počasi m žiti in RoŽddstvenski   mislil   je tudi,   da bo v gol megli lahko,   brez da bi ga Japonci zapazili,   dom v  Vladivostok.   Pa motil   se je.    Naenkrat zagledl so Rasi japonske vojne ladje, ki so se hitro   bližal Togo je zvedel, da Rnsi pljujejo na shodni strani I se jim je naproti peljal, da bi jim pot v Vladivostl zaprl.    Takoj   se   je začel hud boj.    Japonci   so I ogenj koncentrirali   na   ladje    „Knjaz   Suwarow" I .,0slablja".
Se pred nočjo so se potopile oklopnice wOa!ablj« »Imperator Alexander III." in „Borodino." Rusi M si od nočr rešitev mislili, pa ravno noč jim je bifl strašna. V kratkem času so Japonci več ladij pom pili, admiral Nebogatov udal se je s svojimi ladjal in vsemi pomorščaki. Nedeljo popoldan je bil \M najhujši. Rusi ao vidli, da je vse zgubljeno in sami hiter beg jih mora rešiti. Vendar Japonci niso m mirovali in jih zasledovali na begu. Rešilo se je ll malo ladij. Ta bitka se lahko zaznamva kot eni največih pomorskih. Ves svet mora občudovati Jal ponce in najbolj pogumnega admirala Tog« Vladivostok je zgubljen in vso bahanje Rusov jI utihnilo. Razvidimo da Rusi, kakor naši pervam samo širokoustijo in se hvalijo, če je pa sila, so <J nič.
Ruski admirali.
Admiral Nebogatov se je udal, kakor smo pol ročali. Tega si ne moremo drugače tolmačiti, da soj Ruski pomorščaki ali veliki strahopetci, ali da je itJ ladjah bilo mnogo revolucionarjev, ki so se upiral bojevati. Admiral Volkersam našel je smrt v stolpi ene svojih ladij. Rozdestwensky, vzborni poveljniki brodovja, je ranjen in si — počiva v jetništvu na Japonskem v bolnišnici.
Japonske zgube.
Zgube Japoncev pri bitki znašajo 113 mrtvih jI 424 ranjenih.
Vtis na Ruskem.
Nesrečni vesti s pomorskega bojišča so vplivaleJ kakor se poroča iz Petrograda, na carja naravnost uničujoče. Ko je car dobil v roke dotične brzojavke, se je tresel na vsem Životu in bolestno zdihovala BVse je izgubljeno."    Nato se je zaprl v svojo sobo
Iiejo
je ni zapustil ves dan. K njemu sme samo njegov lesni zdravnik dr. Hirsch.
Vest o nesrečni bitki se je kakor blisk razširila
mestu. Povsodi vlada silno razburjenje.
Splošno  se  proglašajo   vladajoči   krogi za četo
ivadnih morilcev, ljudstvo noče  prelivanja krvi, go-
Ije pa jih \   boj in pogubo silijo.  Govori se, da se
sklenila   zarota   proti   velikemu   knezu   Aleksiju
sksandroviču   katerege   se   dolži,   da  je   kriv vseh
HOV.
Mir?
Vsak pameten mora soditi, da za Rusijo boljšega ni. kakor mir. Nadaljevanje vojne bilo bi hudodelstvo. Vendar gospodje vv Petrogradu in sam car o tem nič nočejo slišati. Se eno brodovje hočejo nad "aponce poslati,   še več krvi naj   se   preliva.     Ni se
j   čuditi,   da   je   ljudstvo   vznemirjeno,    pametni
o, da je vse zastonj.
Vojska v Mandžuriji.
Japonska armada je sedaj mnogo močnejša, nego Sebilapred Mukdenom,ko je Ru*e tako dobro nakle-lila. Japonci si zidajo železnice. Linevič ima baje ikaz se v Sibirijo umikati, da bi Japonci težje živež lin drugo dobivali. Mislimo Japonci njim v Sibirijo [ne bodo bežali, da bi jih ruski , junaki" dobili na sanice.
Škode rastja.
Leto 1904 bo gotovo vsem kmetovalcem v ža-m spominu, kajti dolgo, dolgo poprej nobeno ni prineslo toliko Škode, kakor to. . Omenimo peronosporo, katera je večjidel letine v vino-ih uničila in slabe nade za letošnjo leto odkrila. eliko skrb imajo naši kmetovalci, kaj bo še jim pri-esla bodočnost in verjetno je, da so zelo vznemirjeni, j se kje kak nov škodljivec prikaže ali kaka nova likazen, katero lahko tolmačimo, da jo je povzročil idozdaj neznan škodljivec.
Pred nekterimi dnevi se je v časnikih poročalo, I se je peronospora že prikazala celo na bukovih Ufa in se že najde v vinogradih. Ce je zadnjo res-Kdo, bo slaba trgatev. Vendar se poročila niso uro-nčila in do zdaj še peronospore ni opazovati. Kar ■ pa tiče obolenja bukovih listov, je poročilo resni-lo in škoda se spozna na prvi pogled. Večina listov joatala je rujava in suha, drevesa zgledajo, kakor da K bila osmojena. O tej bolezni na bukvah se po-m iz mnogih krajev in gotovo je po vsej deželi pfirjena. Vendar te bolezni ni povzročila peronos-i ampak mali mrčes, kateri se včasih v velikem lila prikaže.    Bukov rilčkar (Orchestes Fagi h.)
Samica tega hrošča naredi v kukov list z rilcem bknjo in v to položi jajce. Ličinka použije notranje i lista med gornjim   in spodnjim   površjem tako, postane   potem   list rujav in   suh.    V tej votlini (»bi se v majhen kokon,   katerega   sedaj povsodi o najdemo, če natanko gledamo. Proti  temu   kvarljivcu   smo,   kakor proti vsem
drugim, ki tako mnogoštevilno nastopajo brez pomoči.
Navadno zgine črez en Čas sam od sebe. Krivo poročilo o peronospori povzročilo se je s tem, da se je dlakavost za peronosporo držala. Dlakavost povzroči trsna pršica (Phytoptus vitis). Ta piči v list in na spodnji strani naredijo se dlačice, katere imajo podobnost z lisami peronospore. Trsna pršica prezimi v popkih trte in napade takoj mlado listje, katero potem tako zgleda, da se skrbimo, kaj za prikazen je to. Pozneje ee manje pozna. Škoda navadno ni velika. Ce se pa do zdaj peronospora ni pokazala, se moramo zdaj, ko imamo tako toplo in mokrotno vreme, bati, da bo skoraj prišla. Zato se že tudi povsod marljivo škropi, ker smo po žalostnih izkušnjah lanskega leta sprevidli, da samo rano zatiranje ali bolje rečeno rana ubranitev zamorc ukrotiti tega škodljivca.
Listje je še sedaj malo in nežno in po škropljenju pokazala se je na njih poškodba, da so nek-teri mislili, da je to črni pikec. Nekaj listov je celo Črnih, nekaj pa jih ima črne lise. Razcvetje je večinoma nepoškodovano. To povzroči bakreno-vapnena zmes in ta posledek se je opazoval že prešnja leta pri škropljenja, vendar ne v taki meri, kajti škropilo se je bolj pozno in listje ni bilo več tako nežno.
Listje tudi usahne, če se bakreno-vapnena zmes ni pravilno pripravila. Čisto obraniti se tega pos-ledka na nežnih listih ni mogoče. Bolje je vendar, če že sedaj škropimo, Čeravno uničimo nekoliko listekov ; če čakamo, uniči se nam vse. Posebno je paziti pri škropljenja na razcvetje, da se ne poškoduje. Kako že omenjeno, se sicer do sedaj še ni opazovala na njih kaka škoda vsled ranega škropljenja.
Zelo dobro je, in to tudi škodo zmanjša, če ne škropimo v največji solnčni vročini. Potem ne sme zmes priti na listje v velikih kapljah, ampak razpršena, kakor megla in na to posebno opozarjamo. Vsak vinogradnik naj gleda, da delavci pravilno to delo opravljajo, da ne zgleda vinograd, kakor da bi bil pobarvan. Posebno moramo paziti, da si zmes prav pripravimo. Ne preveč in ne premalo ugašenega apna, kakor tadi galice; na 100 litrov vode 1 kg. modre galice in 2 kg. ugašenega apna. Škropiti pa je treba vse trte, domaČe in amerikanske. Tudi sosede bi kazalo prisiliti, da ravno tako store. Od jed-nega samega zanemarjenega vinograda preti zmirom nevarnost celi okolici in tak vinograd prisili pridne in skrbne vinogradnike na zopetno drago delo.
Spodnještajerske novice.
Konjice 25. t. m. popoldne od 3 ure do 26. t. m. dopoldne do 9 ure visela je na konjiški okrajni sodniji bela bandera v znamenje, da nikogar ni bilo v zapora.    Zadnjikrat je to bilo leta 1892.
Ostrožno pri Celju. Na nekem travniku v Ost-rožnu se baje zemlja vzdiguje in polagoma grič nastaja. Mnogo radovednežev tja prihaja in ljudje so različnega mnenja Črez to prikazen. Nekteri pravijo, da bo nastal vulkan, drugi, da je spodaj pogreznjena
63
(i
cerkev in ta se vzdignje, tretji 6pet trdijo, da je ta mali grič že preje bil, a nikdo se ni za to zmenil. Na lica mesta je baje že 6 komisijonov bilo (?)
Stekel pes. V Slov* Bistrici ugriznil je stekel pes 21etnega sina gostilničarja Supančiča v nos in aho, nadalje več psov in svinj v okolici. Steklega psa abil je gostilničar Snpančič z železno lopato. Ugriznjene pse in svinje so pokončali, dečka so pa prepeljali v Pasterjev zavod na Dunaj. Mesto Slov. Bistrica in okolica ima sedaj zapor za pse.
Morilec Franc Ojsteršek, junaški klerikalec. Ko je lani bila v Laškem trgu birma, je prepovedal občinski odbor razobesiti slovenske, kakor tudi nemške zastave, da ne bi prišlo do nemirov. Kaplan Bosina in Kukec dajala sta fantom pivo in cigare in dosegla s tem, da se je na stolpu razvila slovenska bandera. Kako se nam je poročalo, je ravno morilec Franc Ojsteršek zastavo razvil. Je ta tudi „ Štajerca" čital? Je ta „ ptiček" naš pristaš? V klerikalni službi je bil, klerikalci so ga gotovo za največjega junaka imeli. In junak je, pokazal se je v pravi luči, pokazal je, kaj zatnore dober prijatelj klerikalcev.
Brezobrestna posojila za vinogradnike v znesku 400000 K so se te dni določila in sicer za ptujski okraj 132200 kron, za druge okraje Maribor. Ormož, Rogatec, Slov. Bistrica, Sv. Lenart, Lipnica, Kozje, Brežice, Arnfels, Gornja Radgona, Šmarje, Konjice, Celje, Sevnica in Cmurek pa ostanek v znesku 267.800 kron. Z veseljem pozdravljamo ta posojila, ki so se v takem številu Spodnjem Štajerju podelila.
Politično zborovanje v Mariboru povzročilo nam je veliko smeha in veselja. Robič in Ploj sta čvekala in kvasila, slovenščina njima ni dobro šla in „ inteligentnih župnikov in dohtarjev" je toliko poslušalo. Raca na vodi so se ti kislo držali, ko so slišali in se tako sami prepričali, da ta dva res ne znata prav slovenski. „NarodK reče, da sta ta dva gospoda „slovenšdno mrcvarila", ne ve se namenoma ali ne, zanimivo ni, pač pa žalostno. Grandošek nas je nehote hvalil. Rekel je, da so klerikalci nevedni in ne-delavni. Naprednjaki pa imajo velik gospodarski napredek. Da imajo in zakaj, politika jim je deveta briga, gospodarstvo njim je prvo. Kaj pa klerikalcem. nedelavnim in nevednim? Shodi, hujskanje in obrekovanje, to je delo teh „narodnjakov1', gospodarstvo pa jim hira. Kar se pa tiče političnega društva v Mariboru, mu je predsednik kanonik, drugi v odboru pa sami dohtarji. Kmet dovolj veš!
Blamiran ogleduh (špion) v Ptuju. »Siidsteir. Presse" piše v eni zadnjih številk, da dobro ve, zakaj se Nemci glede volitve naslednika za dr. WollT-hardt ne morejo zjediniti. Zvedla je baje iz zanesljive strani, da je tega kriv župan Ornig, ker ta tudi kandidira! Tedaj iz zanesljive strani je to poročilo? To zanesljivo stran si hočemo pogledati. Vsako nedeljo predpoldne okoli 10 ure zide se župan z večimi gospodi v hotelu Osterberger, kjer se tudi o političnem položaju debatira. Vsako nedeljo ob istem   času  pride   tja  tudi en mlad človek, sede si
j k sosedni mizi, vzame časnik v roke in gleda not brez da bi   čital.    Zgodilo se je namreč  že veekra da so   govori,   ki   so jih   gospodje med seboj imel črez   nekolika   dnij   že v   klerikalskem   časniku bil seveda v čisto drugej obliki.    Gospodje,   ki tega o leduha   poznajo,   so  takoj   vedli,   odkod   da  dobi? „Sud. Presse"  svoja poročila.   Pred večimi tedni bi so zopet zbrani in predno so se razšli, rekel je župa tiho gospodom, naj po njegovem odhodu omenijo. < on kandidira. Res so se o tem menili,   a oglednh verno na   uha vlekel   in za nekoliko   dnij smo že omenjenem časniku o tem čitali.   Tako močno se blamiral   špion   in   gospodje   v   kojih službi je sta bodo si morali drugega poiskati, ta je že dobro zoa in tudi   pre —   bedast.    Ta fini,   znaČajen   mož oskrbnik na posestvu enega nemškega veleposestnik v Ptuju, in mislimo, da mu bo gospod dal Spričo.
Naraplje. Čudno se nam zdi postopanje majšpe skega kaplana v naši šoli.    Namesto, da bi šolarje] krščanski   nauk   predlagal,   zmerjal je ,,Štajerca" rekel, da je ta list lažnjivec. Nadalje je rekel, nikd ne sme   takega   botra za birmo si   zapisati dati. bere „Štajerca",   in  če   bi eden šolar   takega boti imel, ne bo birman. Čudno, čudno, kaj vse v-e ka lan. Mislili smo, da boter lahko postane vsak pošte kristjan,- zdaj pa smo od gospoda kaplana zvedli. d bralci ^Štajerca" ne smejo botri biti. Gotovo gospo kaplan ne bo pri birmi zraven,   ker tudi „Stajcrc3 čita; drugače ne bi vedel, da je lažnjivec. Kdo je I večji lažnjivec nego nŠtajerc",   dobro vsak   pamet« človek ve.                                                 Naprednjak. I
(Opomba uredništva: Večje bedarije nebi mogel I kaplan skupaj skvasiti, nego da otrokom pravi, čitali „Štajercaa ne smejo botri biti. Gotovo misli, da sil v Narapljah tako zabiti in ne veste, kdo sme botl biti. Kaplan naj raje spolnuje šolske in cerkvene \M stave, naj pa pusti take bedarije, katerim se moral celo šolarji smejati.
Bralno in pevsko društvo v Jurovcih napovedali je že v mesecu januarju, da bode priredilo v meseci maju neko velikansko veselico z gledališko predstavi Celi maj je že pretekel, a o teatru jurjovškega diol tva ni duha, ne sluha. Društveniki so se najbl spametovali, ker so sprevideli, da imamo mi kmeti sedaj v vinogradih, na travnikih in po drugod i tal teatra dovolj. To je edina zasluga farškega bralnegl in pevskega društva v Jurovcih.
Grozna nesreča. 28. majnika t. 1- peljal so J Mariboru v Tegetthofovi ulici šafar Henrik Gomzl Konj se je motor-biciklna ustrašil in voz se je zvrni Gomze je padel z voza ter se na glavi močno pl škodoval.
Iz Črešnjevec. Pri volitvi 20. t. m. za cerkveni odbor, v katerega so volile združeno občine Crefl njevec, Vrhloga in Pretrež izvoljen je bil naČelnikoil Ludovik Kresnik. .— Joj Loparčani, kje ste? kaki povsod bode mož gotovo tudi tukaj spolnoval zvesti svojo dolžnost.      *
Našim naročnikom. Ker hočemo sedaj pol leti račun skleniti, prosimo naše naročnike,   da nam im
■I
;alo naročnino pošljejo. Znesek zaostale naročnine jsam mogoče vsakemu posebej naznaniti. Kdor ne j naj vpraša in mu odgovor damo. Naročnina (Ije se lahko vaak dan.
j Vičanci pri Veliki Nedelji. Za tale malenkosti be moremo zanimati. Postite kaplana pri miru, |je sedaj miren proti našemu listu. Kar se pa tiče. irečne deklice, obžalujemo, da se je tako kratko-Ino zgrešila. To naj bo za druge svarilo in za panje, kako nevarno je »teater" igrati. | Pobreš pri Mariboru, Grozna nesreča zgodila se jsoboto 28. p. m. Ta dan peljal je 25 letni hlapec jogavec babico, ki je otroka k krstu nosila, večer mov. Naenkrat so se konji ustrašili in se spustili beg črez polje. Hlapec je padel z voza med konje, tičal z nogami med svoro, z glavo pa je tolkel ob ito. Ko so konje v Cerkovcih prijeli, bil je že lev, glavo je imel vso razbito. Sled, koder so bji leteli, zaznamovala je kri in raztreseni kosi |žganov.
Kaplan in pokvarjene klobase. Julijana Savec, rcarka iz Spodnje-Voličine prinesla je 20. aprila 131 klobas na trg v Maribor. Pri pregledu našlo je, da je bilo 8 klobas pokvarjenih. Savec, od sinih čuvajev vprašana, od kod da ima te klobase, rekla, da so klobasa kaplana od Sv. Rnprechta v I. gor. in ta ji je ukazal, da naj jih neso v Mali na prodaj. Zaradi tega morala sta se oba [maja t. 1. pred mariborskem okrajnem sodiščem kvarjati. Savec je rekla, da je, kakor vsako leto [i letos za blagoslovljenje mesa ob veliki noči vsak
Pa moral dati 3 klobase, 1 je za župnika, 1 za km a, 1 za organista. Te nabrane klobase nesla ba prodaj, ker je baje kaplan na želodcu bolan jih ni mogel jesti. Kaplan Keček se zagovarja, da i ni klobas pogledal in tudi ni mogel vedeti, da klobase pokvarjeni, „ker njegovi kmeti" imajo lo dobre klobase. To seveda ni verjetno, kajti »ase so take bile, da jih je na prvi pogled vsak ko spoznal, da so slabe. Sodnik obsodil je lane Savec na 48 ur zapora, ker je pokvarjene pase prodati   hotela, kaplan pa je bil oprosten.
(|            Dopisi.
Iz Teharja. Teharska črna družba farških per-pv. Gotovo si si mislil, ljubi Štajerc, da smo mi ■irski naprednjaki potrpežljivi, ker se nismo zme-Iza regljanje »celjske žabe", katera nas je tako ■iia, pred  svetom   in   nas glodala do belih kostij,
I'je ker se nismo zmenili za dopisnike te kleri-e cnnje, ki so bolj zamazani na duši in telesu, c kako delavno oblačilo kakega »kesehviirtarja". ftj so tako strežaji farških in dohtarskih trebu-saj so njihovi nkeselwiictarji," Dragi nŠ}ajerc, i nam je po najključbi ena cunja celjske »doma-Da od 2. majnika v roke in v njej smo brali o škili pervakih nemčurske družbe. Tam namreč jo zopet naše poštene naprednjake, blatijo stote uradnike in delavce,   niti pridne .žene Ančni-
kovke ne puste na miru, kajti ona ne dovoli svojim hčeram do nekterih farških zahtev. Vi farški in doh-tarski podrepniki, izderite prej bruno iz vačih očij, potem pridite pezdira iskat k našim poštenim na-prednjaškim možem. Oponašate nam, da je sod-nija obsodila 2 naprednjaka vsakega na 24 ur zapora. Zaradi tega ste jih nazadnjaški dopisuni nesramne cunje takoj morali pred celim svetom osramotiti in prav reče stari pregovor: BKatera krava je blatna,1 tako tolče z repom okoli, da še snažne oblati." In blata imate vi farški in dohtarski podrepniki dovolj na sebi, da bodete vidli, kaka črna druhal ste, hočemo Vam Vaše zabuhle oči odpreti. Zavolj česa že vi niste bili kaznovani! Umor, pretep, ponarejenje poštnih nakaznic, posilstvo žensk, skrivanje ukradnega blaga, in še druge take lepe reči spravile so mnogo teh nazadnjakov že v luknjo. Na noge Črna druhal, najdete pri nas naprednjakih kaj tacega. Na prsi se trkajte ter govorite „0 moj greh, moj greh, moj preveliki greh!" Ja, ja, ljubi Štajerc, fine ljudi imamo v domaČi vasi in ko bi ti vedel, kake zakonske razmere med njimi vladajo! Sam Bog jim ne zaupa in otrok ne da, bržkone ker je eden naših nekdanjih kaplanov — sedaj je že župnik — rekel, da „ noseča žena ni apetitna". Skrijte se nazadnjaki pod farški plašč, kakor tistih 4000 devic pod plašč sv. Uršnle in vsi skupaj vpijte na glas, da se bode slišalo v deveto dežele: nSvoji k svojim." Vam pa, neomadežavani možje, ki ste se dali zapeljati od farških in dohtarskih podrepnikov, izražamo sočutje kajte pomilovanja ste vredni. Varujte so jih prihodnjič, naj_ vam obetajo kar hočejo. Vam pa, gospod kaplan Čemažar, doktor Štor in gospod Šošteričsve-tajemo, brzdajte drugič vaše jezike, drugače priobčimo v Štajercu nektere skrivnostne resnice, katere Vam bodejo Vaše nosove zasuknile in oči pripognile. Vam pa vsem nazadnjakom svetujemu, držite se dobro gesla »Svoji k svojim", kajti mi Vas ne potrebujemo, in tudi bi bila sramota za nas naprednjake z Vami občevati. Pregovor pravi: »Kdor se med otrobi meša, tega pojeio svinje."              Neustrašeni napredniki.
Od Št. Lamperta ob Savi. Dragi »Štajerc" prosim te, imaš toliko prostora, da priobčiš tudi iz naše, svetu skoraj neznane fare, nekaj vrstic. Pred letom dni ustanovilo se je pri nas »katoliško izobraževalno društvo." Štelo je začetkom 30 udov, predsednik bil mu je seveda župnik. Izobrazili smo se že toliko, da sta že dva uda izstopila in si naročila »Štajerca", sita sta že klerikalskih listov. Hitro se je to »Domo-ljubo" naznanilo, kateri je tudi takoj začel tarnati, da je že v našo fara zašel, ta »pregrešni list." V čem pa da bi bil ta list pregrešen, ne morem najti, tudi nič nemškutarskega ni v njem najti, saj* ljubi slovenski kakor nemški jezik, on le mir med narodoma pridiguje. Nemškutarskega imenujejo ga samo tisti, ki ne vejo, kaj dandanes nemški jezik na svetu velja.                                                      Eden faranov.
(Opomba uredništva: Da bi le vsi to sprevidli, da mi nismo sovražniki slovenskega jezika, pač so sovražniki svoje domovine isti,   ki  ljudstvo  zapeljujejo  in
8
mu sovraštvo in nemir proti dragim narodom pridi-gnjejo. »Ljubite se med seboj kakor sem Vas jaz ljubil" so besede Kristusove, kar pa je klerikalcem seveda deveta briga.
SV. Urban p. Ptuju. Dolgo niste gospod urednik dobili od nas nobenega dopisa. Čas je tedaj, da tudi od nas svet nekaj zve in se prepriča, da nismo zaspali. Pri nas je kakor v vseh krajih ptujske okolice. Setve na polju so lepe in pričakovati imamo dobro žetev. V vinogradih tudi ni preslabo, če nam le pcronospora, katera se že tu in tam prikazuje, spet ne bo naredila mnoge Škode, ker večjidel posestnikov vinogradov ne škropi pravilno. Imamo sicer „ kmetijsko društvo", a kaj nam to pomaga, če udov ne podučuje, če ne priredi podučnega shoda. Pridneje že deluje naša „mladeniška in dekliška zveza." Ta se drži gesla „mi gremo naprej" in veste v čem, gospod urednik? nV ljubezni." Srce se človeku smeji, ko vidi, kako se ti mladiniči in deklice spodbujajo v stanovitnosti, posebno če sta dva in dva — sama. Nekaj se nam pa čudno zdi, zakaj sta si predsednik mladeniške zveze in predsednica dekliške zveze v sovraštvu? Ko bom zvedel zakaj, ti bom ljubi Stajerc takoj naznanil, mislim da bo precej smeha. Za danes dovolj!
Iz slovenskih goric. Nekega dne vračam se od Sv. Lenarta mimo Sv. Ruperta domov; ko pridem tik farovža, prihrnli velikanski farovški pes Bberuš" nad mene, hoteč me požreti. Bil sem v velikem strahu, tako, da si nisem upal za korak prestopiti a pomoči v tej zadregi nikjer. Mirno gledam žival in zapazim konečno, da je revče grozno lačno; nato ga začnem omilovati in pomiril se je toliko, da me je na zadnje pustil dalje iti. Vesel korakam dalje prost pošasti, lačnega „beruša." Nekoliko korakov od nove šole mi pride nasproti en mož; ker sem mislil, da je domačin, vprašam ga, zakaj li je „ be ruš" tako hud. Nato mi odgovori: nPes sicer nikomur nič ne stori a mislil si je, da si kak žikarski odbornik ali celo Bveliki Jurij" zato se je tako razjezil. Teh ne more trpeti, ker so mu na dan konknrenčne volitve v farovža za njega odbrane klobase pojedli. Pes navajen po fari nafehtane klobase jesti, mora zdaj stradati." Ubogi „beruš." Dobro bi bilo če ga šel veliki Jurij za odpuščenja prosit, da se nebo nad drugimi maščeval.                                                      Popotnik.
Sv. Primož na Pohorju. Več klerikalskih cunj našemu gospodu županu predbaciva, da je obiskal šulferajnsko veselico v Marenbergu. Vprašam te potuhnjeni dopisunček in pastirski izzivalec, ali ima kdo pravico našemu županu ukazovati, katere veselice da naj obiskuje? Sploh pa naš župan ni noben izzivalec, ampak miren in pošten mož, naklonjen vsakemu poštenemu Slovencu in Nemcu. Moram početje takih hujskačev, kateri se po časnikih skrivajo in po pastirsko ljudi izzivajo obsojati. Ako si dopisovalec res narodni boritelj, pokaži se v javnosti, da te bomo poznali; za grmom skrit zamore vsak smrkavec ljudi dražiti. Kar se pa tiče županstva, bode v njem določevali  kmetje in  davkoplačevalci, in če
bi g. Kasper tudi ne bil več Župan, pravicoM PoharČani ga bomo zmirom spoštovali. Da bi m O tem v daljšo polemiko spravljali, je nam klerikl dopisnik preneumen in njegovi dopisi preotročjil
Pohorčanl
Sv. Tomaž bliža Ormoža. Gotovo misliš Ijl
Štajerc, da pri nas ni naprednjakov, ampak fl farški podrepniki so naši občani. Motiš se. Tndfl nas je dovolj možev, ki te ljubimo in smo v t vol dobrem namenu za nas kmete dovolj prepričani.! ročnikov je med nami malo, mi nočemo po naši pl »Štajerca* dobivati. Tvoja sovražnika naš župniki poštar Škerlec ne bi nas več na miru pustila. M pa raje gremo v Ormuž pa te,, ljubi „3taM Skerlec in župnik sta tako zagriznjena sovražil vsega nemškega, vendar njima je nemŠčirna pol gala, prvemu do je poštar, drugemu pa da je žnpl Ko nebi nemški znala, kaj bi eden ali drugi izmed ol bil? Prihodnjič ti morebiti nektere dogodbice pri čimo od tvojih sovražnikov.                        Tomašekl
Iz Črešnjevec. Velikanska zmaga na Črešnjel
—   v tem kriči zadnji „SIov. Gospodar." Mi omeni o ti zmagi danes površno le sledeče: Pomajnkall v zadnjih 3 letih v obč. blagajni polagoma m 2000 kron občinskega premoženja, kasir je nami ojster klerikalec. Da bi se pa to dejanje notuhl in pred 'svetom zakrilo, so klerikalci z vsoj mol se trudili dobiti občino celo v svoje roke. To sel ni posrečilo pri dveh volitvah, kajti tudi pravil stranka postavila se je na noge in zmiraj je pri do rekurzov. Za zadnjo volitev pa so si klerikal iskali pri vseh soseskih občinah pri pristaših poraJ
—  Kar besneli so v agitaciji, letali in vozili noči dan, lagali povsod da se gre le za slovensko I proti nemškutarjem i. t. d. Z nesramnimi lažmij zvijačo posrečilo se jim je v Laporski fari v zrl tamkajšnjimi hujskači prelagati ljudstvo in prišlo! pod vodstvom par mladih agitatorjev 34 volilce« 8 pooblastili. — Ti volilci primomogli so našim a rikalcem v prvem volilnem redu seveda do zmaj ter volili seveda v nevednosti „vrlega kasirja" vi bor; — in to je „sijajna zmaga." Iz drugih sosedi občin ni bilo vkljub naj hujše agitacije niti ena volilca, edino Laporčani so šli lažnjivcem na lin nice; kakor se sliši to tudi jako obžaljuje kajti pl čevati morajo 53% občinske dohodke v zadnjih leta pri tem ko je „s!ovenski narodnjak", vrli občina kasir" tekom 3 let črez 2000 kron zatajeval. Sti imata državni pravdnik in deželni odbor v roki Prihodnji „Štajerc" pa bo v tej zadevi natančne] poročal, slavne agitatorje, kateri so tej „velikam zmagi na Crešnjevcu" s tem pripomogli, da so ,J sramne faloterije" podpisali in pri tem uboge d venske kmete sleparili po imenu naznanil, da d si iščejo pri ljudstvu za njih vrlo pošteno podjd „čast in hvalo." — Omenimo danes te še to, da je eden mož iz laporskih volilcev zelo nesramno c našal. Ko so namreč domači volilci mimo znane i rodne gostilne šli, stal je mož, ter trosil svojo voi črez iste z besedami; nSanctus, suncfcus, sanctus." Ii
fega vrlega nesramneža priobčimo, če treba. Slovenija pa Črešnjevcu ni v nevaršini, pač pa lamparije in jalotarije.
Iz gorne PolSkave. Pred 4 leti prišel je k nam paš žnpnik Franc Widmaier in od tega časa traja za bas uboge farane čas trpljenja. Takoj pri nastopn pel je z prižnice tarnati in šinfati, da je farovž premajhen, da mu je na razpolago premalo sob, lako, da ob času birme ne ve, kje bi milostljivega kofa nastanil. Res smo se ga usmilili, farovž po-Rkšali in z zidanjem povzročili občini nad 8000 kron ■Iga. Pa glej! Pred kratkim naznani nam župnik, m se birma ne bo pri nas obhajala, ampak v so-ledni lari, v Spodnji Pulskavi. Našemu župniku se Brno zdeli vredni, da bi z pomočjo prosta dosegel. B bi se v naši fari birmalo, ko je vendar naša Bkev mnogo večja od tinto v sosedni fari in tudi Brovž je nov. Pred 6 leti so milostljivi škof, kakor m se dobro spominjamo rekli, da se jim pri nas vse ■pade, samo star farovž ne. Sedaj pa je vendar Brovž dov, ima lepe sobe in vendar vladika nočejo ■našo faro priti. Mislimo, mislimo da se morebiti Bjdrazega škofu zdaj ne dopade, morebiti cele vi ne,
■spod žnpnik. Morebiti nimate dovolj lepega pohištva B milostljivega   škofa.   Pa kako   nehvaležen je naš
hoik pioti cerkveno-konkurenčnima   odbornikoma ! H sta mu mnogo k novemu farovžu  pripomogla in
w) jih — ni povabil na pojedino, ko je lani vhod Beov farovž v družbi mnogih mašnikov obhajal. Ni
Beben prijatelj teh dveh možev, ker nočeta plesati, Hkor bi on piskal. R<td bi namreč nov zvonik,  nove
Be in hišo za mežnarja,   Bog ve   kaj vse   mu še
■ glavi rovlje. Toraj morajo v cerkvenu-konkurenč-B odboru možje biti, ki ne trepečejo takoj pred Bikom, možje ki se ozirajo na farmane ne samo na
^Bika, in mu ne dovolijo vsega,  kar on  hoče imeti.
Bika pa svetujemo, če ima tako veliko veseije i § zidanja, naj si da na svoje   stroške palače zidati
■ kar hoče. Obžalovati moramo naše krčmarje kateri i »bili debeli   prijatelji   župnika,   ga pogostili, sedaj
■   »ko bi si ob času birme kaj dalo zaslužiti, splaval iHje Bkšeft"  po vodi.
Bazne stvari.
I Toča  je   ubila   v   Repeju   na   Ogerskem   neko pko deklico.
Župnik poneverjalec« Bivši državni poslanec župnik iazkivicz je poneveril 40000 kron vsled česar ga bovški škof odstavil.
Samomor duhovnika. V rumunski vasi Dalcu na pkem se je župnik Žula oblekel v žensko obleko B v podstrešju  obesil.
1234 hiš pogorelo. V mestu   Chezin na Polskem pelo je 234 hiš; 500 ljudi je brez strehe in brez ■ ker je tudi  17 pekarnic zgorelo. I Samomor na materinem grobu. Iz nesrečne Iju-
Bstrelila se je na materinem   grobu J Iona Ma-
Br. 18 letna hči odlične rodbine v Košicah na
9
Čuden testament. Bliža Dublin-a na Irlandiji živel je bogataš, ki skoraj z nikomur ni občeval. Ko je pred kratkim umrl, našli so pri njem oporoko, v kateri je svoje celo premoženje v vrednosti 2 milijonov temu zapustil, kateri bi skoz 3 dni in 3 noči, brez jedi in pijače stoječ čuval pri njegovem grobu. Mnogo jih poskusilo si na ta način veliko bogastvo pridobili, a nobenemu še se do zdaj ni posrečilo.
Zavoljo duhovnika 3 leta nedolžen v ječi. V Reki (Finmi) ukradel je pred 4 leti nekdo rektorju kloštra 6545 kron. Pater Baretta podolžil je te tatvine ključavničarja Naearija Kehler, katerega je baje pater srečal ob kritičnem času na hodniku. Ogulinsko sodišče obsodilo je radi tega ključavničarja na 3 leta težke ječe. Takoj pri nastopn kazni in ves čas pozneje zagotavljal je obsojenec, da je nedolžen in prosil da bi se postopanje ponovilo. V zadnjem časn posrečilo se je to njegovemu zagovorniku in prišlo je na dan, da je pater Baretta sam tatvino doprinesel. Ključavničarja so takoj iz ječe izpustili, v kateri je bil skoraj 3 leta po nedolžnem. Tatvinski pater je sedaj profesor in prefekt na jezuitskem kolegiju v Milanu (Mailand) na Italijanskem in se brani priti v Ogulin k sodišču. Skoraj neverjetno, da se zamore kaj tacega zgoditi od višjega duhovnika, ki je gotovo dobro plačan.
Muhe. čudna pokora je prišla nad angleško mesto Cardiff. Milijoni muh oblegajo mesto. Zasedle so vse večje ulice, tako da so morali promet preložiti na stranske ulice. Muhe so tako sitne, da so celo policaji zbežali pred njimi ter se zaklenili v svoje čuvajnice. Muhe prihajajo namreč v celih oblakih, kakor kobilice. Večje so kot navadne domače muhe, lazijo leno, pri tem pa hudo pikajo. V obleganih ulicah so morali zapreti trgovine, ker ni nihče zdržal pred nadležnim mrčesom.
Napad na španskega kralja. Španski kralj Alfons XIII. ki je na obisku v Parizu, vračal se je po polnoči dne 1. t. m. iz gledališča v spremstvu predsednika Loubet-a. Njuna voza je spremljala na obeh straneh močna eskorta kirasirjev. V Rue de Rivoli vrgel je nekdo iz množice bombo, ki se je tik za kraljevim vozom razpočila. Stotnika ki sta zraven kraljevega voza jezdila, padla sta s konj, ranjena pa sta samo lahko. Kralj ni zadet. Razven obeh stotnikov je bilo zadetih kakor najnovejša poročila poročajo Še 27 oseb. Napadalca so prijeli, taisti je španski anarhist, ki je nalašč tem namenom prišel v Pariz. V ulici, kjer se je kralj peljal, našli so pozneji še eno bombo, ki se pa ni hotela raz-počiti.
Varujte ptice. Večkrat smo že opominjali, varajte ptice pevke ne razdirajte jim gnezda in ne jemljite jim mladičev. Gotovo vas petje ptic bolje veseli v gozda na prostem, kakor žalostno petje zaprtega v kletki. Mladiče ptičem jemati kaže surovo srce, kaže da človek, ki kaj tacega stori, nima usmiljenja tudi z svojim bližnjim. Pri mladini je to prvi korak na tej poti, katero jih toliko pretepačev in drugih fakinov hodi. Premislite kaka   žalost   obhaja

iO
ptičico, ko jej odvzamete mladiče, za katere se je tako skrbno trudila! Če zvete, da je kak suroveš gnezda razdiral, takoj ga naznanite in dobil bo primerno kazen. Stariši in učitelji, prosimo vas, skrbite za ptičice s tem, da na mladino uplivate in jim surovost takega počenja predočite.
Nedeljski počitek. Vse trgovce krajev, ki imajo pod 6000 prebivalcev, še enkrat opozarjamo na ukaz, da se morajo prodajalnice ob nedeljah in praznikih ob 12 opoldne zapreti. Kdor setegane drži, mu kazen ne bo izostala. Ako pa nekaj trgovcev svoje štacune zapre, drugi pa jih imajo ob nedeljah popoldne odprte, oznanite jih okrajnemu glavarstvu pismeno ali nstmeno, ker postava ne dela razločka za deželo Štajersko.
Pisma uredništva.
Sv. Lenart v SI. Gor. Priobčimo prihodnjič, Koserja tudi ne bomo pozabili. — Sv. Vid. Priobčimo prihodnjič. Za to številko prckasno prišlo. — Za to številko dobili smo toliko dopisov, da nismo mogli vseh priobčiti. Prihodnjič gotovo. (Dobje, Teharje. Sv. Jurij, Hoče*.)
Kateri boleniki rabijo z najboljšim uspehom naravno vračilo. namrfč Franc Jožefov grenki vrelec (Bitterquelle)? Vsi listi, kateri so prisiljeni služiti si svoj kruh bodisi s telesnim, bodisi z duševnim delom in ki občutijo vsled teh naporov motenje v prebavljanju. sploh v važnih telesnih organih. Pa tudi tistim ubogim srečnim, kateri so uživali preobilno o*> mizi življenja in katerim grozi debelost se svojimi neznosnimi občutki, se priporoča za njihovo zopetno zvračitev kot najboljše in edino uspešno sredstvo Franc Jožefov grenki vrelec.
Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja. c. kr. dvornega založnika v Pragi, ki slovi že na 50 let kot preizkušeno domaČe zdravilo. olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešuje celjenje, vsled česar se ie razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To mazilo ne izgubi tudi Če ga leta in leta branimo nič na učinku in bi ga vsled tega ne smelo majnkati v nobeni hiši. Dobiva se tudi v tukajšnji lekarni gospoda Behrbalka,
Najboljše  krepilno sredstvo  za   bolnike,   za bledične   in   malokr* Somalose. Za priporočati je posebno tudi istim, ki so na pljučah kakor tudi slabotnim otrokom,  ker jirn vzbuja tek in jim  tako h ohranjuje. Dobiva se vseh lekarnah.
Loterijske številke.
Trst, dne 27. maja:              59,    22,    71,
Gradec, dne 3. junija           20,    62,    77,
85, 7 H,
Učenca
sprejme V. M. Jaklin, trgovina z   mešanim   blagom   v   Ribnici (Krajnsko).         283
Izvrstna trgovina
z špecerijskim blagom, na ugodnem prvstoru se zaradi družinskih razmer po ceni proda: Natančneje se zve v uredništvu ^Štajerca." 235
Lepo posestvo
v Sv. Juriju v Slov. Gor. tik glavne cesle se proia. Hiša, hlevi, lo oralov zemljišča (sadonosnik, travniki, njive in gozd.) Cena 6-K10 K. Naslov pove upravništvo »Štajerca.«              262
Lepo posestvo
v Savinski dolini oddaljeno '/a ure od mesta Celja se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Posestvo meri 1 hektar 95 aro/ in 81 Stiri-jaških metrov, Na posestvu stoji enonastropna hiša s krasnimi sobami, ki so sposobne za stanovanje za vsako gospodo. Tik hiše stojijo gospodarska poslopja, katera so v najboljšem stanju. Tudi njive in travniki so v najboljšem stanju. Več pove lastnik (iaspar Dernosek, posestnik na Babnem štev. 15 pri Celju.      213
Novo sedlo in 2 zračne
cevi  za biciklne,   stare
žlebe (stari pleh)
proda Hans Strohmayer, Ptuj.
2o6
Mlad  trgovski pomočnik
se  sprejme   v trgovini mešanega
blaga na deželi. —   Naslov pove
upravništvo ^Štajerca."    259
2 voza za seno I vozna kola in kisla za žito
so na prodaj.    Vprašanja naj se
naslovijo    Josef   Herzmann,
Celje.                 258
Izvrsten ročni kovač
se sprejme; dobi dobro plačilo in celo oskrbo. Vprašanja naj se naslovijo na gosp. Ignatz Blodnik, Ursulahof pri Suhldol p. Slove-njigradec.                 257
255
Posestvo
v Studencih (Brunndorf) pri Mariboru. v bližini cerkve Sv. Jožefa obstoječe iz hiše z 5 stanovanji, gospodarskega, poslopja, studenca iu travnika se takoj proda. Xa-tančneja pojasnila zvejo se v Mariboru, Muhlgasse 15.
^#©©##©©©©©©';ir2a\i^ri7iV^"seTJ
Dobro vpelja trgovino
z mešanim   blagom   da v
Ferd. Rakef v Vojuiku (Uodfl pri Celju.
Veliko present
Nikdar v« v življenja M aadi taka priloznwt
600 kosoY samo 1 gld.
Ena krasno pozlačena 86 koča precisankc-r ura s sekt kazalom, ki natančno kab katero se jamči 'i leta, derna Zidana kravata za S jako fini žepni robci, en za gospode z imitiranim kamenom, 1 nastavek za: z jantarjem (berenSteinom), broša za dame (novost), 1 žepno tojletno zrcalo, l1 mošnjiček.   J. Žepni  nožifi
Sravo. 1 par manšetnih gd gumbi za sraico. vse iz zlata z patentiranim zal; krasen atlnnn za slike v k je SW najlepših podob sveti katere povzročajo pri sla mladih mnogo smeha, ljl ristiia knjiga. v kateri so: pisma, 2v» reči za korenšpo in Se 4<K) drugih različnih lmt«;re se rabi|0 pri hiši ii vsakogar potrebne, vse to z uro vred. katera je sam denarja vredna, za samo fl Razpošilja se proti po\ če se denar pošlje naprejj dunajsko razpošiljal"ico Cl wirth,  Krakau A/14.
'vM   Zb   nH»u»ai!»»n«*p ■** n>ni
Veliuo presenečen
Nikdar  v   živjjt-nju   m priložnosti
500 komadov za 1 gld,
K.ui   krasno    pozlačena  d ura, katera točno teč« se 3 leta jamči, z jako j| verižico, ena-moderna zida vata za gospode, 3 jako fii robci,   en   prstan  za imit. Žlahtnim   kamenom, ■ mošnjiček, 1 jako fino 2cpno 1  par manšetnih gumbov, 3 za   srajco,   (3«/0 dubl.vzli tenliranim -zaklepom,  1 ji] tintnik iz nikelna, 1 fini ?6   najlepšimi   slikami, 1 broša  za   dame   (novost) bouton s simili-ljnlamoro ličnih  smešnih  reči  za] mlade. 20 različnih reči za'
uenco in še 'MX) drugih i stvari, katere se rabijo pa] so za vsakogar potrebo** se pošlje z uro vred. sama t.'jra denarja vredna, 1 gld. 95 kr. Razpošilj^ poštnemu povzetju ali če
pošlje naprej. Dunajska centralna razpoil P. Last.  Krakov (Krakau)
^M&TiJtL?!
Zahtevajte pri nakupu
iSchiehtovo štedilno milo
msm.
Varstvena znamka.
I
z znamko „jelen."
Ono je zajamčeno čisto in brez Škodljive primesi.   Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime »SCHICHT* in varstveno znamko „ JELEN".
irjViT«
Dobiva se povsod!    K
252
Zaradi prenovljenja naše glavne trgovine
naznanjamo   našim častitim kupcem, da  bo naša prodajaliiica na florijan-
jskeni trgu ta okoli 6 tednov zaprta in prosimo tedaj  naše   čast.   kupce,   da
si v omenjenem času svoje potrebščine kupujejo  v  naši   podružnici (filiali)
na florianskem trgu štev. 2, (Fersehi-jeva hiša).
Raim. Sadnik & Comp. §
Snmatn^p 43 , Vozičke za otroke
*J \J XXX CAj   %J KJ O KJ        M      T »miid^ v katerih lahko oirok sedi, pa tudi tako za ležati,
^P                V                 imata vedno v zalogi in priporočata     1S4
lata mesna-beljakovina najodličnejše, tek zbu-                        Brata   Slawitsch v  Ptuju.
in živce oživljajoče krepilno   sredstvo   za ble-     AEgSsacI^      r,         ln   In oA nn   ~~  .    ,„  ,
Železnata Somatose obstoji iz Somatose z 2%     PM|?/     Cena: l2' l6' 20' 80' 36 do 40 kron'
*pWa   v   nroanični   7,vp?\                                    ^^VjfC/        Vozički  so lično  in močno   izdelani,  cena pa je
zeieza   v  organicm   zvezi.                                                -^_^         jako nizka. Pismenim naročilam se točno uStreže.
Dobiva se v lekarnah in drogerijah.                   ^^——^___——
Lepo malo posestvo,
tik velke ceste. 10 minut hoda od Maribora. hiSa z 3 sobami, kuhinja, klet. hlev za 2 kravj, svinjski vrt. sadonosnik, 1 njiva 1 travnik, vse^a skupaj 2 orala, priložno za vsakega rokodelca, kakor trgovca, se lakoj proda. Cena 6400   K. Ostane lahko 3000 K na 5«/0, nadalje
Lepo malo posestvo,
tudi tik velike ceste, '/j «re hoda od Maribora, hiSa z 3 sobami, kamra, kuhinje, klet, hlev za 3 krave. škeden, kolarnica, svinjski vrt, studenec pri hiSi. 2 njivi, 1 travnik,2 gozda, vsa poslopja zidana in z opeko krita; vsega zemljišča okoli 3 orale. Cena 6400 K in lahko 2000 K na posestvu ostane, se takoj prodate. Več pove Franc Podlipnik, Thesen 42 pri
Mariboru.                                        260
Izvrstna kuharica in deklica
za vse se sprejmite takoj  v večji meščanski hiši.  — Natančneje pove upravništvo ,,Štajerca."
[rejmejo,   najmanjše  plazilo 3   krone i. na dan,   delavni   6as 10 ur,   vsak [v soboto ob o uri plačilo, in računi se ta dan kot cel delavnik.
Jožef Michl
stavbar GRADEC, Grazbachgasse 13.
2(9
»o posestvo
Fjff. Jakoba pri Mariboru, eri okoli 28 oralov (joh), koda tudi na dele.   Pola jako  dobri! njive in Bedi se na  njem   lahko ■> glav   goveje   živine.   K j^Hi spada tudi   veliki   sadu-. rad      in     mladi ^Rtf pove   .1.    Kola.    Sv. Kil) mi Maribora.     218
Ženitbena ponudba, j Na prodaj Opekarnica,
Profesionist, mehaniker in ključavničar. 29 let star. z dobro in zanesljivo službo, išče mirno dekle za ženitev. To mora dobro nemški znali in veselje imeti iti v veselo Švico. (Schweiz). Resničonim ponudbam poSlje sliko in naslov. Ponudbe pod ,M. B. 495 Postla-gernd Winterthur Schweiz.      254
2 Orala zemlje (najboljša ilovica), preša za zarezano opeko (Press-ziegel), 3 strehe za sušenje zidne opeke, ena streha za sušenje zarezane opeke, peč za opeko žgati, brizgalnica. Cena vsega 4000 K-Kdor .želi kupiti, naj se oglasi pri Jerneju Pauko v Gor. Gorici (Ober-Goritzen) p. Race (Kranichs-feld.)                261
Pekovskega   učenca
takoj    sprejme    Johann    Turčič, pekovski   mojster  v   Pragerhofu.
246
Maslo, jajca
210
kupuje v  vsaki  množini Amalija
Šmjra,   Wien.   XVn.   Elterlein-
platz 7.
12
Franz Kaiser, Ptuj,
veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica
Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo.
Pri moji novi žganjarnici v hrama lik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (mgate).
Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo.
Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago.                            m
Kdor potrebuje vino, temu priporočam  mojo  bogato
zalogo vsakovrstnih vin.
Roedl=nova
tinta
iz kemične tovarne
PRAGA  VII
Sternberg ulica št. 574
je najboljša.
Povsod za dobiti.
231
Hans   Wouk, trgovec
Poljčanah (kolodvor)
v
priporoča svojo bogalo zalvgo blaga za možko in žensko
obleko in različno platneno blago in gotove ženske in
možke obleke.
Potem sladkor, moko itd.
Kupuje po najvišjih cenah jajca, maslo, vsakovrstne deželne pridelke itd.
Na prodaj ima tudi  40 štartinjakov dobrega poljčanskega vina.                 228
Tovarna za poljedelske si
C. Prosch-a v Celovi
priporoča
izbolj
vitale (G( mlatil:
z najnovejšimi (lagerji), lahko
Dalje stroje zal nico delati, trijerje in mline za srd
Kupcu  se  postavi   vsak   stroj   na   njegovo   železnično   postaj prosto. Predaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo poštnine
zastonj.
Avenarius karb olinej ti
je   najpripravnejša  snov za kolje, J obvaruje les pred prhljivostjo. Kolje nogradu, namazano s to snovjo, trpi
6 krat del j, kakor navadno Dobi se pri:
V. Leposcha v Ptuj
13
8
S bo
Razglas.
m določbe štajerskega deželnega zbora odejo v letu 1905  razdelile sledeča obdarovanja poslov. A) 100 daril po 50 kron za tiste kmečke posle, že slnžijo pošteno najmanj 15 let neprenehoma em in istem posestnika ali kateri lahko doka-da so bili skozi 15  let pri enem in istem potika v službi.
,-Rmen    tega   se  bode   razdelilo    50   rentnih ilnih vlog med tiste,   ki so dosegli zgoraj   nave-I službena   leta in   še niso   prekoračili  50.   leta starosti.
| 100 daril po 20 kron (mladostna darila) za mečke posle, kateri lahko dokažejo najdaljšo (pri enem in istem gospodarjn. ali kateri služijo m 5 let pri eni in isti hiši in še niso preko-30. leta svoje starosti.
sakemu od teh, kateri dol e to darilo, bode se
a še povrh rentna hranilna vloga v znesku 10 k.
Pet rent za   starost po 200 kron na leto za
ečke posle, kateri so že dosegli starost 60 let
najmaj 20 let pošteno   služili   pri   eni   in isti
beprenehoma.
parila  pod   A in   B,   se  bodejo podarila samo
ti prosilcem, kateri so za Časa prošnje za dotično v službi. Vsak posel, kateri dobi eno izmed ■ril, dobi še povrh častno diplomo. Krošnje, v katerih mora biti natanko žabiIježena p, stan in premoŽenja posla, ravno tako tudi )lgo da služi in na kakem gospodarstvu (jeli t gospodar veleposestnik ali navadni posestnik), kako se je zadržal posel v službi, se morajo pri občinskem uradu tiste občine, v kateri po-. Prošnjo mora podpisati tudi gospodar. V le mora navesti, za katero darilo (A, B ali prosi in se mora v vseh treh slučajih (toraj šoji za A, B in C, priložiti poselska (§ ti poselskega reda.) ičnost v prošnji navedenih podatkov mora predstojnik potrditi s svojim lastnoročnim b in s občinskim pečatom. Raz ven občinskega ika mora podpisati prošnjo še tudi eden svetovalec. Prošnje se morajo vposlati do pbra 1905 na štajerski deželni odbor.
nje, ki niso tako sestavljene, kakor je gori j se ne bodejo jemale v. poštev, temveč se »vrnile.
tei
LDEC, dne 20. februarja 1905.
Za štajerski deželni odbor:
Edmund grof Attems.
w\
P                  Na prodaj je lepa,  noVO
OZOr              sezidana hiša
stoječa ob glavni cesti, oddaljena ^^ kakih 10 minot od mesta Ptuja. Hiša ima 4 stanovanja, 2 velike kleti in 1 kuhinjo za pranje. Tik hiše je vodnjak z izvrstno vodo, lep hlev, drvarnica itd. K hiši spada tudi 1000_štirijaških metrov lepega vrta. Hiša še je 11 let davka prosta. Letnega dobička razven lastnega stanovanja nese 400 kron. Hiša je prilična za vsakega rokodelca, obrtnika, tudi za gostilno ali pa za kakega umirovljenca. Proda se radi preselitve posestnika po izvanredno nizki ceni. Pri kupni pogodbi treba .bo plačati samo 1600 gl. Naslov (adres) posestnika pove npravnišfcvo „Stajercaa.      2I(i
Gumij za trsje cepiti
najfinejše in najboljše vrste, letošnjega izdelka, nadalje cevi iz gumija za Škropilnice proti peronospori in take za pretakanje vina in piva, kakor tudi vsakovrstne druge izdelke iz gumija priporočata na debelo in drobno                          22o
brata Slawitsch, trgovca v Ptuju.
a ura i
9-fb
"0 cm   visoka,  lepo politirana v lepi omarici iz orehovega lesa,   z   bogato   izrezanim   nastavkom   kakor kaže   slika,   katera   igra   sama  ob sebi ob vsaki uri najlepSe različne melodije, valcerje, marSe itd.  velja z zabojem  vred, v  katerega  so zapoka, samo  6 gl. 50 kr.   Ista ura brez muzike velja 4 gl. 50 kr.   A ko bije  vsake pol ur« in  vsdko uro 5 gold.  Ako bije liki ufi na zvoniku velja !'» gold, 50 kr. Velika nihalna ura, ki ima dva ut-eža (1:40 cm visoka) velja 10 gold. 50   kr.   Za   vsako   uro   se  3   leta   pismeno jamči (garantira). Kar kupcu ne ugaja, se zamenja v drugo blago ali pa se   pošlje  na zahtevanje tudi denar nazaj. Te ure se razpošiljajo samo proti  postnemu povzetju (Nachnahme) od prve in največje zaloge ur
H^E^IS BOHUEL
urar, Wien, IV. Margarethenstrasso 38. Liferent c. k, uradnikov.   Največja in  najstarejša firma,  ustanovljena v lelu 1840.   Zahtevajte veliki cenik z več  kakor  lCOOinii podobami, kateri se Vam vpoSlje franko in brezplačno.
mmm
V ptujskem mestnem soparno kopališču
se  dobijo   odsihmal   kopele   s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik ob Vili. uri predpoldan za 60 vin. (30 krajcarjev).        376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča. (Pettauer Badeanstalt).
14
it
Vstanovljena leta
Čekovnemu računu št. S08O51
pri c. kr. poš-
tno-hranilnicHem I
nrada,
1862.
T        ara BI Z& ■BRHKIM
priporoča se glede vsa- |K
a lad. državnega mes
Mestni denarni zavod.
Giro konto pri podružnici avst
ogersk. banke y Gradca.
L.
Uradne ure
za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8-12 ura.
kega med hranilnične zadeve spada-jbčega posredovanja, istotako tudi za posredo-vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Občenjc t
m\. ogersKo
banko.
Ravnatelj st v
387
Mestna hranilnica
(šparkasa)
v Ormoža
aradaje vsako sredo in soboto od 8 do 12 ore pred-
poldan.   Pojasniia se dajo vsaki  čas  brezplačno.
Vloge se sprejemajo vsaki dan. Vloge se obrestujejo polmeeečno, toraj od 1. oziroma 16. dneva vsakega meseca, v katerem se je denar vložil in do 15. oziroma zadnjega dneva meseca, v katerem se je denar vzdignil.
Obresti se dne 30. junija in dne 31. decembra vsakega leta pripišejo h kapitala. Vložitelju radi tega pripisa ni treba priti v urad.
Rentni davek plača hranilnica   (šparkasa) sama.
Hranilnica (šparkasa) se nadzoruje od države in je tudi ud zveze štajerskih hranilnic in podvržena reviziji te zveze.
Hranilnica (šparkasa) mestne občine Cd
Celjska občinska hranilnica nahaja se v poslopju, Ringstrasse št, 18.
Vloge se obrestujejo z 4%;  rentni davej hranilnica sama.    Stanje hranilničnih vlog zi koncem lota 1904 K 11,842.642-40.
Hipotekama posojila obrestuje z 5%, poq menice z blU°!0 in zastavna posojila z f>70.
Hranilnica   daje tudi   v   najem   predale ] omar,   katere  najemec  in  hrvnilnica   zaklel shranhenje vrednostih efektov; prevzame pa zaklenjena hranila.
Podružnica in giro konto   avstr.   ogerskj
Kreditno in založno društvo hranilnice (S mestne   občine   Celje   daje   posojila   na  me
Ža poslovanje so ob vseh delavnikih u od 9—12 dopoldne določene.
Ravnatelj
iš
JRed Star Line, Antwerpen
y Ameriko.
frie wrslB gardbrodi. — Naravnost brez prekla-laiija v New York in v Filadelphijo. — Oobra hrana. - Izborna opravr na ladjiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila daje:
[cd Star Line, 20, Wiedener Giirtel, naBunaji
ali
Franc Dolenc, kone. agent v LJubljani, Knlodirorshe ulice štev. 41.     5-t7
za grajščino „Xeustift" za konje in enega za krave. KAISEH.Ftuj
i. . KCi-
trnoma
Styria-
1
ari
dne
st
bicikelni
novi  modeli  1905.
Cene za gotov denar:
Styria-bicikelni močni
(Strassenradj po K 150'—,
Styria-bicikelni, najfinejši
(Strassenrad)poK 180—200
Styria-bicikelni (Halbrenn-
Maschine po K 240,
jjia-bicikclni (Luxus-Herrenrad und Strassenrenner
jtPatent-Styria-Doppeiglockenlager po K 300-—.
U rabljene toda Se prav dobre bicikclne prodajava po 90, 100 do bon. Na obroke (rate) pod ugodni m i pogoji prodajava samo zanesljivim in proti dvanajstmesečnemu poplačilu in sicer samo nova koles*. BV&DJe se vsakomur, ki misli bicikel kupiti, pošlje cenik zastonj. icikeliii so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovarna £ Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. eini se smejo s zaupanjem kupiti, ker so izvanredno fino, foda 'iidelani, kar zamore vsakdo, ki si je ta fabrikat omislil (kupil), \ Blago je garantirano dobro in se ne sme z manje vrednimi fa-pawnjati. Cene_ so jako nizko nastavljene in se toraj Styria bicikelni vsakomur priporočajo. ^ilogi imava tudi vse posamezne dele bicikelnov Jidi Reithoferjeve zračne cevi (Luftschlancke und Laufmiintel).
bfa SU*i\v{-fcpli    zastopnika  za okraje Ptuj. Ud »SldUlIjMJl,      ormož m Rogatec.
p naj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika posamezuid   koles nf razpošilja.
Najboij po ceni in z največjim dobičkom se kupi usnje (Leder) pri krznarju (Gerber) in usnjarju
H. BAUMAM v Konjicah.
(Gonobitz).
Tam dobi vsak kupovalec jako dobre, po starem sistemu izdelane podplate, kakor tudi izvrstne, trpežne oglavi (Oberleder). Od istega se sprejema tudi vsakovrstno surovo usnje v izdelovanje in se izdela tudi na najcenejši in najsolidnejSi način. Čevljarjem, kateri obiskujejo sejma, se priporoča vsakovrstno progasto (genarbt) in gladko usnje, posebno oglavi, kakor tudi
izvrstni odpadki od podplatov. Samo majhen poskus zadostuje, da se prepriča kupec o izvrstni
kakovosti blaga. Ravnolam se kupuje tudi po dnevnih cenah vsakovrstno surovo usnje,  to je vsakovrstne  kože,  kakor  goveje, lelečje, ovčje,
svinjske in pesje in sicer suhe ali pa tudi sveže (frišne). Kupuje se tudi smrekova skorja cela ali pa zdrobljena, nadalje jezica (Knopper) in sicer v vsaki množini in za najvišje gotovo
plačilo.                                    93
Lovske puške
vseh zistemov, znani najboljši izdelki, najvestnejše pre-sknšene, priporoča
Peter Wernig
ces kr. dvorni pnškar v Borovljah na Koroškem
(Ferlach, Karnten),                         s
Ceniki se dopošljejo zastonj in poštnine prosto.
~ Vsakovrstno  prekajeno   (zelhano) ~ meso, najfinejše klobase,
_J vedno sveže (frišno) blago, priporoča po naj- £.
žji ceni                                   3
J J. Luttenberger,
o
mesar v Ptuju,                     g
a.      Zunanja naročila odpravijo se      S" —                  vestno in hitro!             m H
- ie -
Brata Slawitsch
»>
— h
v Ptuju
priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K Singer Medium 90 „ Singer Titania 120 „ Ringschifchen . 140 „ Ringschifchen za
krojače .   . 180  ,
Minerva A............100   „
Minerva C za krojače in čevljarje .   .   .160   „ Howe C za krojače in črevljarje   ...    90   „
Cylinder Elastik za čevljarje.....180   „
Deli  (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   Cene po pogodbi na obroke Crate). Cenik  brezplačno.    327
11
—		
Sadje iz	Zaloga piva iz Steinfelda. Ogerke parne moke (iuele).	II
*   i fii	Vsakovrstna semena, za katera se jamči, da se bodejo izklila, kakor semena za  zelenjavo,  za cvetljice. vsakovrstna vrtna semena, semena za polje in travnike priporoča po najnižjih cenah JOSEF KASIMIR zaloga špecerijskega materij nI nega blaga in semen v Ptuju zraven ,,Štajerca." Ravnotam se kupujejo tudi sveža (frigna) jajca, surovo maslo (puter), sir, vrhje, sploh vsakovrstni deželni pridelki in se plačujejo za nje najvišje dnevne cene.                     1*1	tal 2.1 g. & 'le.
Čaj (te)	Sirova in obžgana kava Zaloga vsakovrstnih mineralnih vod.	Milo (žajfa) soda.
Živinski sejmi
m
Mariboru.
V Maribora ae vršita na v nalašč za to odločenem prostora (Melling) vBaki mesec po dva živinska sejma.
Prvi   vsako   drugo   sredo   in drugi vsako četrto sredo
v mesecu.   Prodajalci   in  kupci se vabijo  k  obiska teh sejmov.                             401
M
©Mastne dovoljena pisarna
193    za vojaške zadeve (Albin Schanil)
,.le na Dunaju" XVII., Hauptstrasse 67. zvedenske pojasnila in posvetovanja v vsih vojaških zadevah k naboru zvezanih, aktivno služečih rezervnih častnikovjn moštva. Vložba vseh vojno postavo zadevajočih vlog, namestenje vojaških godcev, sprejem v vojaške odgojevalne zavode itd. — Prospekt zastonj in poštnine prost.
W^   Ohn
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
Uči največ; v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavlji ter odstranitvi nadležnega zaprtja.    Preizkušeno,  iz izbranih boljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek z\ joječe in  prebavljenje   pospešujoče  in  lahko  odvajajoče   doru zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, sli diete, prehlajenja in zopemega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjali nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za ž.elodw r lekarne B. Fragnerja v Pragi.                                     •*S7
'/, steklenic« 1 krono, cela steklenica 2 kroni.      f&
SVARILO!    Vsl d*11 embalaže imajo po--------■---- stavno  deponovano varstveno   %<* w   . znamko.                         X£bjis »i Glavna zaloga
B. FRAGNER-JA, c. in ir. dvornega dobaiit
„prl črnem orlu", Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice 203)
ttgT" Po poŠti razpošilja ne vsaJc dan. Proti vpošiljatvi K 256 se pošlje   velika steklenica  in za K l|
mala  steklenica na vse postaje avstro-ogerske ^^^k                   monarhije poštnine prosto.
^^J             Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.      135
"tV Ptuju dobi  se v lekarni*^ gospoda Ig. Behrbalka.    ^^ fr—i^——#
Trgovina z mešanim blagom in g
dobro vpeljana, na ugodnem prostoru se izurjenemu ti v najem da. Ta mora vešč biti slovenskega in nemškega, ter nekaj premoženja imeti, da zamore tudi najemnino Dopise sprejme lastnik L. pl. Marthieu v Zrečah (Roti pri Konjicah. (Gonobitz.)
Portland
cemen
146
iz Judendorta
prodaje po ceni
Adolf Sellinscbegg, rti
Ravno tam se dobijo tudi umetni gnoji, h Tomaževa moka, kaj nit, potem galica, žj lena  moka,   rafija  in gumi  za   ceplji
trsja.
Franc Jožefo
grenki Vrelec (Bitterquelle) je najboljša grenka voda.(Rabi se ta voda tudi med di v splošni dunajski bolnišnici.) Zaloga pri Y. SchnlM t]
~~"           ŽAGA
z   okrižjem   (gatrom),   še v   dobrem   stanu se odda ali zamenja proti kolju drogom za hmelj. P] proda se tndi lep IrolfiSPll
za enega   ali   dva  konja.    Naslov je: lfForStl
pri Celju.
inutauii in rwtenvnrni urednik: Janez Dreveniek.j
Tisk; W. Blaoke v Ptuja,