52
Politični pregled.
Veronauk na realkah. — V nekaterih deželah vero-nauk ni bil obvezen predmet na višji realki. Minister Gauč je pa sklenil, ga povsod upeljati. Glede realk na Štajerskem in v Trstu je bil to kar zaukazal, ker po deželnem zakonu teh kronovin za to ni treba deželnega zakona. Dolenjeavstrij-skemu in koroškemu deželnemu zboru sta se pa že vlani bili predložili vladni predlogi, s katerima se veronauk uvaja za obvezni predmet. Lani vladni predlogi nista imeli zaželenega uspeha, ker so v obeh deželnih zborih odločevali še liberalci. V tem so pa bile nove volitve, ki so položaj znatno preme-nile. Da se dolenjeavstrijski deželni zbor izreče za uvedenje veronauka na višji realki, je popolnoma gotovo, a tudi na Koroškem je to pričakovati. Narodni Nemci, ki imajo večino, tej stvari niso tako nasprotni, kakor so bili liberalci. Čudno se nam pač zdi, da se ta stvar poprej ni bila sprožila, ko so pod Taaffejem dolgo časa vodili konservativci osodo naše države.
Volilno gibanje je jafco živahno v vseh kronovinah. Najdelavnejši so socijalisti Postavili so svoje kandidate na Kranjskem ne le za peto kurijo, temveč tudi za mesto ljubljansko in gorenjska in notranjska mesta. V Ljubljani kandi-dujejo socijalista čevljarja Karla Kordeliča, za gorenjska mesta pa nadsprevodnika Franca Mama, katerega kandidujejo tudi za peto kurijo na Goriškem. — Iredentovska stranka se letos tudi udeleži volitve na Primorskem. V Istri Italijani z vsemi silami delajo proti Spinčiču in Laginji in upajo, da katerega vržejo. Poslednji baje ne kandiduje več v kmetskih občinah, temveč v peti kuriji. — Dunajski krščanski socijalisti so izdali svoj oklic, ki jako mnogo obeta, v precej občnih po* tezah, tako da poslanci potem ne bodo na nič gotovega vezami. — V Galiciji jako samovoljno postopajo oblasti. Volilni shodi se zabranjujejo, češ, da se morajo poprej izvršiti volitve volilnih mož, nobene pritožbe ne pomagajo. Duhovnik Stoja-lowski je bil povabil svoje somišljenike v Caszo na Ogerskem, da se ž njimi posvetuje o kandidatih, a ogerska vlada je ta shod prepovedala. Došlih poljskih kmetov še k Stojalowskemu niso pustili, temveč so poslednjega celo za toliko časa zaprli, da so se kmetje razšli — V Bukovini kandiduje v peti kuriji bivši minister Steinbach. če bode voljen, misli baje vlada delati na to, da ga izvoli zbornica za predsednika. — V Pragi ponujajo dr. Riegru mandat za peto kurijo, a ga ne mara vsprejeti. V Pragi bole namreč hud boj, kajti socijalisti imajo precej upanja, da zmagajo. Na Dunaju socijalisti skušajo dobiti na svojo stran cehe, obetajoč, da se bodo poganjali za češke šole na Dunaju.
Češki notranji uradni jezik. — Po časopisih se trdovratno razširja novica, da se upelje na češkem in Mo-ravskem češki notranji uradni jezik. Nekateri listi celo vedo povedati, da se tudi pri najvišjem sodišču na Dunaju in v ministerstvih upelje češki notranji uradni jezik za vs3 stvari, ki so se rešile v prvih instancah češki in za občevanje s češkimi uradi. Nemški listi se zaradi tega grozno jeze. Poprej so vedno pisali, da je vrejenje notranjega jezika stvar vlade, a sedaj pa jim ni prav, ko je vlada se postavila na to stališče in misli stvar urediti, ne da bi stranke kaj vprašala, kaj da mislijo Nemškim uradnikom se bode baje dal obrok desetih do petnajstih let, da se nauče češcine.    Koliko je res-
niče na teh govoricah, ne vrmo.    Malo   dvomljivo se pa nam zdi, da bi grof Badeni se bil odločil tako daleč ustreči Čehom Najbrž časopisi vso stvar malo pretiravajo.
Iralija. — Komaj se je Italija rešila iz zagate, v katero je zašla z Menelikom, kraljem abesinskim, že preti njeni koloniji v Afriki druga nevarnost. Sosednji domači rodovi afriški, ki ne morejo trpeti evropskih sil na svoji zemlji, jeli so napadati italijansko kolonijo. Pridobiti hočejo najprej to za se, potem pa še prijeti Angleže v Sudanu. Ta okolnost ni ravno prijetna za Italijo. Odpoklicala je vojake od tam in v celi svoji eretrijski naselbini je pustila le malo posadko. V Eimu so se že posvetovali, da bi eretrijsko kolonijo popolnoma opustili Sedaj pa bi ne bilo častno, ko bi dervišov, ki napadajo njih zemljo, ne zavrnili. Tega seveda jim pa s sedanjo ondotno posadko ni mogoče storiti, temveč morali bodo isto pomnožiti, kar bo stalo zopet mnogo denarja in ljudi. Previdno bi pač bilo za Italijo, da opusti takoj in za zmirom afriško naselbino v Eritreji, kajti sicer se ji lahko še zgodi, da bo konec cele njene afriške politike še nečastneji, kot je bila poravnava z Menelikom.
Kuba. — Vladna španska poročila se jako ugodno glase o položaju na Kubi. Glasom teh prodira general Weyler na čelu 14 bataljonom zmagonosno preko otoka in čisti deželo vstašev. Ti se umikajo in puščajo za seboj le mrtvece. kon;e in razni materijal V večih pokra]inah ni več vstašev, vsaj organizovanih ne V sladkornih tovarnah so začeli zopet z delom. Tako vladna poročila. Ne bo pa dolgo in privatna poročila bodo vse te trditve ovrgla. Poročila o dogodkih na Kubi nasprotujejo si že od početka. Španska vlada ve zmirom povedati o uspehih svoje vojske, a resnično se ji pa večinoma prav slabo godi. Z ozirom na slabe finančne razmere Španije in oziraje se na blagor kubanskega prebivalstva, bi bilo že prav želeti, da se naredi mir.
Turčija. — Predmet živahnem razpravam v Carigradu je zadDJi čas tudi turški prestol. Dcčim vlada sedaj sultan Abdul Hamid, zatrjuje se odločno, da njemu ne gre prestol, temveč njegovemu bratu Muratu, ki je že bil sultan, a ga je sedanji vladar odstranil, češ da ni pri zdravi pameti. Sedanjemu sultanu neprijazni krogi močno delujejo na to, da bi ljudstvo nahujskali zoper sultana in je pripričali, da pravica do prestola gre le Muratu, ki je popolnoma zdrav, a ga je sedanji sultan le iz sebičnosti dal zapreti, če se ljudstvo zave in obrne hrbet sultanu, nastala bo nemala vstaja. — Položaj na Kreti je sila kritičen. Vstaši hočejo šiloma izposlovati obljubljene reforme. — Velevlasti še niso dognale turškega vprašanja. Iz najnovejih poročil je posneti, da nastane položaj lahko najresneji Ruska mornarica v Črnem morju je vsa pripravljena. Brž ko pride povelje, odrinejo vojne ladije tisti tre-notek proti Carigradu.
 53