ju določil za rjava galeba. Odletela sta proti zahodu. DaPe $ere, Giin- škova ptoščad t2, Ljubtjana. KRIČAVA ČIGRA Ster>na sandviaensis Sistanatična in dovolj pogosta o- pazovanja na določenan tererru s časan dajo i;x:,polnejro sliko orni- tofavne obravnavanega F()dročja. Tako je m:>žm registrirati večin::> redkih preletnikov, ki se pojavijo za nekaj dni ali sano ur. Dne 9.7.1985 san pri rednem popisu ornitofavne oo reki Dravi v Bu- kovcih pri Pblju opazoval 3 odra- sle primerke kričave čigre Sterna sandviaensis. Cb prihodu san opazil le en:, kri- čavo čigro, ki je stnroglavljala .v vodo. Po nekaj neuspelih posku- sih lov,a je pristala na majhnan prodišču, ki se je dvigalo iz vo- de. Tam sta v družbi navadnih či­ ger Sterna hirundo in rečnih ga- lebov Larus ridibundus, počivali še drugi dve kričavi čigri. Iz karte razširjerx:,sti je razvidro, da živi več populacij na severu Evrope, in sicer na britanskih oto- kih, Danskan, Nizozanskan in v ZRN. Cobim:> jo tudi v Sredozanlju (jug Fran:::ije, severna Tunizija) in okrog Crnega rrorja ter Kaspijskega jezera. Je selivec, ki se seli od julija do začetka oktobra, vrača pa se aprila in maja. Prezinuje v južni Gržiji, Turčiji, severovzho- dni Afriki in Rdečan rrorju in v Pe- rzijskan Zč;l.livu. Pričakovati je, da pri selitvi se- vermevrop;;kih populacij ·posanezni primerki letijo čez naše področje. Potrebm je le t:areljiteje pregle- dovati jate čiger in galebov, ki se p:>nekod v severovzhodni Sloveniji p:>javljajo v velikan številu in dobljeni rezultati so kar presene- tljivi. Frana Janiekovič, Bukovai 27, 6228t MaPkovai pri Ptuju. ČEBELAR Merops apiaster Ko san l etos p:>pisoval ptice nad Laškim, san na Rebrnan pri baj- tarju, ki se piše Adam Tone, v 49 veži med drugimi nagačen;i.mi, pti,carni videl čebelarja. Tone je ~' da ga je pred pribli,žoo 15 leti ustre- lil v Stopcah~ Na m:>je dodatm ·vpra- šanje je zatrdil, da spanladi. Po nojih rojstnih, a drugače pozabljeni,h krajih me je to jutro prijazro vodil Laščan F.gon Šipek. V rneglenan jutru 21.6.1985 naju je po šilcu žganja :i;:o- zdravilo so~ šele bl na Rebrnem, ko se pot, ki naju je vodila prek Gabrna, prevesi dol k Reki. Panalicala sva že spet visoko gori oo razglednan Sv. Petru ( 526 rn) in se- stopila k skri~tneru. slapu, :ime- mvanan Lahorniški sopot, v Tevčah. Lahannica bl pada v zajetnem curku čez široko apnenčevo ustm v dopa- dljiv tolnun. Ko sva cb zapuščenan, duha poživljajočan mlinu slonela na brvi, sta kot na filmskan platnu pri- plesala na cxl son::a osvetljen:, stopnjo siva pastirica in :i;x::,v-odni kos. Lepšega sklepnega doživetja sedenurnega sp~ hoda nojanu sedatrlesetletnaru sopotni- ku nisan nogel zaželeti. Skalila ga ni ni ti majhna, veooar vsiljiva :nini ele- ktrarna v kontejnerju nasproti časti­ tljivega mlina. Iztok Geister, Nakfo, Pokopa tiška t3. t'ESTNA LASTOVKA Detiahon u:r>biaa .Mestm lastovko Detiahon u:r>biaa :i;:o- znarro predvsan kot gnezdilko na stav-- bah v urbanih naseljih. Redkejši sp priroori gnezdenja na skal- nih pečinah. ·.,.,.,. ''