ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 - "...•*-j . ' ' '.i"Ij Ji ОГ . Marija Verbič/ '' ^ \ GOSPODARSKI IN SOCIALNI POLOŽAJ TOLMINSKEGA KMETA V ZAČETKU 16. STOLETJA IN UPORI TOLMINSKIH KMETOV • "^ , V LETIH 1513 DO 1515. ~\ ,-, . л ,., •' ' -, v :,•-, • • ; * ;з ••' : ' O'uporih tolminskih kmetov med leti 1513 in .1515 ni bilo doslej še nič znanega. Kot prvi tolminski upor se v zgodovinski literaturi navaja tisti iz'leta,-1542, ko so se Tolminci t uprli zaradi spovečanih davkov nr»nezadovoljstva. s tolminsko duhovščino.1 çV, zadnjem^ času .pàjsemvoArhivu'-Slovenije v Ljubljani našla^ dokument,-kHpriča, da :«o tudi Tolminci- leta-1515.plačali globo za upor kot vsi ostali slovenski kmetje, ki so bili takrat: v uporu p rótO svojemu fcizkoriščevalskemu ^plemstvu.2 O tem" sem obvestila našo zgodovinsko javnost na zborovanju slovenskih' zgodovinarjev v Škof ji-Loki oktobra« 1972.- Letos" spomladi pa je mariborski zgodovinar prof. dr. Jože KoropecV graškem deželnem arhivu čisto slučajno odkril gradivo, ki se nanaša nata tolminski upor. {Gradivo obsega popis hub v tolminskem gospostvu'-leta 1515, ki so plačale globo-'za upor, zapisnik o zaslišanju, tolminskih-kmetov zaradi upora in sodelovanja v kranjskem uporu 1515:ter.še poseben zapisnik o zaslišanju .dvanajstih voditeljev tolminske kmečke'zveze. Razen tega je med gradivom še zapisnik pritožb tolminskih tkmetov proti' tolmin­ skemu zemljiškemu'gospodu Mihaelu Neuhauserju (1511—1523), ki mu je veljal ta upor in poročilo.komisarjev o preiskavi Mihaela Neuhauserja zaradi njegove krivde za ta upor.- Tako zapisnik pritožb kot poročilo sta bila sestavljena •« šele r po Neuhauserjevem odhodu « iz-; tolminskega gospostva leta 1523/24. Vse to gradivo se sedaj ,nahaja v. graškem de­ želnem arhivu. Uvrščeno ' je' v arhiv Dvorne komore, Sachabteilung, Göfz, Gradisca'u. Istrien, karton 116/1-3. V splošnem,inventarju tega arhiva je gradivo« zabeleženo še' pod oznako Tolminsko gospostvo, 15Ü 1633, urbarji iz leta 1515 in ca.,1600.3 Tov. dr. Kor op ec rje obdelavo gradiva ljubeznivo prepustil avtorici te razprave; za kar'se mu najlepše zahvaljujem.* Zahvaljujem se tudi Sekretariatu za finance pri IS SRS, ki je s finančno podporo omogočil kopiranje tega4'gradiva in s tem omogočil izid te razprave. Kopije gradiva''hrani-, Arhiv. Slovenije v Ljubljani. ' , > , /( , vf . T y .= 0 značaju zgoraj navedenih virov pa naj pripomnim naslednje: pre­ cejšen del pričujoče razprave sloni na.pritožbah tolminskih kmetov proti tolminskemu gospodu Mihaelu Neuhauserju, ki so jih predložili 1 B. Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem-, Lj. 1962, str. 175...'' i- ' - 2 Vicedomski arhiv I/97a, GBrz u Gradisca, ASLj. '• 3 Gesamtinventar des steiermärkischen Landesarchiv, Graz 1959, Str. 165. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 komisarjem po uporu 1515 in po Neuhauserjevem odhodu iz gospostva 1523. blednje pritožbe so številnejše od prvih ne samo zato, ker so se po.uporu 1515 nabrale še nove pritožbe, temveč predvsem zato, ker so se kmetje po Neuhauserjevem odhodu iz gospostva 1523 upali pove­ dati komisarjem več o njegovem terorju nad kmeti kot 1. 1515, ko je bil še tolminski gospod in bi se mogel zaradi prehudih obtožb nad njimi se maščevati. Za vse pritožbe pa velja predvsem tale pripomba: v vsaki pritožbi, četudi je v bistvu resnična, se izpušča tisto, kar bi moglo tožitelja le malo obremenjevati, dodaja pa ono, kar obtoženca čimbolj obremenjuje. Da se more ugotoviti čista resnica je treba zaslišati obe sprti stranki. Neuhauser pa se ni pustil zaslišati. Razen tega pa so se tolminski kmetje skušali s svojimi pritožbami na oblast otresti vsake krivde za svoje upore v letih 1513 'do 1515. '••->' Ko so Benečani leta 1420 napravili konec svetni oblasti oglejskega patnarhata v Furlaniji in Istri, je prišlo pod njihovo oblast tudi Tol­ minsko, ki je bilo pod patriarhi že celih 400 let. Benečani so-za Furia­ ndo postavili posebno namestništvo v Vidmu, vendar J pa Tolmin-ni spadal nikoli pod njega. Oblast nad Tolminom l si je lastil Čedad v l1 urlam ji ki je dobil Tolminsko od oglejskega patriarhata v zastavo дIT7 Г Pa mU ga ni nikoli vrni1, Cedadcem Je ostal Tolmin tudi •pod Benečani, zato pa so morali na lastne stroške čuvati in braniti tolminski grad pred napadi sovražnikov. Benečani so si pa tudi-pri­ držali pravico do rudnega bogastva na tolminskih tleh, zato so > 1493 'izdali dovoljenje neki nemški rudarski družbi, da je po izsleditvi živo- srebrne rude na idrijskih tleh smela tó rudo tudi izkopavati. Od na­ kopane rude so Benečani pobirali desetino in dac od živega srebra in cinobra, izvoženega v Benetke.4 ..'.,^Petnajstem stoletju pa se je v Posočju okrepila tudi oblast avstrij­ skih Habsburgovcev, ki so leta 1500 prišli v posest Gorice z njenim teritorijem. Tudi benečansko-habsburška vojna (1508—1516), ki se je formalno pričela'zato, ker so Benečani zabranili cesarju Maksimiljanu I. •prehod skozi svoje' ozemlje na kronanje v Rim, je poleg ostalega tudi borba tega cesarja za razširitev jugozahodnih mej rimsko-nemškega cesarstva na račun benečanske republike. 2e v prvi polovici 14.-stoletja so Habsburžani želeli priti preko Tolminskega po najkrajši poti s Ko­ roške na severni Jadran, vendar pa se jim takrat to ni posrečilo. Sele med benečansko vojno so zasedli Tolminsko, toda i razen tolminskega ozemlja in Gradiške ter mesteca Marano v Furlaniji niso mogli iztrgati Benečanom nobenega kraja več, avstrijske meje proti Benečanom pa so ostale na Tolminskem;do; konca 18. stoletja. (1797).5 Že drugo leto benečanske vojne (1509) so cesarske čete pod vojvo­ dom Erikom Brunšviškim zasedle Tolminsko, ki je z wormskim mirom •- u •'• M' 'i?3' T°!mi?rsk; urbar iz I- 1377, Urbarji Slovenskega Primorja IX v zbirki Srednieve^ki i urbarji za Slovenijo II (1948), str 40-46, isti. Tolminsko, Enciklopedija Jugoslavije s°ï 346 B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda III (1956), str. 7-8, S. Butar, Zgodovina Tolmin skega. Gorica 1882, str 58-59, M. Verbič, Rudnik živega srebra V Idriji do konca 16 stolSfâ inavg. disertacija v Ljubljani, Fil. fak. 1965 (ciklostil). sioieija, venskega•„ar0„SdaУ0s1|r:n7kÎ8.,1ГbaГ• '"• "' ""• Tolminsko' str- ™- B" Grafenauer, Zgodovina slo- ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 1521 dokončno prišlo pod avstrijsko oblast. Cesarske čete'so imele Tol­ minsko zasedeno do marca meseca 1511, potem pa so'se umaknile, ker 'je'tolminsko gospostvo postalo deželnoknežje gospostvo, ki so ga avstrij­ ski vladarji dajali v zastavo in zakup vrsto let.6 • . •• ' Pod oglejskimi patriarhi in Benečani je bilo Tolminsko razdeljeno na Bovško, Kobariški kot in tolminsko gospostvo. Bovško; ki je bilo tudi pod avstrijsko oblastjo poseben okraj ali glavarstvo, ni • spadalo pod oglejsko Tolminsko razen župe in vasi Čezsoča in čežsoškega- Loga, ki sta spadala pod Tolmin že leta 1377 in sta bila z njim združena še v 17. sto­ letju. Bovški kot je v začetku 16. stoletja obsegal'župo in vas Trnovo s' 3 kmetijami in 1 domceni, župo in vas Srpenico s 4" celimi in 1 polo­ vično kmetijo in 2 domcema, vas Žago z 1 kmetijo, župo in»vas Plužno š'5 kmetijami-in 1 domcem, župo v Dvoru s 7 celimi kmetijami in 2 po- -lovičiiima kmetijama in 2 domcema, župo v Velikem Bovcu s 7 celimi in 21 polovičnimi in 3 četrtinskimi kmetijami in 6 domci, župo v Malem Bovcu z 2 celima kmetijama, 18 polovičnimi in 1 četrtinsko kmetijo in 5 domci, župo in'vas Koritnicö s 3 celimi, 3'polovičnimi in 1 četr- tinsk*ó kmetijo, vas Log v bovški soteski s 3 domci in vaš "Spodnji Log zli polovično! kmetijo in 3'domci, skupaj torej 110 kmetij in: dom cev s 103 kmeti. Dolina Trente takrat še ni bila naseljena.7 * ' Bovško je že izza' patriarhovih časov l uživalo poseben položaj. Benečani so ga uredili !kot ' gastaldijo potem, ko'so jurisdikcijo na bov­ ških tleh odvzeli samostanu Rožac v Furlaniji, ki jè bil teritorialni zemljiški gospod na bovških tleh. 'Razen pod Rožac so Bovčani spadali še pod videmske in čedadske plemiče in1 meščane ter pòd čedadski kapitelj. Štirje alii pet kmetov je imelo svoje kmetije v last in so od njih plačevali le desetino. To so bili kmet Vendelin Mihelič iz Dvora, Jakob Mihelič in Ulrik Kutin iz Bovca in Urban Mlekuš iz" Koritnice. Kmet Lazar iz Bovca je plačeval činž kmetu Silvestru Cernotu iz bov­ škega kota.8 Oblast benečanškega gastalda na bovških tleh ni'bila posebno pri­ ljubljena med bovškim prebivalstvom. Ko je cesarska vojska-1509 prišla v bovško sotesko, jo je ljudstvo z navdušenjem pozdravilo. Že prej pa so Bovčani poslali svoje odposlanstvo v Trbiž;, kjer> so se pogajali s ko­ roškim deželnim upraviteljem Vidom Velzerjem o predaji'Bovca Avstrij­ cem. Za podreditev avstrijski oblasti so zahtevali, da jim potrdijo nji­ hove stare pravice in svoboščine in da jim ne. nalaga jo novih bremen. Cesar Maksimiljan I. jih je oprostil davkov ter jim je dal pravico razpolaganja z gozdovi, obratno pa so Bovčani obljubili, da bodo bovško sotesko, skozi katero je vodila važna trgovska pot na Predil, Sočo in Nadižo, branili pred Benečani. To obljubo so tudi držali. Cesar­ skim komisarjem, ki so 1515 bbjezdili Tolminsko in Bovško, so s po­ nosom pripovedovali, kako so brez koroške pomoči, ki jim je bila ob- 6 Stanovski arhiv, fase. 211 za 1. 1509, ASLj, poročilo deželno-knežjih komisarjev o preiska- vivi Mihaela Neuhauserja iz 1. 1524, B. Grafenauer, Zgodovina . . . str. 8. 7 Seznam hub na Tolminskem in Bovškem 1515, M. Kos, Tolminski urbar, str. 13 in 84, A. Meli, Görz und Gradisca v Erläuterungen zum historischen Atlas der Alpenländer 1/4, Wien 1929, Str. 275. 8 S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Lj. 1961, str. 333, seznam hub na Tolminskem in Bovškem iz 1. 1515, Hutar, c. d. str. 37, 103, 140. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 ljubljena v primeru sovražnikovega napada, pognali v beg-okrog 1500 mož močno benečansko vojsko, ko se je približala soteski, da jo napade in zavzame. Številčno nadmočnega in dobro .oboroženega. sovražnika so Bovčani s strašanskim vikom in krikom tako prestrašili, ;da se je ta, misleč, da ima opravka z nadmoćnim nasprotnikom, obrnil in. se pognal v beg ter ni več poskušal zavojevati bovškega kota.9 ''. Kobariški kot, ki je v začetku 16. stoletja imel ca. 100 kmetij, tudi ni spadal pod tolminsko gospostvo. Najstarejši tolminski urbar iz 1. 1377 nima vpisanih kmetij iz tega področja. Oglejski patriarhi so kmetije v kobariškem kotu prav tako podelili v fevd raznim cerkvenim ustanovam in svetnim gospodom na furlanskih tleh, kot so to napravili na bovških tleh (npr. rožaškemu samostanu, videmskim in čedadskim plemičem in meščanom ter domačim cerkvam in župnijam). Po zgledu .Bovčanov so se tudi Kobaridčani leta 1509 brez odpora podali pod avstrijsko oblast, zato jim je cesarski vojvoda Erik Brunšviški v vladarjevem imenu po­ trdil njihove stare pravice in navade. Dovolil jim je znižanje, davčnih bremen za eno četrtino ter jih je oprostil davka na sol.1*, ., ^ч,,> v ,i. Podobno taktiko kot na Bovškem in Kobariškem je cesar" Maksi- miljan I. med benečansko vojno uporabil tudi ,v tistih delih Furlanije, Istre in Krasa, ki še niso bili v njegovih rokah, da bi si pridobil simpa­ tije prebivalstva, ki se naj bi v odločilnem trenutku izreklo za njegovo oblast. Novoimenovanim komisarjem za Furlanijo, Istro in Kras je 1511 naročil, da naj med tem ljudstvom vneto širijo propagando za rimsko- nemškega cesarja in Avstrijo. V ta namen naj jim obljubijo potrditev njihovih starih pravic in svoboščin ter znižanje davčnih bremen za. eno četrtino ali pa celo za eno polovico od tistih, ki so. jih imeli pod Bene­ čani. Pripomnil pa je, da bo ta njegov popust pri davkih veljal le za­ časno in da bodo morali zlasti Furlani kasneje plačevati enake kdavke kot ostalo prebivalstvo na habsburških tleh, oziroma še več, da,bodò razbremenili tiste dežele, ki morajo sedaj za benečansko vojno največ plačevati. Komisarjem pa je zagotovil, da jihcbo zaradi obljub, danih ljudstvu, vzel v svojo zaščito.11 . fj , < i '.'., ' -(I Morda je imela ta propaganda cesarskih ljudi, med , furlanskim prebivalstvom za posledico upor furlanskih kmetov 1511 na-posestvih Benečanom naklonjenih plemičev Villalta, Spilimbergo, • Brazza- Arcano, Susans, Colloredo, Tarcento itd., vendar pa Pier Silverio Leicht, ki-o tem uporu obširneje poroča, nič ne opozarja na to možnost.'Cesarska vojska naj bi kmečke upore v Furlaniji izkoristila za čim hitrejše ža- vojevanje Furlanije, ki jo je cesar že od nekdaj smatral za svoje ozemlje, vendar pa do tega ni prišlo, ker so bili upori furlanskih kmetov 1511 s strani plemstva in benečanske vojske hitró in krvavo zatrti.12 , ' Iz poročila Bovčanov cesarskim komisarjem* 1515, Rutar, c. d. str. 85—86,* 140.' O'uporabi kmečkih čet v defenzivne in ofenzivne namene v Furlaniji in Istri glej Pier Silverio Leicht, -Un movimento agrario del Cinquecento, Revista italiana di sociologija XII (1908), vol. 6, str. 833—834 in S. Vilfan, Koprski glavar Slovanov, Kronika II (1954), str. 28—29, isti, Pravna zgodovina Slo­ vencev, str. 216. 10 M. Kos, Tolminski urbar iz 1. 1377, Tolminski urbar iz 1. 1624, ASLj., Rutar, c. d. str. 37—42, 85—86. » Orig. listina, 1511, 24. 2., Freiburg, ASLj. 12 Pier Silverio Leicht, c. d. str. 830—844. . , . 1 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 Tolminsko gospostvo je v začetku 16. stoletja štelo ca.'4 800 kmetij in košanij. Od nastanka najstarejšega tolminskega urbarja Hz 1. 1377 pa do začetka 16. stoletja se je gospostvo povečalo samo za nekaj novih naselbin: podbrdsko in volčansko Bačo in idrijsko župo. Podbrdska Bača je bila 1515 župa in vas s 4 polovičnimi kmetijami in košanijami; volčan- ska Bača pa je bila samo vas s 4 košanijami,'ki'so spadale pod župo v Modreji. Idrijska župa je 1515 obsegala 13 celih kmetij, 2. polovični in 2 podružnika. S kolonizacijo ozemlja ob zgornji Idrijci se je pričelo že sredi 14.'stoletja, vendar pa ni bila še nobena od idrijskih kmetij vpisana v tolminski urbar iz 1. 1377. Rudarska Idrija, ki se kot naselbina omenja v!i>virihže 1493, tudi ni vpisana v seznam podložnikov tolminskega gospostva iz 1. 1515. Zabeleženo jo ima šele tolminski urbar iz 1. 1598, vendar pa ločeno od glavnega tolminskega urbarja/ ker so .rudarsko Idrijo,v urbarjalnem pogledu takrat še šteli med novine in rovte tolmin­ skega - deželskega sodišča, ki pa so bili v letih nastajanja oproščeni činža in drugih dajatev.13 ' - " -... Pòd teritorialnega zemljiškega gospoda, to se prävi'pod tolminskega gospoda, je spadala le slaba polovica tolminskega teritorija,'vse,ostalo ožemljeipa'je. pripadalo raznim že zgoraj omenjenim fevdalcem,'ki so že od.oglejskih patriarhov dalje prejemali-.v fevd posest na tolminskih tleh. Kòt rečeno, je ves bovški in kobariški kot spadal pod te fevdalce, pa tudi.marsikatera kmetija v tolminskem gospostvu jè pripadala činž- nemu gospodu; ki ni bil tolminski gospod. Med te fevdalce, ki so imeli v 16. stoletju, največ jo zemljiško posest v tolminskem gospostvu, štejemo tudi družbo čedadskih plemičev, nazvano tolminski kohsorti, ki so od wormskega miru (1521) dalje pa do konca 16. stoletja pobirali činž tudi na tleh" rudarske Idrije.14- ' "^ • '; L';: •*• -.; Avstrijske oblasti so na Tolminskem in Bovškem ohranile enako upravno ureditev kot je bila pod oglejskimi patriarhi in Benečani. Obe omenjeni področji sta bili urejeni kot gastaldiji ali glavarstvi z gastal- dom ali glavarjem na "čelu." Na Bovškem so,'kotJ rečeno, vpeljali gastalda"' Benečani, ki .pa1 je bil. samostojnejši odi tolminskega glavarja. Medtem" ko se, je tolminski glavar postopoma podrejal goriškemu glavarju, je^ bil bovški glavar nežavisen od goriškega^ ter je vse svoje naredbe t po­ šiljal v Gradec na potrditev.15 '"'.-••> . Tolminski glavar je imel nalogo, da je zastopal okoristi deželnega kneza na tolminskih tleh. Paziti je moral na 'varnost meje proti Bene­ čanom, /ščititi tolminske , podložnike .pred izkoriščanjem zemljiškega' gospoda, in drugih činžnih gospodov, nadzorovati upravo in pobirati •. deželnoknežje dohodke na tolminskih tleh,;predvsem pa je moral oprav.- '. ljati sodne funkcije, kolikor niso pripadale^ tolminskemu deželskemu sodišču in drugim patrimonialnim sodiščem na tolminskih tleh. Njegovo ; upravno in sodno področje je bilo vse tolminsko ozemlje, ne "glede na, u Seznam hub v tolminskem gospostvu iz 1. 1515, Tolminski urbar iz 1.' 1598, ASLj., M. Kos," Tolminski urbar, str. 17—18, 49—85, Tolminski urbar iz 1. 1598, original v AS, M. Verbič, Rudnik živega srebra v Idriji ... ••- •" Iz poročila cesarskih komisarjev o preiskavi Mihaela Neuhauserja, 1524, Rutar. c. d. str. 37—42, 144—146, M. Kos, Tolminski urbar, str. 24—25, M. .Verbič, c. d. 15 Iz zapisnika pritožb tolminskih kmetov iz 1. 1515 in 1524, Rutar, c. d. str. 29—30, Vilfan, Pravna zgodovina, str. 215—216, 333. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII. 1974 to, kateremu činžnemu in patrimonialnemu gospodu je pripadalo. Voj­ voda Erik Brunšviški je 1509 postavil Albrechta Schrota za glavarja na tolminskih tleh, na Bovškem pa Krištofa Senuša. Albrecht Schrot je bil tudi po odhodu vojvode Brunšviškega iz Tolmina nekaj'let tolminski glavar. Ker pa je dobival plačo za svojo službo od tolminskega zemlji­ škega gospoda namesto od cesarja, je delal bolj za fevdalčevo kot pa cesarjevo korist, kar so najbolj občutili podložniki.1« Razen glavarjevega sodišča, pod katerega, so spadale vse važnejše civilne in kazenske zadeve in krvno sodstvo, so na tolminskih tleh obstajala še patrimonialna sodišča tolminskih fevdalcev za nižje sodstvo. Za tolminsko gospostvo je obstajalo deželsko sodišče s sedežem v Tol­ minu. Pod to sodišče so spadali vsi podložniki na teritoriju tolminskega zemljiškega gospoda ne glede na to, pod katerega činžnega gospoda so spadali. Na tem sodišču je sedelo dvanajst sodij ali sodinov (sodje, schöpfen), ki so bili voljeni iz Trst tolminskih županov. Kot prisedniki ali porotniki sodišča so v navzočnosti sodnika tolminskega zemljiškega gospoda pravomoćno izrekali sodbe v nižjih civilnih in kazenskih za­ devah. Izvršilni organ za te sodbe je bil sodnik tolminskega zemljiškega gospoda s sodnimi biriči. Prizivna instanca za sodbe tolminskega dežel- skega sodišča (landgericht) je bil tolminski glavar. Takšne županske pravde so bile tudi drugod po tleh nekdanjega oglejskega patriarhatà, predvsem pa so znane iz Istre in Beneške Slovenije. Benečani so sodno neodvisnost Tolmincev od zemljiškega gospoda spoštovali!.ter se niso vtikali v njihove sodne zadeve in tudi cesar je takoj po,prihodu Tol­ mincev pod habsburško oblast ukazal svojim uradnikom in tolminskemu zemljiškemu gospodu, da morajo Tolmincem pustiti enako sodstvo kot so ga imeli prej. Toda že sodnik prvega zastavnega imejitelja tolmin­ skega gospostva ni upošteval tega naročila, ampak je Tolmincem po­ gosto kršil pravice do lastnega sodstva s tem, da sodb dvanajstorice ni upošteval, ampak je sodil sam po svoji volji. Ta proces prisvajanja sodstva po sodniku tolminskega zemljiškega gospoda se je na Tolmin­ skem nezadržno nadaljeval, dokler ni prišlo do popolne ukinitve župan­ ske pravde in do sodne podrejenosti Tolmincev zemljiškemu gospodu. Kdaj se je to zgodilo, še ni znano, ter bo treba glede tega raziskovati ^ še naprej.17 ''••-' Tolminski deželski sodnik je imel tudi nalogo, da je oklicéval tržne dneve in sejme pri cerkvah na cerkvenih proščenjih in žeghanjih in da; je na njih izvrševal sodno oblast svojega zemljiškega gospoda. Njegova naloga je predvsem bila, da je jemal v svojo zaščito sejmarje, kramarje, in oštirje, ki so od blizu in daleč prihajali na takšne sejme prodajat ' svoje blago in točit vino, zato pa je od njih pobiral razne tržne takse in dac ter mitninske pristojbine. Po stari navadi je prodajal ples, pred­ vsem pa je opravljal sodna zaslišanja zaradi tatvin in drugih prekrškov, ki so se pogosto dogajali na takih mestih ter je sodil v prepirih in 16 Iz zapisnika pritožb tolminskih kmetov 1524, poročilo komisarjev o Neuhauserjevi pre­ iskavi 1524. , • • 17 Iz zapisnika pritožb tolminskih kmetov 1524, Rutar, c. d. str. 77—78, 142, Vilfan, Pravna zgodovina, str. 211—212, 288. 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 pretepih med prebivalstvom. Od leta 1511 do 1523 je bil tolminski deželski sodnik Andrej Schmidt, ki je -bil naseljen v podbrdski Bači. Tu je imel dve košaniji, od katerih mu je bila enà gotovo dana v brez­ plačen užitek za sodno službo. Vsako leto je.ob Vnebohodu in na Vse svete' hodil v Veliki Breginj pri Kobaridu, kjer je okliceval semanji dan. Ob tej, .priliki je pobiral tudi činžne-dajatve kobariškega prebi­ valstva. Ki* • -if>;, . i- Tolminskemu, deželskemu sodniku v pomoč sta bila dodeljena dva sodna biriča (schèrgen), ki- sta bila naseljena na hubah v Tolminu. Za s'vojò službo sta. imela ' hubi v brezplačen užitek. - ' '• '•kmet na vasi pripadal'fevdalcu, ki ni. bil tolminski zemljiški gospod. Ker je vas kot. gospodarska in javnopravna celota spadala pod tolminsko deželskosodno gospostvo, se^ je'funkcija župana raztezala na vse podložnike v vasi nev glede nà razbiti tolminski podložhiški sistem. To je S. Vilfan ugotovil za vaške župane na splošno, ta definicija pa velja za tolminske župane še posebej. Tolminski župani "so predsedovali vaškim pravdam (taidingen),'ki_šo skrbele za hišni red in-poljsko'"var­ nost, razsojali so skupaj s prišedniki vaških pravd v majhnih'prepirih, nalagali so globe zä manjše prekrške in zapirali v vaške temnice. V slučaju večjega prestopka so bili dolžni izročiti hudodelca deželškemii sodišču v Tolminu. Bili so tudi prišedniki deželskega sodišča v Tolminu, ki je bilo pristojno za sodbe vaške pravde. Če je bil župan v sporu z vaščani, je razsojala o stvari vsa soseska ali pa tisti, ki je bil za'to določen. V svojem odnosu do zemljiškega gospoda so bili nekak po- 18 Zapisnik o zaslišanju tolminskega deželskega sodnika Andreja Schmidta po cesarskih ko­ misarjih 1524, (priloženo poročilo o preiskavi M. Neuhauserja 1524). " Seznam hub v tolminskem gospostvu iz 1., 1515, zapisnik o pritožbah tolminskih kmetov iz 1. 1515 in 1524, M. Kos, Tolminski'urbar, str. 20—21,. Tolminski urbar iz 1. 1624, ASLj. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 sređen organ med zemljiškim gospodom in podložniki. Vaščanom so objavljali in tolmačili naredbe tolminskega zemljiškega gospoda in drugih fevdalcev ter glavarja in sodnika, prevzemali pa so tudi skrb; da so se te naredbe in ukazi tudi izpolnjevali. Kmete so obveščali o tlaki ter jih. razporejali na delo. Ob pojezdi so sprejemali grajskega upravitelja, oskrbnika in sodnika ter sb jih pogostili v svoji hiši.20 Ni znano, kakšne ugodnosti so vaški župani v začetku 16. stoletja uživali za svojo župansko funkcijo. Od svojih hub so morali1 plačevati činž, hoditi na tlako, straziti mejo, bili so tudi vpoklicani pod 'orožje, ko je bilo treba braniti mejne gradove pred Benečani, skra'tkà, imeli so enake obveznosti in bremena do 'svojega zemljiškega gospoda'kot ostali kmetje na vasi. Morda so imeli v brezplačen užitek kakšno žup- nico, bodisi njivo ali travnik.* Župnica se v' tolminskem urbarju 1624 omenja, toda samo še kot dominikalna zemlja, ki jo je gospostvo redno oddajalo v'zakup. -, •'".-'• ' " , Konec 16. stoletja se župani na tolminskih tleh še omenjajo, čeprav morda niso bili več tako številni kot v začetku 16.1 stoletja. Kèrnso kmete obveščali o tlaki, ki so jo morali opraviti za tolminskega zem­ ljiškega gospoda, so za svoje delo in skrb prejemali plačo v pogačah, ki'so jih. podložniki tolminskega deželskega sodišča vsako leto v dolo­ čenem številu odrajtovali tolminskemu gospodu kot svojemu deželsko- sodnemu gospodu (gerichts pogatschen). Medtem ko je župansko prised- ništvo'pri deželskem sodišču po S. Vilfanu postalo žrtev recepcije,'se je gospodarska vaška samouprava i ohranila še naprej.21 Tolminski župani so bili voljeni za določeno število let, kot se zdi, za tri do pet let. Običajno je bila županska funkcija zaupana naj­ vplivnejšim in najpremožnejšim kmetom na vasi. Ni bilo nujno, da je bil župan starosta med kmeti na vasi, moral pa je biti moder, pošten, trezen in preudaren mož, v katerega je" imela; zaupanje vsa vaška soseska. Kranjski puntarji:soM515 "pozivali Tolmince k uporu preko županov, po zatrtju'upora pa .so bili zlasti župani klicani pred cesarske komisarje, da so pod prisego izpričali vso resnico o krivicah, ki jih je tolminskim kmetom prizadejal njihov zemljiški gospod.22 Tolminske kmetije so1 bile cele in polovične. Nekaj je bilo tudi četrtinskih, ki pa so bile redko samostojne; največ so bile pritiklina celih in polovičnih kmetij. Domcev na Tolminskem ni bilo, razen na Bovškem, kjer so bili precej številni, zlasti v samem Bovcu. Košanij je bilo .76, imele pa> so značaj četrtinske kmetije ali kajže z malo ali nič zemlje. Praviloma je imel kmet le eno kmetijo v obdelavo, le redki so imeli dve.)V tem primeru je bila druga kmetija najpogosteje četrtinska kmetija«ali košanija. ",• Kmetije" so bile kupne in zakupne. Na zakupni kmetiji kmet obi­ čajno ni imel dedne pravice, kupne kmetije pa so bile dedne ali po­ deljene v doživljenjski zakup. Za kupno kmetijo je moral kmet plačati 20 Seznam hub v tolminskem gospostvu iz 1. 1515 in zapisnik pritožb tolminskih kmetov iz 1. 1515 in 1524, Rutar, c. d. str. 78, Vilfan, Pravna zgodovina, str 217—220, 288, 333. 21 Iz zapisnikov pritožb tolminskih kmetov 1. 1515 in 1524, Tolminska urbarja iz 1. 1598 in 1624, Vilfan, Pravna zgodovina, str. 217—220. 22 Iz zaslišanja tolminskih kmetov na pritožbe iz 1. 1515 in 1524. 10 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974' neko kupnino, ki pa ni znašala .vse vrednosti kmetije, ampak samo toliko, za kolikor je bila kmetija pod prejšnjim lastnikom, izboljšana. Izboljšavo'kmetije so ob kupoprodaji ocenili posebni cenilci iz kmečkih i vrst. Spremembo lastništva je moral kupec'prijaviti na deželskem so- dišču v Tolminu, ki je glede tega izvršilo poseben sodni postopek. Sorj dišče je v treh zaporednih sodnih narokih pozvalo vse tiste, ki so menili, da imajo pravico do te kmetije, da se naj javijo in dokažejo, pravico do kmetije. Če se po vseh treh sodnih razglasih ni nihče javil, je kmetija pripadla kupcu.23 Da bo stvar bolj jasna, naj iz pritožb tolminskih kmetov navedem dva primera kupnih kmetij na Tolminskem, na ka­ terih tudi sloni zgornja trditev:', .•••;. 1. Gašper Matuh po domače Urbančič iz Selc pri, Tolminu, kij je* bil eden izmed voditeljev tolminskih kmetov v puntu 1515, je imel dves kmetiji, "od'katerih je bila-ena zagotovo kupna. To, kupno kmetijo mu j je hotel deželski sodnik odvzeti zaradi^upora proti zemljiškemu! gospodu, in jo; izročiti drugemu kmetu ž imenom,, Kocijan. Prišel, je iv,, njegovo hišo z zemljiškimi cenilci, ki so izboljšavo .Gašperjeve.kmetije ocenili, na 14 dukatov 40 soldov.24 Ta denar mu je Kocijan izročil, da bi dobil, kmetijo. Gašper Matuh pa kmetije ni hotel dati iz rok, ampak; se je pritožil na deželsko sodišče v^Tolminu, ki je razsodilo, da mora kmetija; ostati Matuhu, ker je bila kupna. Sodnik pa s to razsodbo prisednikov, sodišča ni bil zadovoljen ter je Gašperja tako oglobil, da bi bil prisiljen izročiti kmetijo Kocijanu," če ne" bi sodišče zopet "poseglo vmes iter raz-; sodilo, da Gašper* ni dolžan i plačati globe.'Kljub temu pa je-"sodnik- Gašperja kaznoval z novimi globami, da je bil ta prisiljen izročiti kmetijo Kocijanu, drugače bi ga zàrubil. Ko pa je dal sodnik v Kocijàr novem imenu na so'dišču v treh zaporednih \ sodnih narokih noklicatï' dà še nàj javi. vsak, ki misli, 'da imä pravico''do kmetije ter Kocijanu plača denar, ki ga je dal za kmetijo, je Gašper Matuh prišel 'na sodišče1 ter je pred sod je na' mizo položil Kocijanov dénar in zahteval'kmetijo nazaj. Ko je sodnik to videl, je prekinil sodni postop'ek/češda se* niora z njim počakati do povratka tolminskega zemljiškega gospoda v Tolmin. In ko se' je ta res vrnil v Tolmin, je dal predse poklicati Matuhâ in> Kocijana, da bi se pred njim pobotala. Vendar'pa- do poravnave "medt kmetoma ni prišlo in# Matuh se je zopet obrnil na sodišče. Sodnik zem-t ljiškega gospoda'pa'mu je pravdo'prepovedal in Matuh je kmetijo« dokončno izgubil.'' • . . t' ' • !, ., , j J, 2. Zupan Pavle Ferluga. iz Volč se je cesarskim. komisar jem leta; 1524 pritožil, da je .tolminski zemljiški gospod' odvzel(njegovemu bratu4 Filipu iz Bače grunt, na katerem1'je*poštavil novo hišoi in druga-k.po-ä n Seznam tolminskih hub iz 1. 1515 in zapisnik. tolminskih pritožb iz 1. 1524, Vilfan, Pravna zgodovina, str. 180—181.' , - - i.,, ... r .... ;„. .•..-.• j u- И NaiTolminskem Ie T začetku 16. stoletja krožilo .več vrst denarja: funti ali libra, renski goldinar, zlati dukat ali dukat, ogrski goldinar, markesolidi ter reparji, krajcarji, črni denariči, ceski grosi, marcclli in freri. V razpravi se omenjajo predvsem funti, renski goldinarji, dukati, ogrski goldinarji m markesolidi ali šilingi. Medsebojna vrednost tega denarja pa, je naslednja: lunti ali libre so imeli 20 solidov, renski. goldinarji so veljali 90 solidov ali 60 krajcarjev, zlati dukati ah dukati so bih vredni 124 solidov i ali . 80 . krajcar jev. Enako vrednost, so imeli ogrski golidnarji, medtem ko je markasolidov bila. vredna 120 solidov. Repar je veljal 4 krajcarje ali 6 solidov, krajcar pa je veljal 4 denariče (črne). Več o vrednosti tega denarja glej pri ¥.- Gestrin. Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem, Lj. 1972, str. 85—97. . •• '. 11 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 slopja. Vzel mu ga je brez odškodnine za izboljšavo, čeprav je bila to stara tolminska navada. Prej je ta grunt pripadal čevljarju Gregorju, ki je ob svoji smrti volil cerkvi sv. Daniela v Volčah 15 dukatov. Ta denar bi moral kupec in dedič tega grunta izročiti navedeni cerkvi, toda Filip, ki je bil kupec tega grunta, tega ni storil, ker ga je dal prej zemljiški gospod usmrtiti. t > V začetku 16. stoletja so bile tolminske kmetije že po večini vse kupne. Tudi na Kranjskem so ob koncu srednjega veka imeli kmetje kupne kmetije z dednim zakupom, samo da ni bilo doslej znano, zakaj so te kmetije imenovali kupne. Samo po sebi je umevno, da je tisti, ki je kmetijo izboljšal, dobil neko odškodnino za izboljšavo kmetije, če je prišla v druge roke. Po P. Blazniku se je pri delu kmetij na sloven­ skih tleh uveljavila dednost proti kupnini, ki je znašala 15—100 % cenilne vrednosti kupne kmetije. Kupnino so dali naenkrat ali tako,- da je vsak zaporedni dedič plačal določen odstotek. Tudi na teritoriju krške škofije na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem so kmetje, ki so v začetku 15. stoletja prevzeli kupne kmetije v dedni zakup plačali za kmetije neko kupnino.85 Ob spremembi lastništva na kupni kmetiji so morali tolminski kmetje izročiti svojemu zemljiškemu gospodu nek dar ali poklon, tako imenovano primščino. Pod Benečani ta poklon ni predstavljal posebne vrednosti ter je bil bolj simboličnega značaja. Tisti, ki je kmetijo prejel, je izročil grajskemu oskrbniku enega koštruna, oni, ki jo je izročil, pa 8 do 10 soldov. Takoj po prihodu pod habsburško oblast pâ so morali kmetje ob prevzemu kmetije plačati veliko več, običajno pa eno desetino, od vrednosti kmetije. Tolikšno primščino so plemstvu plačevali tudi kranjski kmetje od svojih kupnopravnih kmetij in to izjemno težko breme je bilo eden od vzrokov za upor kranjskih kmetov 1515. Nekateri tolminski kmetje so imeli svoje, kmeti je v last. Od njih so plačevali le desetino.28 • . Tolminski kmetje so od svojih kmetij oddajali činž in desetino. Činž so dajali v denarju in naturalijah. Že leta 1377 je bil velik del na- turalij spremenjen v denarno vrednost in tako je ostalo do začetka 16. stoletja. Od naturalnih dajatev so morali obvezno oddati kakšno glavo živine, zlasti drobnice ter nekaj malega v žitu in perutnini. Po­ datki o činžnih dajatvah tolminskih kmetov iz začetka 16. stoletja so zelo skopi, vendar pa zadostujejo, da, iz njih sklepamo na celoto. Vnuk Gregorja Kramerja iz Modreje, Lovre po imenu, je od cele kmetije odrajtoval tolminskemu gospodu za činž 11 funtov v denarju ter eno tržno mero (kaufmas) ovsa, eno kokoš in enega kozlička. Vrednost vseh dohodkov tolminskega gospostva brez desetin so cesarski komisarji računali ha ca. 3000 gld. letno.27 . « Iz zapisnika pritožb tolminskih kmetov 1524, Vilfan, Pravna zgodovina, str. 180, P Blaz- nik, Razvoj fevdalne rente v slovenskih pokrajinah do 16. stoletja, Situla, 13 (1973), str. 38, H. Wiessner, Gurker Urbare, Wien 1951, str. LXV—LXVI. , , . , , .,,.„ » Iz zapisnika pritožb 1515 in 1524, seznam tolminskih hub iz 1. 1515, Vilfan, Pravna zgo­ dovina, str. 181, Blaznik, c. d. str. 38. 27 M. Kos, Tolminski urbar, str. 27—28, zapisnik pritožb iz 1. 1524. 12 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 " Desetino, veliko in malo, je na Tolminskem, pobiral čedadski kapi- telj. Odrajtovalo jo je 356 kmetij,, ki so nekoč spadale neposredno pod oglejskega patriarha. Vsaka od teh kmetij je morala "oddati za desetino po tri tržne mere (kaufmas) pšenice, 3 tržne mere ječmena in 3* tržne; mere ovsa letno, razen tega pa še 2 solda za lan. Skupni dohodek čedad- skega kapitlja od tolminske desetine je na ta način znašal 1068 tržnih- mer pšenice, 1068 mer ječmena in 1068 mer ovsa ali v denarni'vrednosti' 700 do 800 dukatov letno.28 '• ".''., •"..' •'.' Iz dajatev za činž in desetino lahko sklepamo, da so tolminski kmetje v začetku 16. stoletja pridelovali razne vrste 'žitaric,, zlasti, pše-„ nico, ječmen in oves. Pridelovali so tudi ajdo, ki pà je niso:oddajali za činž. Čeprav je kmet včasih želel oddati ajdo za 4činž namesto drugega žita, če je to slabo obrodilo, je zemljiški gospod ni hotel sprejeti. Za grajske potrebe so jo pridelali dovolj na dominikalni zemlji, za prodajo pa ni bilà posebno cenjena. Pridelovali so-jo tudi kmetje'v Furlaniji. ter je bila vedno na prodaj na trgih v Čedadu in Vidmu. Ajdo so- tolminski kmetje pridelovali zlasti za dom. Ce je doma slabo obrodila, so jo kupovali v Čedadu. Med benečansko vojno je kmet Urban JSodec iz Drežnice kupil en tovor, ajde. v Čedadu, ker mu^je domača^ajda. slabo obrodila, na poti domov pa so,mu jo odvzeli grajski hlapci kot tihotapsko blago.29 , " ., ' ,].' , .'. ;. '-•-- Razen s poljedelstvom so se Tolminci pečali tudi ž živinorejo. Dobra in obilna krma s številnih in razsežnih tolminskih travnikov, pašnikov in planin je živinorejo na tolminskih tleh še posebno pospeševala. Tol­ minski kmetje so redili, veliko število konj in goveda vsake vrste, zlasti pa vole in mlado govedo (junce in junice). Razširjena je bila tudi svinje-. reja, predvsem pa reja ovac, koštrunov in koz. Govedo, konji,- koštruni in kozliči ter mlečni proizvodi, zlasti sir,'so bili glaven izvozni predmet tolminskega kmeta. Del te živine, zlasti drobnico (koštrune in-kozliče), ter sir so morali tolminski kmetje oddati za činž, manjši del je* ostal doma za domačo porabo, levji delež tolminskih živinorejskih proizvodov, zlasti živine pa so izvozili v Furlanijo, posebno v furlanski mesti Čedad" in Videm. Tu so bili številni veliki sejmi za furlansko živino, na katerih je bila tolminska še posebno cenjena. S prodajo živine v Furlanijo so, se bavili bodisi sami kmetje, .ki so živino zredili, ali pa so, ta ,posel, prepuščali prekupčevalcem. Skozi mitnico na Bači so vsako leto izvozili' po več tisoč glav žive ali. zaklane živine. Med zadnjo je,šteti zlasti' koštrune in kozliče. Dogajalo se je, da so trije ali štirje prekupčevalci tolminske živine naenkrat gnali skozi mitnico na Bači,kar 400 do 500 glav živine. Med benečansko vojno (1508—1516), ko je,bua< vsaka kup­ čija z Lahi prepovedana, so Tolminci vso živino na furlanska tla pre­ tihotapili. Seveda so bili pri tem prepovedanem poslu največkrat odkriti in prijeti ter občutno kaznovani, vendar pa jim to ni jemalo-poguma. S tihotapstvom živine niso prenehali niti ob koncu benečanske vojne, ko je bila kupčija z benečanskimi kraji zopet, dovoljena. Ker pa( so morali takrat od izvožene živine in pridelkov plačevati mitnino in 28 Iz poročila cesarskih komisarjev 1524. i ' •••' M Iz tolminskih pritožb I. 1515 ш 1524. • . ,, . 13 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 spremščino) kar se^pod; Benečani* ni dogajalo, so svojo živino še.naprej tihotapili preko meje. Med benečansko vojno in po njej so se ž izvozom' tolminske živine V Furlänijo bavili najbolj naslednji tolminski kmetje in prekupčevalci: Valentin Kavčič iz Čiginja, Tonek Popek (Papež):, iz Kneze, Peter Osebek iz Pönikev in Jurij Šorli iz'Sel nad Podmelcem: Valentin Kavčič je izvažal na' Laško konje, volej'koštrune'in;zaklane kozličke. Njegov ' dolgoletni družabnik v živinski kupčiji'je bil: Peteri Osebek. Ta je bil zaradi tihotapstva od tolminskega- zemljiškega gospoda" Mihaela Neühauserja, njegovega sodnika in glavarja tolikokrat ^kazno­ van, da je zaradi tega prišel ob vse svoje premoženje. Po benečanski vojni 1516 je skupaj s Tonekom Popekom in Petrom Pavlinčičem gnal 83 juncev skozi mitnico na Bači. Ker je eden od njih na mitnici zamolčal nekaj glav živine; da bi mu ne bilo treba plačati vse spremščine in mitnine od svoje živine, je bil kaznovan tudi Peter Osebek s 13 dukati' globe. Zaradi sodelovanja v tolminskem puntu 1514/15 je bil Peter' (Osebek zaprt in izpuščen na svobodo šele potém, .ko je tolminskemu1 glavarju plačal 511/2 dukata globe. Za primščino je moral plačati•< svojemu zemljiškemu gospodu 25 ren. gld. in tudi drugače mu je sicer! bogato imetje zaradi neprestanih kazni hitro kopnelo.30 Ob koncu-Neu-* hauserjevega gospostva v Tolminu 1523 je bil že čisto brez vsakega' premoženja. Kljub temu ni klonil. Še v kasnejših letih se je bavil zt izvozom živine v Furlanijo. Skupaj s Tonetom Popekom iz Kneze je bil 1536 vpisan v računsko knjigo deželnoknežje mitnice na Bači, ker je1 plačal mitnino za živino izvoženo v Furlanijo. Kot je iz navedene mitnihske knjige razvidno, pa so tisti čas izvažali • svojo živino v Furlanijo še drugi kmetje kot npr. Mihelič, Gale, Košorok/ Krivic, Rijavec ali Erjavec, Roječ, Kogoj in drugi, ki jih lahko štejemo: za Tolmince. Navedeni priimki so bili namreč v začetku 16. stoletja zelo razširjeni na Tolminskem, razen tega pa se je öd začetka 16.'stoletja' dalje trgovski promet na daljavo, skozi Bačo zelo skrčil zaradi uvedbe prisilnih poti'na Trst in se je omejil le na lokalno kmečko trgovino, v kateri so prevladovali tolminski in loški kmetje.31- ' * Tolmihci so živino, izvoženo na Laško,, nakupovali tudi na Kranj-i skem, posebno na loških tleh in v okolici Kranja: Nakupovali so mlado ' govedo, zlasti vole za rejo. Te so doma dobro poredili in spitali, potem pa šo ' jih ž dobičkom prodali v Furlanijo. Za živino, nakupljeno za domače potrebe, so bili na Kranjskem oproščeni mitnine; ko so to živino iz Tolminskega izvozili v Furlanijo, pa tudi'niso plačali nobene mitnine in carine,'kér. so jo prijavili kót doma vžrejeno živino/Te mitninske olajšave so Tolminci uživali še pod Benečani, ko pa so prišli pod habs­ burško oblast, so bili glede mitnine in carine za živino izenačeni s kranj­ skimi kmeti. • ' ' ' " '•• Do bënecâhskè vojne so'bili kranjski kmetje'glede mitnihskih olaj­ šav' nekoliko na~ slabšem kot Tòlminci. Oproščeni so bili mitnine le za živino, ki so jó kupili za domače potrebe, medtem ko so za izvoz 30 Glej op. št. 29. 31 Iz pritožb tolminskih kmetov 1524, Gestrin, Mitninske knjige, str. 59 in 102—126,_ isti, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja,, Lj; 1965,-str. 93—96. 14 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 živine 'v Italijo ali kain drugam plačevali' enake' mitriinske in, carinske pristojbine kot domači in tuji trgovci-z živinol> Po benečanski vojni, nekateri pa celo med njo, so kranjski kmetje izgubili, še to mitninsko olajšavo ter so morali plačevati vsako od obeh.niitnin in carin.32 Frei-: sinški škof Filip 'se je že 1514 pritožil cesarskim komisarjem v Ljubljani-,! ker so morali loški podložniki že dalj časa plačevati mitnino za živino,; ki 'so"-•jo' nakupovali v, kranjski okolici in so jo skozi'kranjsko mitnico peljali domov, češ•.da se kaj takega ne dogaja nikjer drugod na: kranj­ skih tleh; vendar pa'ni nič zaleglo, ker je bila tudi drugim kranjskim' kmetom ta olajšava'kmalu odvzeta.33 ;\. t v..':> f. t.\ .Tolminski' kmetje so se bavili tudi s to vorništvom. ^Tovorili so zlasti' vino iz Čedada in goriških Brd v Tolmin, Bovec in;Kobarid;zà domače krčmarje, ki so se v teh krajih zaradi cvetoče krčmarske obrti sča­ soma zelo pomnožili. Številnim mimoidočim trgovcem in potnikom, pa tudi kmetom, obrtnikom in meščanom, ki so od blizu in daleč potovali skozi Tolminsko v Furlanijo,' Benetke in* Italijo inJnäzäji so nudili pre­ nočišča ter okrepčila,. zlasti pa'šo jim postregli šLsladko 'furlansko kap­ ljico in cenjenim" Hriškim vinoni; Vino^z^Furlanije^ih^Bfd^a so tol­ minski kmetje tovorili tudi žai koroške krčmarje prav do Linža in se­ verne koroške hiejè. Dovažali'so virio tuđi 'ža gradi'Pod Benečani jim je grajski oskrbnik* tovorniriò plačal, že p'rVi'zastavni imejitelj tolminskega dezélnokriezjégà] gospostva pa jih'je glede tegà obremenil's\tlako. Tol- riunci so tovorili tudi razno trgovsko'blagö zä tuje'trgovce*1 in meščane, ki so skozi Tolminsko potovali ' po kupčijskih poslih'v Čedad, Videm, Benetke in druge'kraje v Italiji * in , nazaj. Živahen'trgovinski'promet skozi Tolminsko ria morje in obratno"sta p'öspesevali'dve važni'poti, od katerih je'ena" p riha jala s severa', to je'iz''Nemčije in Koroške ter je vodila po Kanalski dolini k1 mor ju,'druga'pa je prihajala iz vzhoda, to je'iz Ogrske in Hrvatske ter je ha'Štajerskem'pri Ptuju prestopila na slovenska tla. Odtod jé bila speljana ha Gorenjsko' in naprej ha Tolmin­ sko. Pri Kobaridu 'na Tolminskem" sta še obe cesti"združili v eno,' ki je vodila potem v furlanski Čedad in Videm in odtod v Benetke.3* Tolminci v bližini rudarske Idrije so bili zavezani k prenašanju tovoroVj idrijskega živega srebra in cinòbra v, Benetke, Trstin Beljak in k donašanju žive­ ža, posebno žita za.idjrijske rudarje.35,; ' u,$.it w . .--, j,,, ( Poljedelstvo, živinoreja in. z njo zvezana kupčija z živino ( ter to- vorništvo so Tolminceriv donašali dober in stalen dohodek, zato je bil marsikateri tolminski dcinet ob koncu 15.v stoletja* ugleden in premožen mož. Marsikak tovori-viria," ki ga je kupil v Čedadu ali v goriških Brdih, jé zapeljab domov,'da, ga je uporabil doma. S prihranjenim denarjem je »kupil« kmetijo'v doživljenjski ali dedni zakup; ali; pa: jo je. kupil v last skupaj s činžem. Njegova družina običajno ni'poznala lakote'. Če je "' ' i F • , ' •'' .1 i «v ; ft.i.* . 32 Iz zapisnika, pritožb 1515 in 1524, Stanovski arhiv, fase.,211.za, I;. 1514, ASLj., Gestrin, Kmečka trgovina kot ozadje kmečkih uporov, • Situla 13, str. 60. :' T -* •-^ >! 33.Iz zapisnika pritožb 1515 in 1524, Rutar, cd. str. 71, 150; 158,ч159, Gestrin, Mitninske knjige, str. 59. ' ... ' ' и M. Verbič, e .d. in'ista, Fabrikacija cinobratv Idriji,.Kronika' XIX/1971, str: 20 in Idrij» ski.razgledi, letnik 16, 1971,,str. 38. . - . , , " " 3S Iz zapisnika pritožb 1515, 1524. - •>••!/' • "' /i-,* Oi i 15 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 žito doma slabo obrodilo, ga je kupil v Čedadu. Pogosto se je udeleže--; val shodov na cerkvenih proščenjih in žegnanjih doma in izven tolmin­ skega teritorija zlasti v Furlaniji. Njegova najbolj priljubljena romar-, ska božja pot je bila Stara gora pri Čedadu, obiskoval pa je tudi neko­ liko bolj oddaljeno Marijino cerkev v Rekanatu v Furlaniji. Po konča­ nih verskih obredih se je s svojimi znanci in prijatelji rad zadržal in poveselil v bližnjih krčmah in vinotočih, kjer je potrošil.màrsikak du­ kat, ki si ga je prislužil med letom. Med veseljačenjem je med zbranimi kmeti neredko prišlo do prepirov in pretepov, v katere je morala po-, seči tudi sodna oblast, da je vročekrvneže spravila zopet k pameti.' Samo po sebi je umevno, da so prekrški javnega reda stali tolminskega kmeta veliko denarja. . Ko so Tolminci leta 1509 prišli pod Habsburžane, so zaradi obljub, ki so jih dobili od njih, upravičeno pričakovali, da bodo svoj ugoden gospodarski položaj, ki so ga imeli pod Benečani, obdržali še naprej, če ne celo izboljšali. Vendar so se hudo zmotili. - . Tolminsko je bilo pod Benečani eno izmed obrobnih pokrajin be- nečanske republike na meji proti habsburškim deželam. Zaradi .velike oddaljenosti od Benetk in neprestane angažiranosti na drugih krajih širne beneške republike, se moč benečanskega doza na Tolminskem sko­ raj ni občutila. Benečani so pustili Tolmincem stare svoboščine in na­ vade, ki so jih imeli še pod oglejskimi patriarhi, razen tega pa so jim nudili najširše mitninske in carinske olajšave za izvoz živine in drugih pridelkov v Furlanijo,.odkoder so uvažali vino, žito in druge potreb­ ščine za dom in za preprodajo. Obojestranska blagovna zamenjava se je vršila v popolno zadovoljstvo Furlanov in Tolmincev. Tudi Cedadci,* ki so bili zemljiški gospodi na tolminskih tleh, niso izvajali nobenega posebnega pritiska na tolminsko prebivalstvo. Večinoma so prebivali izven tolminskega teritorija ter so prihajali na Tolminsko pobirat le davščine ali pa "branit grad pred sovranžiki, drugače pa mirnega tol­ minskega prebivalstva niso vznemirjali z nobenimi novotarijami. Ko pa so Tolminci prišli pod habsburško oblast, se je marsikaj spre­ menilo. Ker se je benečanska vojna po -L-1509 nadaljevala še vrsto let, so z njo nastopile marsikatere nevšečnosti in težave, ki so tolminsko prebivalstvo občutno prizadele. Še dve leti po zasedbi tolminskega te­ ritorija po cesarskih četah, so nenasitni in slabo plačani cesarski na­ jemniki neusmiljeno plenili po tolminskih vaseh in stregli po življenju mirnemu tolminskemu.prebivalstvu. Najbolj pa je Tolmince prizadela stroga prepoved trgovanja z benečansko Furlanijo in drugimi benečan- skimi kraji. S tem, da so Tolminci izgubili svoj trg v Furlaniji, Gorica in Kanal pa nista mogla prevzeti niti del tolminskega blaga, je bil življenjski obstoj tolminskega prebivalstva naravnost ogrožen. Svoj edini izhod iz te nevšečnosti so videli v tihotapstvu blaga v Furlanijo. Začeli so vsevprek tihotapiti živino v benečansko Furlanijo, odtod pa so prav tako po skrivnih poteh dovažali vino in žito za lastno uporabo. Proti 16 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 temu pa je z vso odločnostjo nastopil tolminski glavar. Skupaj s cesar­ sko soldatesko je nadzoroval vsa pota, ki so vodila v Kobarid ali mimo Kobarida na benečanska tla. Zlasti je pazil na kobariške kmete; ki so zaradi bližine meje imeli najlepšo priložnost za nemoteno tihotapstvo živine'v'Čedad. Matevža Klobusina iz Spodnje, Borjane je zaradi tiho­ tapstva živine kaznoval s 16 dukati globe. Obedu Kurinčiču iz Sužida na kobariških tleh pa je zaplenil 30 volov, *ko jih je' tihotapil preko meje. Tomaža Felca iz Starega sela je ; tolminski glavar obsodil na 44 dukatov, zakaj je bil kaznovan, pa ni vedel povedati komisarjem ob zaslišanju 1524, ker je minilo že preveč let, da bi se mogel tega spom-i niti. Podobno kot tihotapsko živino je tolminski glavar zaplenil tolmin-" skim podložnikom tovore vina in žita, ki so jih na povratku iz Furlanije tovorili domov za domačo uporabo. Da bi tihotapstvo čimbolj zatrl, je tolminski glavar kaznoval tudi kmete, ki so bili samo osumljeni •tiho­ tapstva, čeprav so svojo nedolžnost pred sodiščem dokazali in so bili oproščeni vsake kazni. Klement Soseb iz Volč npr. je bil'trikrat .pred tolminskim deželnim sodiščem obtožen tihotapstva, pa je bil vsakokrat oproščen.kazni zaradi pomanjkanja* dokazov. Kljub temu ga je glavar Schrot'kaznoval z, 11 ogr. gld. denarne kazni, razen tega pa mu je od- -, vzel še 2 vola vredna 12 ogr. gld. • • • i ~, Med benečansko vojno je bil tudi strogo prepovedan vsak'oseben stik tolminskega prebivalstva z onimi, ki so še ostali pod benečansko oblastjo. S to prepovedjo sta habsburška oblast in cesarska vojska že v naprej hoteli preprečiti vsako možnost, da bi Tolminci ob stiku z ljud­ mi onkraj meje mogli izdajati sovražniku.: obrambne in vojaške položaje . cesarske vojske. Vendar pa ta odlok ni imel pravega učinka, ker so si , Benečani lahko preskrbeli take'podatke od drugod, samo če so hoteli:,. Toliko bolj pa je bilo z njim prizadeto mirno tolminsko prebivalstvo, zlasti tisti Tolminci, ki so imeli svoje ožje sorodstvo na drugi stranic meje, pa se z njimi niso mogli sestajati,kot po navadi. Prizadeti so bili . tudi.tisti kmetje, ki so imeli svoje poslovne zveze s prebivalstvom onkraj.' meje ter so zaradi tega trpeli v'gmotnem pogledu. Marsikateremu tol-n minskemu kmetu so poslovni ljudje .onkraj meje dolgovali denar za^ kupcijske posle, ki jih je z njimi sklenil še pod Benečani, zaradi zapore :| meje pa tega denarja od njih ni»mogel izterjati. Končno so bili zaradi tega < odloka prizadeti tudi številni Tolminci, ki so vsako leto radi pohiteli na cerkvena proščenja in žegnanja onkraj meje. Če je bil kdo od Tolmincev zasačen naiprehodu preko meje, ali je bil osumljen, da, je bil 'na drugi strani meje, je bil- občutno kaznovan.") Urban Čibahel iz . Kreda pri Kobaridu je moral bovškemufglavarju Krištofu Semišu pla­ catilo dukatov globe, ker je nekim koroškim tovornikom pripomogel, da so jim. Lahi - vrnili zaplenjene konje, Gregor Munih'iz Sel nad Pod-,» melcein pa je moral glavarju plačati' 11 dukatov globe, ker je šel k svojim dolžnikom onkraj meje-terjat svoj-denar: Po 3ogr. gld. kazni so morali plačati kmetje, ki so šli brez dovoljenja na romanje na Staro i goro pri Čedadu; župan, ki jih je spremljal in je za to prepoved enako 36 Glej op. št. 35. 2 Zgodovinski časopis y% : ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 vedel kot kmetje in bi se je moral še bolj držati, pa je bil za svoj'pre­ stopek še bolj kaznovan. Zupan iz'Selc pri Tolminu, Peter Skočir po imenu, je bil glede tega prestopka kaznovan s 45 ogr. gld. globe, njegovi sovaščani pa so plačali po 3 ogr. gld. kazni.37 ti\ Ekonomski in socialni položaj Tolmincev se je še poslabšal,'ko je meseca marca 1511 vojvoda Erik Briinšviški s cesarskimi četami zapustil - Tolminsko ter se je umaknil na Koroško, tolminski grad in gospostvo pâ je prepustil zastavnemu imejitelju gospostva Mihaelu Neuhaušerju. Ta je na cesarjevo prošnjo posodil vojvodi Brunšviškemu 7.000 gld' za'rìada- ljevanje benečanske vojne, zato pa mu je cesar izročil v zastavo.gospo­ stvo Tolmin, ki ga je izkoriščal 12 let (1511—1523).38 O prvem zastavnem imejitelju tolminskega gospostva nam ni'fdosti»' znanega. Kot se zdi, ni bil v nobenem sorodstvu z Nèuhàuserji iz-Istre, ' ki so 1509 z zasedbo Novega gradu v Istri po cesarskih četah « postali - avstrijski fevdalci.39 Najverjetneje je' prišel na Tolminsko s Koroškega ali celo s Tirolskega, kamor je njegova žena večkrat potovala na daljše obiske. Med Tolminci je krožila zlobna govorica, da Neuhauser sploh - ni plemiškega rodu, ampak le sin nekega čevljarja in da se je na nepò- •> sten način dokopal do denarja in plemiškega naslova. • Cesar Maksi- miljan I.-je v Kolmarju 1511, 19. 3. sklenil z njim pogodbo, da mu za ' posojenih 7000 ren. gld. daje v zastavo gospostvo in grad Tolmin skupaj s sodstvom ter pravico do uživanja in izkoriščanja vseh tistih činžev, rent in dohodkov v tolminskem gospostvu, ki so že od nekdaj pripadali* gospostvu. Cesarju so bili v gospostvu pridržani le urbarski davki, rud- . niki in rudniški zakladi, duhovski in svetni fevdi ter lov na veliko div- . jačino. Ob zavzetju rudnika živega srebra v Idriji leta 1509 je zaple- > njene benečanske rudniške deleže-razdelil med svoje uradnike in sve­ tovalce, ki so ga z denarjem in vojsko podprli v borbi proti Benečanom. Nasprotno pa se je moral• Neuhaüser cesarju zavezati, da bo tolminski ; grad ali utrdbo1 (nem. taber); nazvano Kozlov rob, na lastne stroške šči- > til in'branil pred sovražniki ter dà iz nje ne bo podvzemal-nobenega l napada ali vojne, niti ne bo v njej ^sklepal nobenih zvez in miru s sovražnikom. Zavezal se je tudi, da bo grad vzdrževal v dobrem stanju't in da bo v njem ohranil vse, kar je'cesarska vojska v njem uredila in postavila ter da bo vse te naprave izkoristil,'če bo potrebno. Obljubil t je tudi; da ne bo dal gradu iz rok, če bi ga kdo zahteval zase, ampak» se bo v takšnem primeru posvetoval s cesarjem, njegovim regimentom [ v Avstriji ali pa s kranjskim deželnim glavar jem, vicedomom in z go- ; riškiini* komisar ji. ' Cesar je v tej pogodbi Neuhaušerju še posebèj ina- i ročil,' da «tolminskim podložnikom ne sme nalagati večjih davčnih in ' služnostnih bremen kot so jih imeli pod Benečani, ter da mora pustiti > tolminske kmete pri njihovih starih navadah in svoboščinah. .Naročilo mu je tudi, da mora tolminsko sodstvo ostati enako kot prej. Ker,pa je grad ob sklenitvi pogodbe poškodoval močan potres,, ki ,je 26. marca 1511 zajel vso Gorenjsko, Notranjsko in Kras, mu je, dovolil, da je za , D. " Iz poročila cesarskih komisarjev o preiskavi M. Neuhauserja 1524, (зО. 6.). 38 Vilfan, Koprski glavar Slovanov, str. 25. 35 Glej op. št. 37 in Verbič, Rudnik živega srebra v Idriji. 18 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 pozidavo gradu dodal še 500 gld. posojila.-Tej vsoti je moral Neuhauser kasneje dodati še 3000 gld. za pozidavo gradu; tako da je njegova skup­ na zastavna vsota na gospostvu ob koncu njegove zemljiške oblasti na Tolminskem (1523)"znašala 10.500 gld.-39 .' '."..'."L,-.. ; Mihael Neuhauser je le redko prihajal na tolminski grad. Večinoma se je mudil v vojski, na Tirolskem, pri regimentu ali kje drugod izven tolminskega teritorija. Gospostvo so upravljali njegovi^ oskrbniki in upravitelji, glavarji in drugi uradniki, ki so se v svoji službi *zelo hitro menjavali. Neredko so bili samo eno leto.v Neuhauserjèvi službi, ali pa še manj. Med leti 1513 in 1515 so se v Tolminu izmenjali, kar trije tolminskih upravitelji oziroma oskrbniki: Hartmann .Krachkofler, Vol- benk WaltenhofeV in"'Hans Wolf. Tolminski glavar Albrecht'Schrot, ki ga je na to mesto postavil že vojvoda Brunšviški, je' ostal Neuhauser- jevi službi do 29.* 9. 1513, ko'ga je zamenjal Urban Oberweinmar, kLje ostal na Tolminskem do konca leta 1515? Ta je bil brat Jošta: Oberwein­ mar ja, enega izmed, cesarskih komisarjev v Ljubljani* ki. je zasliševal dolenjske kmete zaradi udeležbe v uporu 1515.40'Vsi navedeni uradniki z glavarjem vred, ki je prejemal plačo za'svojo službo od zemljiškega gospoda namesto od cesarja, so tolminske kmete ves čas,svoje, službe neusmiljeno ropali' in obremenjevali z raznimi dajatvami, služnostmi, in globami, ki do tistega s časa niso bile na Tolminskem v navadi, kar je imelo za posledicoiupore tolminskih kmetov med leti. 1513 1п; 1515. •„ }a Tolminski zemljiški gospod, njegovi ,upràvitelji,iglavar"in sodnik so med benečansko; vojno, z ж vsemi sredstvi .nadaljevali; z zatiranjem, tiho­ tapstva na tolminskih tleh. Kmeta, ki so zasačili,pri tihotapstvu živine, so kaznovali z odvzemom živine in z denarno kaznijo. Ker se je pa tiho­ tapstvo kljub vedno ostrejšim kaznim neprestano množilo in širilo, je Neuhauser prepovedal tudi'vsak, nakup, in prodajo tolminske' živine znotraj gospostva te'r prodajo té živine v. sosednja gospostva ha cesar­ skih tleh! Za Vsako takšno kupčijo4 je moral imeti" kmet njegovo dovo­ ljenje, zâ katerega je moral plačati 4 šblde.* Tildi za uvoz vina' iz go­ riških Brd in_ Kranjskega je moral imeti ^takšno 'dovoljenje," drugače mu je vino zaplenil: Toda '• kmet šeT ni''držal njegovih navodil 'Po do­ voljenje hi hotel itiTna grâd.'ne toliko zaradi plačila"takse1 za dovolje­ nje, kot zaradi dolge poti do gradu-, predvsem pa zaradi strahuj dja mu bodo na gradu-pretipali vse obisti, preden mu bodo izdali dovoljenje in da bodo že kaj nâ njem našli, da gà'bodo zaprli'y'grad^ga mučili in mu naložili denarno kazen ali še-kaj1 hujšega/ Zato^'sé'je-sè kar naprej izpostavljal nevarnostim nedovoljenega kupčevanja ter -je' svòj pogum in drznost marsikdaj plačal z življenjem,- najčešče'pa ž žaporom-v graj­ ski ječi in občutno' denarno kaznijo/; 1-Љ> ^».i«1' >,, •• i > ''Pri zasledovanju kmetov zaradi'Hihotapstva in'drugih prekrškov je'glavno'delo opravila grajska posadka.'Tolminski gradnje» v mirnem času pred benečansko" vojno čuvalo 6 članov posadke;'podobno kot ple­ miške gradove na kranjskih tleh. Takoj po zasedbi Tolmina po cesar- : • i . • '• • j i „.- "->:,j <• .- ... : - - • .-.• . •• • '.. •'• i' S'. ; :. • 40 Glej op. št. 35 in poročilo komisarjev o Neuhaušerjevi preiskavi 1524, Vic, A. I/97a, akt iz konca 1. 1515. Kopijska knjiga'kranjskih deželnih stanov/iz 1. 1519, fol. 124, AS. > l -' 2* 19 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 19?4 skih četah pa je vojvoda Brunšviški postavil na tolminski grad močno vojaško posadko za obrambo gradu pred Benečani. Ob izročitvi gradu in gospostva Neuhauserju je bila ta posadka.še na gradu in Neuhauser je iz nje odbral 30 do 35 najemnikov, drugim pa je izplačal zaostalo plačo ter jib je odslovil. Ta posadka iiaj bi služila v obrambo, gradu pred Benečani, zato se je cesar ob sklenitvi zastavne pogodbe zavezal, da bo del te posadke financiral tudi on iz svojih dohodkov. Ker pa je bil v neprestanih finančnih težavah, te obljube ni izpolnil in vse breme vzdrževanja tolminske grajske posadke je padlo na tolminskega zem­ ljiškega gospoda. Tolminski gospod je dajal prvo leto. vsakemu voja­ škemu najemniku po 4 gld. mesečne plače brez hrane, vsa nadaljnja leta pa po 1 gld. z vso oskrbo. Ker pa je bil tolminski grad ob potresu 1511 močno ' porušen in kljub ponovni pozidavi nikoli več popolnoma obnovljen •— v 17. stoletju je bil že popolnoma porušen — grajska po­ sadka nt imela kaj opraviti na gradu ter je namesto, da bi bila na gradu in čuvala grad, pohajkovala po Tolminu ter je vneto zalezovala kmete na vseh njihovih potih in pri vseh njihovih poslih, jim odvzemala ži­ vino, plenila pridelke, zlasti seno, jih prijemala ria domu ali pa na polju in odpeljavala na grad,' jih zapirala v grajsko ječo in stolp in mučila toliko časa, dokler niso bili pripravljeni plačati vsako denarno kazen, ki jo. je od njih zahteval zemljiški gospod ali glavar, samo da so se rešili ječe'in sigurne smrti. Da so bili pri svojem poslu čimbolj vneti,'so grajski hlapci od zaplenjenega tihotapskega blaga prejemali eno tretjino dohodka. Zaplenjeno tihotapsko živino, vino in žito je dal grajski oskrbnik prepeljati na grad za potrebe-grajske kuhinje in šte­ vilne grajske posadke.41 " ..'"'..,. Neuhauser, njegovi oskrbniki in valpti pa so ropali in plenili, tudi kmete sosednih gospostev, zlasti loškega gospostva. Leta 1519 so se upravitelji loškega gospostva pritožili pri kranjskem deželnem glavar­ ju, ker je Neuhauser zaplenil nad 20 konj Soričanom na Davči, kamor so vsako leto gonili past svojo ,živino. Ko je kranjski glavar pozval Neuhauserja, da naj vrne odpeljano živino Soričanom brez vsake od­ škodnine,, sicer bo strogo kaznovan, se je ta izgovarjal, da Davča spada pod tolminsko gospostvo in da je Soričanom zaplenil konje iz mašče­ vanja, ker so prav ti kmetje skup'aj z loškimi biriči pred leti odpeljali z Davče živino. tolminskim kmetom. Na to Neuhauserjevo obtožbo je loški oskrbnik Rasp,res priznal,'da je dal pred šestimi leti tolminskim kmetom na Davči odpeljati koštrune, vendar pa jih je pred tem večkrat opomnil, dat ne smejov;tu pasti, ker spada Davča pod loško gospostvo. Razen tega 'je večkrat povabil Neuhauserja, da naj pride na ogled meje na Davčo in na sodno razpravo v Loko, a mu ni nič odgovoril. Takotje spor zaradi'me je med obema gospostvoma ostal še nadalje ne- .rešen, kar so najboljtobčutili podložniki obeh gospostev.41* • -} -—: : : ' ' ' ' t ' • , . . . i .i . . ',' r" 41 Iz pritožb tolminskih podložnikov 1513 in 1524, poročilo komisarjev 1524, zapisnik o zasli­ šanju tolminskega župnika Janeza Potrebuješa 1524 (priložen poročilu komisarjev), ter Kopijska •knjiga kranjskih deželnih stanov iz 1. 1519, loi. 124. ,,,„„.,, 4|а Kopijska knjiga kranjskih deželnih stanov iz 1. 1519, foi. 120—134. > • 20 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 Do preganjanja tolminskih kmetov zaradi tihotapstva živine in dru­ gega blaga in prepovedanega prehoda preko meje z,Benečani je bil tolminski zemljiški gospod do neke mere upravičen, ker je tako velel cesarjev ukaz, le dohodke od glob bi moral izročiti cesarju. Vendar pa tega ni storil. Ves dohodek od sodnih glob je ostal v njegovih.rokah in v rokah njegovih uradnikov. Pa tudi s temi izrednimi dohodki se niwzado- voljil.- Polastil se je vseh činžev in desetin na tolminskih tleh, čeprav je več'kot'polovica teh dohodkov pripadala raznim cerkvenim-in svet­ nim fevdalcem, katerih posest je med benečansko,vojno zapadla dežel­ nemu knezu in si.je tudi cesar v pogodbi z.njim pridržal pravico do razpolaganja s teini fevdi. Tolminski glavar, ki bi moral za cesarja po­ birati dohodke od teh fevdov, tega ni storil, ampak je vse dohodke od cesarskih, fevdov prepustil tolminskemu zemljiškemu gospodu, kinjili je pobiral po svojih upraviteljih in uradnikih in jih ispravil v svoj žep. Gelo po rëstituciji teh fevdov prejšnjim lastnikom,. doseženi ' z wormr skim mirom 1521, je Neuhauser še naprej držal in izkoriščal te fevde. Cèdâdski kapitelj se je zaradi takšnega neprimernega Neuhauser jevega zadržanja pritožilma avstrijskih dvor, ki je ukazal goriškemu glavarju, da stvar preišče" in kapitlju vrne odtegnjenè dohodke, vendar pa,, kot se zdi, ni imel.uspeha. Kapitelj je 1523 Neuhauser ja celo pozvalv.Čedad, da pride na zaslišanje,, a, se inu ni odzval. Šele, ko se je Neuhauser avgusta meseca 1523 ria deželnoknežji poziv odpovedal tolminskemu go­ spostvu, je tudi čedadski kapitelj prišel do svojih pravic: ha ^tolminskih tleh.«.;..-' - ^ ' . . '•'.-:, . ; .-......" \ Razume se, da so bili zaradi. Neuhauserjevega nedovoljenega izko­ riščanja duhovskih in svetnih fevdov, na tolminskih tleh ' najbolj pri­ zadeti tisti kmetje, ki so^ pripadali tem. fevdom:. Činž,'ki so ga od svo­ jih; kmetij plačali že tolminskemu zemljiškemu gospodu, so. morali pla­ čati še;svojemu činžnemu gospodu, zato so bili: ves čas. Neuhauser jevega gospostva v. Tolminu dvojno obremenjeni s činžem. Kobariški župan npr. je, moral svojemu činžnemu gospodu povrniti.veš činž za vsâ leta nazaj, ko mu je' bil odtégnjen ter je bil zato oškodovan za 3.7 dukâtov. Čevljarju Andreju iz Tolmina npr. pa je Neuhauser celo odvzeNsmetijo, čeprav ta ni spadala v njegovo gospostvo, ampak pod čedadskega ple­ miča Puppisa. Zamenjal mu jo je z,drugim kmetom, ker je činž, plačal svojemu, .ne pa tolminskemu gospodu: Za ' zaostali činž je. Neuhauser zahteval od njega 13 dukatov, a je dajatev kasneje znižal na 7. dukätov.43 .'" Od pritegnjene posesti je imél Neuhauser..po sodbi cesarskih komi­ sarjev vsako leto ca. 900 gld. dohodka, karznaša.v 13 letih, ko je Tol­ minsko izkoriščal, 11.700 gld. Ražen tega mu je desetina čedadskega kapitlja donašala letno od '700 do 800 gld. dohodka'ali 9.000 do 10.000 gld. v vseh 13 letih skupaj in če upoštevamo, da-:je redni dohodek od .tolminskega gospostva znašal 3.000 gld. letno, je .tolminsko gospostvo donašalo Neuhauserju tolikšen letni dohodek, s katerim se ne da.ipri- merjati noben dohodek kateregakoli gospostva na slovenskih tleh. *Neu- 42 Poročilo komisarjev o Neuhauserievi preiskavi 1524, zapisnik pritožb 1515, 1524, Rutar, c. d. str. 91—92. 43 Zapisnik pritožb 1524. i,i .'"..,-.. ;. ... . . 21 ZGODOVINSKI ČASOPIS:XXVIII 1974 hauser pa se ni zadovoljil samo s temi' dohodki. Kot je bilo rečeno, je vse dohodke od zaplenjenega tihotapskega blaga spravil v svój žep. Razen tega je pogosto pošiljal kmete v Čedad in goriška'Brda po vino, da so mu ga dovažali za tlako, tega vina pa je-več prodal krčmarjem po visoki ceni kot pa ga je porabil za grad.'S prepovedanim uvozom vina je dajal slab vzgled kmetom, ki so znali takšno priliko izkoristiti tudi zase. Od kmetov, ki so spadali pod tolminsko gospostvo, je zahteval novo tržno mero žita za činž, ki je bila večja od-prejšnje. Devet koba? riških kmetov, ki so spadali pod bovškega glavarja in zaradi katerih je bil v neprestanem sporu z bovškim glavarjem, je brutalno napadel in oplenil. Pobral jim je vse premično premoženje, vredno 1.100 gld. Ne­ katere od njih je spravil na beraško palico, tiste, ki so se mu uprli, pa je prijel, ter jih je zaprl v grad in jim naložil tolikšne denarne kazni', da so prišli ob vse svoje premoženje in so zašli v največjo revščino". Za napad na bovške kmete je Neuhauser hotel uporabiti tudi kmete iz Starega sela in Ladre ter jih je pozval; da se inora jo ob določeni uri ponoči zbrati na kobariškem mostu in se pridružiti njegovemu sodniku in biričem ob pohodu na te kmete. Toda župana obeh'vasi sta v svojem imenu in v imenu svojih sosesk odpovedala to pomoč, češ da se tudi njim lahko kaj takega pripeti s strani bovškega' glavarja in Bovčanov. Zato je Neuhauser kaznoval župana iz Starega sela s 40 dukati denarne kazni, kmete iz Ladre pa je ukazal prijeti in pripeljati na grad: Toda kmetje iz Ladre so biričem pravočasno ubežali ter so se dolgo časa,pred njimi skrivali v bližnjih gozdovih. Šele na županovo večkratno prošnjo so 'se smeli vrniti na svoje domove. Vendar pa je Neuhauser župana iz Ladres Jakoba Weissa po imenu, dal zapreti.na grad in ga je izpustil šele, ko mu je izročil'8 ren. gld. in za upor, proti njemu še 10 gld. Z njim vred pa je kaznoval.še tele kmete iz Ladre: Štefana Klobučarja š 4 ren. gld. ter kmete Terlacherja, Jerančiča in Logarja s. 3/ogr. gld. globe. Kasnejšega župana iz Ladre Jurija .Miklavčiča, ki mu Ì je dal jamstvo, da se lahko brez .skrbi za svoje življenje vrne na dom, .je. po: zval na gräd in ga zaprl, vendar pà'ni znano kakšno kazen mu je na­ ložil.44 v . ' i - . <ч'л i Pri pobiranju letnega činža je moral marsikateri tolminski kmet plačati, več kot pa je znašala" njegova obveznost. Morda so se z dodat­ nimi dajatvami pri pobiranju činža bolj okoriščali Neuhauserjevi uradt niki köt Neuhauser sam, vendar pa še stvar za kmeta s tem ni prav nič spremenila. Tolminski župnik Janez Potrebuješ, ki je bil med uporom tolminskih kmetov Neuhauserjev pisar in uradnik, je od vsakega kmeta v v Zatòlminu pobral za 33 soldov večji činž, kot pa je bil do njega upra- vičen. Drugi grajski uradniki zopet so od kmetov zahtevali enako koli­ čino žita zase, ' kot so ga morali oddati tolminskemu gospodu. Neredko se je primerilo, da je uradnik, ki je pobiral činž, »pozabil« oddani činž zapisati v knjigo ter ga je od kmeta zahteval še "enkrat. Tako je npr. Peter Kemperle iz Poč na Tolminskem plačal-8 funtov 8 soldov za činž. Ker pa je uradnik ta denar pozabil vpisati v knjigo, potrdila o vpla- 44 Iz poročila cesarskih komisarjev 1524 in zapisnik tolminskih pritožb 1524. 22 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 čilu pa ni dal, je kmet moral ta denar ponovno izročiti, čeprav je hotel s pričami dokazati, da je plačilo izvršil. Ce je kmet ostal gospodu na činžu kaj dolžan, je ta k temu dolgu pripisal še drugega, ki je ;bil obi­ čajno večji od prejšnjega. Če je kmet. namesto žita odrajtal» denar, mu je upravitelj žito, dražje zaračunal kot pa je bila .njegova tržna cena. v Tàko je Jakob Skočir iz Vrsna neko leto ostal dolžan na činžu 8 soldov,, upravitelj -Waltenhofer pa mu je pripisal še 20 soldov, 8 soldov pa je zaračunal za stroške. Peter Arnejč iz Volč je nekoč dolgoval za činž 40'krajcarjev! Za ta denarje dal t grajskemu upravitelju platno, ki je bilo vredno več kot njegov-dolg,'vendar pà je moral plačati še 15 fun­ tov za ta dolg ali petkrat več. Gašperju Pričkd.izt.Volč je Janez Potre- . buješ za nekaj zaostalega činža vzel kar dva.vola,.ki sta bila .vredna 9 ogr.gld. 30 soldov ter še dve'kravi zraven. .Gašper Kranjec iz Poljic , pa je moral plačati 10 dukktov. globe, češ da ni: prijavil vsega činža, ' ki ga je prej plačeval svojemu ^činžhemu, ne pa'tolminskemu gospodu. ! Tolminski kmetje", ki so imeli i lâstiie kmetije in so p'od Benečani plače-.,* vali, le desetino čedadskemu kapitlju, so morali Neuhause'rju plačevati veš'činž od'kmetij in še desetino.45' . . <• 'v" , . :', .,'..,'. 'V Neuhauserjevem času [so bili tolminski kmetje bolj obremenjeni, s ( tlako• kot pa je bilo to v navadi pod Benečani.'Tolminski urbar iz leta [ 1377 tlake ne omenja in'tudi .pod Benečani tolmihskr kmetje niso bili j s tlako preveč obremenjeni.-Po tolminskem urbarju! iz A: 1598 so morali'. opraviti 12 dni tlake za'g'rad letno, zato tudi pod Beneča'ni ni bila tlaka, večja, temveč'rajši manjša. Ko pa je Neuhauser ."prevzel tolminski gradu v svoje roke, so morali kmetje opraviti za grad več tlake kot kdajkoli prej ali kasneje. Nekaj zaradi potresa 1511, ki. je mòciio .poškodoval tolminski grad in ga je bilo treba obnoviti, po drugi plati pa zaradit obrambe-gradu in gospostva pred Benečani...Po potresu meseca marca 1511,^ ki. je-skoraj'do tal-porušil grajsko .utrdbo, sov morali tolminski kmetje'-znositi veš gradbeni les za tlako na grkd, razen tega pa tildi' apno, za'katerega so-idrijski "rudarji lomili kamen. v. kamnolomu nedaleč; od gradu. Na gra'd so morali znositi vso -, vodo, .potrošnja 'vode. na gradu* pa je bila,-zaradi pomnožene grajske straže v^vojnem čašu neprimerjiò; večja kot v mirnih dneh: Med benečansko »vojno, so morali .tolminski podložniki op'ravljati tudi tlako za goriški grad. in utrjevati mejne gra-x dove'v Furlaniji, predvsem Gradiško za'obrambò pred^Benečani.' .V pri-, čakovanju nenadnega vpada Benečanov na'tolminsko ozemlje šo morali stalno straziti na meji, včasih po več dni zaporedoma in se pri tem sami preskrbovati, ' česar pod Benečani in. tudi kasneje ni bilo potrebno.. Med benečansko.vojno so bili tolminski.'kmetje večkrat vpoklicani pod, orožje, da so branili mejna mesta in gradove pred napadi Benečanov., Kdorise"ni pravočasno javil na nabor, pa čeprav ni bil sam. kriv, je, moral'plačati najmanj 70 soldov globe. Župan Urban iz Spodnje Idrije, ki ses svojimi Vaščani zaradi oddaljenosti poti od gradu ni; pravočasno javil na zbirališču, kot je bilo določeno in je. zamudili nabor, je moral" plačati*7< funtov globe, ostali vaščani pa polovico1 manj. .Kmet je-vbil .v •* 45 Zapisnik tolminskih pritožb 1515, 1524. з ^ , 23 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 tudi kaznovan, če je poslal na nabor svojega namestnika, namesto da bi4 - se sam odzval pozivu. Andrej Papež iz Temljin npr. je med splošnim vpoklicem za obrambo Gradiške pred Benečani zamenjal na - naboru , svojega dosti mlajšega sorodnika Jurija Papeža, zato je dal Neuhauseiy Jurija Papeža zapreti in ga je izpustil šele potem, ko je Andrej Papež._ zanj plačal globo 21 ogr. gld. Kot je bilo že : večkrat rečeno, so tolminski.! kmetje morali voziti tudi vino na grad na račun tlake, kar'se pod Bene- , cani ni nikoli zgodilo. .''•.- Neuhauser je od polovične kmetije zahteval enako tlako _kot od;; cele kmetije. Če je kmet tlako zamudil, je bil občutno kaznovan, pafj čeprav se je opravičil. Pod Benečani so morali plačati 70 soldov zajj zamujeno tlako, pod Neuhauser jem pa veliko več. Kmet Jernej iz,. Laznice pri Cerknem je moral dati kar celega junca, .vrednega 4 funte, i. ker se ni odzval pozivu, da mora priti na tlako. Marko čerin iz Cerkna, , ki je zamudil pol dne tlake, je moral plačati 70 soldov v denarju, razen, tega pa je moral za kazen opraviti še 8 dni tlake. Ves čas, ko je oprav­ ljal tlako za kazen, so ga ponoči zapirali v ječo v grajskem stolpu., V Šebreljah je vseh 16 kmetov zamudilo tlako: Vsak od njih' je moral,, plačati 9 funtov kazni ali 180 soldov. Nikolaj Štiglic in Peter Erjavec iz Poljubinja, ki sta nasprotovala tlaki, a sta jo kljub temu opravila, sta plačala po 6 funtov kazni. Kazen so plačali tudi kmetje, ki so brez i lastne krivde izostali od tlake. Jakob Gruden iz Dabra je moral pla­ čati glavarju Schrotu i markosoldov ali 120 soldov globe, ker ni prišel > na tlako, čeprav je bil župan kriv njegovega izostanka iz tlake. / ' Če je kmet poslal na tlako svojega hlapca namesto da bi prišel - sam, je bil tudi kaznovan. Zlasti je bil kaznovan tisti kmet, ki je na , tlako poslal svojega hlapca, a ta ni bil dovolj močan za težka dela na gradu. Kaznovan je bil ne samo gospodar, ampak tudi hlapec, ki ga je , dal oskrbnik po valptih prijeti' in bičati. • Ko ' je bil Martin Čerin izj Modreje župan, je •zaradi preobilice poslov poslal svojega hlapca kosit., grajske travnike, zato ga je oskrbnik kaznoval z globo ene marke solir dov. Župan se je zaradi kazni pritožil na deželsko sodišče v Tolminu,;, ki pa na sodnikovo prepoved ni smelo vzeti pritožbe na znanje. Razen. tega mu je sodnik odvzel dva vola, ki mu jih je vrnil šele potem,'ko je plačal še enkrat večjo kazen. Kmet je bil tudi kaznovan, če se je uprl, da bi šel po vino za grad v goriška Brda ali na Kranjsko na račun tlake. Kazen je lahko znašala desetkrat toliko kót tovornina za vino.46 , Rokodelci, ki so delali za grad, običajno niso prejeli vsega zaslužka za opravljeno delo. Tesar Veseljak Pavle iz Dolij, ki je delal na gradu _ skozi vse leto, je prejel svoj zaslužek v žitu, ki mu pa je bilo predrago zaračunano. Kovaču Glinkanu iz Tolmina je grajski oskrbnik ostal dol-j žan 28 funtov. Itd., itd. Les, ki so ga kmetje z največjim trudom Jn; velikimi stroški posekali' v gozdu ter ga obdelali za- popravilo svojih hiš in poslopij ali za gradnjo novih bivališč, je Neuhauser po potresu* 1511 kmetom pobral za popravilo porušenega gradu ter jim ga ni nikoli plačal, čeprav je plačilo vsakomur posebej obljubil. Ker je seno na graduf « Glej op. št. 45. ....... j-. > •> 24. ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 ob potresti propadlo, so grajski hlapci s svojimi konji navalili v bližnje vasi ter so' kmetom pobrali vse seno. Sena jim niso nič plačali, čeprav so morali prizadeti kmetje kupiti manjkajočo krmo pri drugih kmetih, da so preživeli svojo živino do prve spomladanske paše. Vsak peljaj sena pa je stal 30 soldov. Tiste kmete,:ki'so se z orožjem'v roki uprli prisilnemu odvzemu krme, sta,sodnik in glavar obdolžila upora, jim pobrala orožje.ter jih kaznovala z občutnimi globami. Kmete, ki so se zaradi tega pritožili na dvor, regiment in cesarske komisarje, je Neu- hauser vrgel v ječo, jih mučil in jim zaplenil .premoženje. Razen tega je vsakega kmeta, ki ga je kakorkoli kaznoval, prisilil, da mu je ob­ ljubil, da bo o tem molčal. Deželnoknežji komisarji, ki so 1524 preisko­ vali vzroke upora na Tolminskem, so bili mnenja, da kranjsko plemstvo pred kmečkim uporom 1515 ni tako hudo pritiskalo svojih podložnikov kot je to delal Neuhaušer na Tolminskem. Kljub temu so se kranjski kmetje med uporom huje maščevali nad svojim plemstvom kot tolmin­ ski podložniki. .-_•'• Neuhaušer in njegov sodnik sta se tudi;vmešavala v sodbe župan­ skega prisedništva na deželskem sodišču v Tolminu kadar je šlo za spor med tolminskim,zemljiškim gospodom in podložniki pa čeprav je cesar v zastavni pogodbi Neuhauserju naročil, da se ne smeta vmešavati v sod­ stvo deželskega sodišča. Če Neuhauserjevemu sodniku sodba županskih-, prisednikov ni; bila po godu, jih je zasmehoval ter jih je zmerjal z naj­ hujšimi, psovkami. Če pa tto ni zaleglo in so županski prisedniki pri svoji sodbi vztrajali, je njihovo sodbo po svoji volji spremenil. Vendar pa ni ostalo samo pri tem. Ne glede na dobljeno tožbo ali oprostilno sodbo je Neuhauserjev sodnik obtoženca na sodišču ali izven njega za­ grabil, ga odpeljal ria grad, kjer ga je izročil v kaznovanje tolminskemu glavarju in gospodu. Ta dva sta obtoženca vrgla v grajsko ječo v stolpu ter sta ga s težko ječo in mučenjem končno prisilila, da jima je plačal vsako globo, ki sta jo od njega zahtevala, samo da je bil zopet prost. Globe, s katerimi sta kaznovala tolminske kmete so znašale najmanj 10 ogr. gld., največkrat pa 40 do 60 ogr. gld., kar je zneslo kar polovico prerhičnega premoženja na celi ali polovični tolminski hubi. Marsika­ teri kmet je bil v času Neuhaušerjevega gospostva na Tolminskem večkrat kaznovan z visoko denarno kaznijo .ter je zaradi tega izgubil vse svoje premoženje. Zaradi siromaštva se je moral izseliti iz tolmin­ skega gospostva in iskrati zatočišče drugod. Ko so cesarski komisarji leta 1523'pozivali tudi te nekdanje tolminske kmete, da se jim prito­ žijo proti Neuhauserju, se ni nihče odzval, ker niso bili več živi, ali pa so se odselili neznano kam. •- »....• ' Če kmet ni imel denarja, da bi mogel • plačati naloženo ka­ zen, je moral dobiti poroka, ki' je zanj jamčil s svojim pre­ moženjem, drugače ga glavar in sodnik nista izpustila iz ječe. Pred izpustitvijo,iz ječe,pa so morali vsi obtoženci glavarju in sodniku pri­ seči, da se glede kazni ne bodo nikamor pritožili. Pri tožbah in sodnih procesih med podložniki se,je dal Neuhauserjev sodnik podkupovati, od strank, ki so bile na tem, da tožbo izgube. V takem primeru je sod­ nik proces bodisi prekinil, ali tožbo tako rešil, da je bila v korist tisti 25 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIIÌ 1974 ' stranki, ki ga je podkupila. Ko sta se dva Kobaridčana pravdala zaradi neke hübe, je Neuhauserjev sodnik hubo izročil očetu. tistega kmeta, ki je pravdo izgubil, ker ga je dobro podkupil.' Če sta sodnika podkupo­ vali obe stranki, ki sta bili v sporu, je tožbo dobil tisti, ki je dal večjo i podkupnino. Neuhauserjev sodnik se je ob prepovedi ' trgovine z Lahi '• dal podkupovati tudi od tihotapcev živine, da so'jo* varno prepeljali . preko meje. Ko pa je bila ta trgovina zopet dovoljena, jim je omogočil;-' da so brez spremščine in mitnine prepeljali živino preko'meje. Valentin Kavčič iz Čiginja npr. mu je dal 3 ogr. gld. za tihotapstvo 400 koštru- nov v Čedad, grajskemu oskrbniku pa še 4 ogr. gld. posebej. Drugič ' zopet je dal sodniku 3 ogr. zlate gld. za izvoz 20 volov, za tihotapstvo 12 do 16 bikov pa en ogr. gld. itd., itd. Neuhauserjev sodnik se je vme­ šaval tudi v sodne sklepe vaške veče, ki je morala razsojati po njegovi": volji, drugače se jé nad njo maščeval. Namesto tlake za grad so morali •' tolminski kmetje obdelovati sodnikove njive in polja, pri čemer je marsi­ kateri kmet uničil svojo živino. Kot rečeno, so morali tolminski kmetje ob spremembi lastništva na kmetiji plačati enako primščino kot kranjski kmetje, to je eno de­ setino od vrednosti kmetije. Namesto nekdanjih 30 soldov za prim­ ščino so -pod Neuhauser jem plačevali 3 do 27 dukatov1'primščine,' od­ visno od velikosti kmetije. Primščino je pobiral tolminski gospod tudi od kmetij, ki niso nikoli spadale pod njega, pa tudi od tistih, ki so že pod Benečani menjale svoje gospodarje, pa prepis posesti na novega lastnika še ni bil opravljen. Zaradi previsoke primščine je nekaj kmetov prišlo ob svojo posest, čeprav so že dolga -leta na njej sedeli in so bili . drugače dobri gospodarji. Neuhauser je imel od primščine v^vseh 13 letih, ko je bil tolminski gospod, ca. 350 ogr. gld. dohodka. Denar za činž je Neuhauser jemal po novi razvrednoteni veljavi. Vsak krajcar je zaračunal le tri, namesto štiri denariče. Za vsak gol­ dinar, četudi je bil renski, je zahteval 80 krajcarjev.. Vsak repa'r je vzel za 6 soldov, če ga je sam izdal, pa ga je zaračunal 7 soldov.' Pogosto si ' je izposojal tudi cerkveni denar od cerkvenih ključarjev, pa ga ni nikoli i vrnil. Izposojal si je tudi jezdne konje' od kmetov, ko je odhajal na bo- , jišče, kjer jih je uničil, škode pa prizadetim kmetom ni nikoli i plačal, čeprav so mu komisarji naročili, da naj to stori. Tolminski gospod je brez cesarjevega dovoljenja pobiral mitnino v Kobaridu, kjer je imel nekaj časa nameščenega posebnega mitničarja. Pobiral jo je poldrugo leto, potem pa jo je na deležnoknežji. pritisk ukinil. Na mitnici so morali kmetje od vsakega tovora blaga plačati. po 4 solde ali 8 črnih denaričev in sicer po 2 solda pri vstopu in 2 solda pri izstopu iz kraja. Kmete, ki so se hoteli izogniti tej mitnici, je toliko časa zasledoval, da jih je prijel in občutno kaznoval. Kmete, ki so mu očitali, da pobiranje mitnine ni javno razglasil kot je bila drugače na­ vada, je preganjal. Kolikšen dohodek je imel od mitnine, še ni nikoli izvedelo, ljudje pa so bili mnenja, da ni bil majhen. Marsikateri kmet mu je moral plačati 6, 8 ali celo 10 gld. mitnine.4® « Glej op. št. 45. ' ' • f,) ''-' '"* ( ' ' 26 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 Zaradi uvajanja mnogo težjega fevdalnega režima kot pa so ga bili navajeni pod Benečani in zaradi Neuhauserjevega izkoriščanja so se Tolminci čutili globoko ponižane in prizadete., Tai boleča zavest jih je gnala v obup in upor. Najprej so se uprli kmetje, iz kobariškega kota. Kmetje iz Kreda, Sužida in Potokov so sklenili kmečko zvezo proti -Neuhauserju! .Kot je nekdanji župan iz Kreda," Martin po imenu, leta 1523 izpovedoval cesarskim komisarjem, se je to'zgodilo v.tistem času, ko je bil Schrot v Neuhauserjevi službi kot glavar, župan Maver Kakel iz Kreda pa je trdil", da je bil takrat tolminski glavar Urban.Oberwein- mar. Ce upoštevamo obe pričevanji, se je to zgodilo jeseni 1513, ko je glavarja Schrota z'amenjal glavar Obérweinmar. Kaj je Kobaridčane pripravilo do tega, da so se prvi na tolminskih'tleh uprli Neuhauserju, ni znano. Znano pa je, da je tolminski gospod Kobaridčane še posebno hudo obremenjeval z raznimi obveznostmi in globami, čeprav se nje­ gova oblast ni raztezala na Kobarid. Dajati1 so,mu morali činž tudi po "\ dvakrat letno, razen tega pa je od njih zahteval, davke, ki jih ostali Tolminci niso plačevali. Za tihotapstvo živine med ibenečansko vojno in za prepovedano kupčijo z vinom in žitom, jih je še posebno visoko oglobil. Zaradi stikov s prebivalstvom onkraj meje se je nad njimi ne­ usmiljeno znašal in maščeval. Ni pa izključeno, da je na upor kobarid- ' skih kmetov vplival tudi upor furlanskih kmetov 1511, ker je znano, da še je ta upor razširil tudi preko meja Furlanije. 1 Ko so sklenili kmečko .zvezo, so Kobaridčani javno raglasili, da nočejo imeti nikogar nad seboj ni.da se bodo branili proti vsakomur, najsi bo Benečan ali Nemec. In ko so Neuhauserjevi oboroženi hlapci hoteli županu iz Kreda odvzeti par volov, so še Kredčani z orožjem v roki postavili v bran in napodili vojake. Toda Neuhauser je kobariški upor s svojimi vojaki, ki jih je med,uporom pomnožil na 40 po številu, hitro zatrl. V Sužidu,- kjer je bilo kot se zdi, središče kobariškega upora, je kmeta Maverja Sprudnika, ki je bil vodja upora, ujel,' ga dal mučiti in obesiti na drevo v opomin drugim kmetom, če bi se hoteli še naprej upirati. Zaradi kmečke zveze so inorali ostali vaščani plačati po 11 fun­ tov in 4 solde.kazni zaradi odvzema premičnega premoženja pritožil cesarskim komisarjem v Ljubljani, ki so dobili od cesarja ukaz, da tolminske kmete zaradi pritožb,proti Neu­ hauser ju zaslišijo in jim pomagajo priti do njihovih pravic,.,vendar pa ni dosegel nobenega uspeha.50 ,_ t 48 Op. št. 46 in Rutar, c. d. str. 141. ' >' i « A. Meli, Grundris der Verfassungs und Verwaltungsgeschichte Steiermarks, Graz 1929 str 79, 291—293. t , » • • • •• s0 Iz zapisnika tolminskih pritožb 1515 in 1524 in poročilo komisarjev iz 1. 1515 in 1524. 29 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 Cesarski komisarji so tolminske kniete zasliševali najprej V Škof ji Loki, potem pa v Kranju in Ljubljani. ' Komisarji v Kranju so 1514 javno razglasili po vsej kranjski deželi in tudi po"Tolminskem, *da*~se naj jim kmetje pritožijo, če smatrajo, da jih plemstvo ž* raznimi obvez­ nostmi in davki preveč obremenjuje. Znano je, da so se jim takrat pritožili polhograjski kmetje, ker jih je njihov zemljiški gospod Gašper Lamberger preveč obremenjeval z urbarskimi davki. V zvezi z gornjim pozivom so se kranjskim komisarjem pritožili tudi Tolminci bodisi po­ samezno ali v imenu vsega tolminskega prebivalstva. Gregor Kos 'iz Doblarja na Tolminskem se je šel sam zase ' pritožit komisarjem. Ta­ kratni grajski upravitelj Hartman Krachkofler, ki je bil v Neuhausèr- jevi službi od 29. 9. 1513 do 28. 9. 1514 ter* deželski sodnik sta se tega zbala, ker sta mu v Volčah malo predtem nasilno odvzela mošnjo z denarjem. Da bi pri komisarjih vzbudila dvom v njegovo" pritožbo,1 sta ga, še'preden je dospel v Kranj, pred njimi očrnila, da je upornik ih' da je napadel grajskega pisarja, ko mu je hotel zabraniti, da bi zažgal grad. Pisar je moral v dokaz njunega pričevanja pokazati' komisarjem neko rano ha telesu, češ da mu jo je ob tisti priliki zadal Kos, sanio da bi bilo njuno krivo pričevanje čimbolj verjetno. Toda pisarja rii ranil kmet Kos. Ranjen je bil ob nekem pretepu na žegnanjii v Tolminu, kjer pa Kos ni bil navzoč. Učinek njunega pričevanja ni izostal. Komi­ sarji so verjeli oskrbniku in sodniku in niso hoteli zaslišati Kosa glede pritožbe proti Neuhauserjevima uradnikoma. Goriškemu glavarju so čelo naročili, da mora Kosa zaradi hude obtožbe zasledovati in kjer ga zaloti, naj ga prime in vrže v ječo. Glavar je res to storil ter^je kmeta prijel in zaprl. Kos mu je inorai plačati vse'stroške preskrbe/v zaporu, razen tega pa še 16 ogr. gld. kazni. Za »bolečine« je moral grajskemu pisarju odšteti 9 ren. gld., razen tega pa' mu je tolminski gospod med zaporom pobral vse orožje, ki ga je moral za drag 'denar 'znova kupiti.51 Iz Kranja so pritožbe tolminskih podložnikov romale* V1 Ljubljano. V Ljubljani sta tolminske kmete razen komisarjev zasliševala še kranj­ ski deželni "glavar Hans Auersp erg, gospod iz Šuriiberka, in deželni upravitelj PaveL Rasp, oskrbnik Škofje Loke.'Kranjski'deželni upra­ vitelj je zastopnikom tolminskih kmetov izročil pismo ža' Neuhauserja, v katerem mu je naročil, da kmetov ne sme bolj obremenjevati kot je bila navada pód Benečani.' Razen tega pisma pa tolminski' kmetje niso dobili nobene druge rešitve na svoje številne pritožbe izročene cesarskim komisarjem v Ljubljani. Kmet Gale iz Ruta je moral ljubljanskim ko­ misar jem ' izročiti 12 dukatov, da je od njih dobil jamstvo, da se ;suie brez skrbi'za'svoje življenje vrniti nà svoj doni in v miru obdelovati svojo kmetijo/Z njim vred je takšno jamstvo dobilo še enajst-drugih tolminskih kmetov, ki' so bili skupaj z njim v zastopstvu pri cesarju in komisarjih.-Toda grajski oskrbnik in sodnik se na vsa ta jamstva komisarjev nista nič ozirala. Galeta sta dala prijeti in zapreti; v grad. Imela sta ga zaprtega 10 dni in ker je vedel, da pri deželskem sodišču ne bo mogel nič opraviti proti njima, jima je plačal 12 dukatov,,da sta S' B. Grafenauer, Kmečki upori, str. 90 in zapisnik pritožb iz 1. 1515 in 1524, poročilo ko­ misar jev. 1524. : , . *.. . ~ •*'• -r:l - 30 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 ga izpustila. Razen tega se jima je moral z zaprisego zavezati, da' se zaradi ječe in kazni ne bo pritožil na komisarje. Končnoimu je tolminski gospod odvzel še vse premoženje in posest ter je bil skupaj ž ženo izgnan iz gospostva. Matevžu Schuesterju je Neuhauser tudi zaplenil kmetijo,' kmet Gašper pa je bil kaznovan z 8 ^dukati "globe, ne glede na prejšnje kazni. ' ' '' • . • ' ' Tisti'čas, ko so se tolminski kmetje in'njihòvi zastopniki'pritoževali cesarskim komisarjem v Ljubljani proti -Neunauserju, je dal ta brez vsakega sodnega zaslišanja in sodbe zapreti kmeta Martina Soseba ter Ivana Kobala in Miklava Schuesterja, ki so zastopali1 tolminske kmete • v pritožbah pròti njemu in" njegovim uradnikom. Neuhauser je vse tri kmete proglasil za kolovodje tolminskega upora,':samo da*bi.jih mogel čim huje kaznovati. Kolovodjem upornikov je pretil z "mučenjem in smrtjo z ' obešen jem'.'Zato « se je Jurij'Likar' skupaj z ženo Miklava Schuesterja podal v Gorico h goriškemu glavarju Antonu Rabatti prosit pomoči in posredovanja. Ta pa ju je napotili h komisarjem v -Ljubljano, češ da so oni pristojni da'*sprejemajo in rešujejo njihove pritožbe. Jurij Likar se jé potérti z Miklavževim zetom podal'v Ljubljano. Ker pa je Neuhauser medtem1 javno razglasil, da "ga nihče ne srhe zatožiti komi­ sarjem zaradi'zaprtih kmetov,"drugače bo hudo kaznovan, je. dal Likarja - prijeti ter ga je zaprl v gra'd k ostalim trem kmetom. Ko so pa.tolminski kmetje za to izvedeli, so se zbrali in se podali na grad. Od Neuhauserja so zahtevali, da »mora vse štiri kmete izpustiti. Neuhauser pa jim je sporočil, da se z njimi né bo pogovarjal in pogajal,' če. pà J to vseeno žele, naj mu pošljejo posebno deputacijo 30 tolminskih j mož. Tolminski-' kmet je < so ' res izbrali to deputacijo,' ki se je potem; pogajala z Neu­ hauser jem zaradi izpustitve zaprtih' kmetov: Zastopniki tolminskih kme-; tov so mu morali najprej zap riseci, da se glede tega Neuhauserjevega početja ne bodo nikamor pritožili, potem'so mu:paza izpustitev zaprtih kmetov obljubili ' 24 krajcarjev globe od vsake hübe. Obljubili so mu tudi, da se bodo potem pomirili. Nasprotno pa se je Neuhauser zavezal, > da bo zaprte'kmete'izpustil'in da ne boJ-nobenega kmeta-več zaprl in'. oglobil7 brez sodnega zaslišanja in. sodbe. •• * • ".•.'<• • Kmetje so.rdržali • obijubcî, _ Neuhauser pa le delno! V dveh zapo­ rednih letih-1514/1515 so tolminski kmetje odplačali Neuhàuserju vso naloženo globo. Po cenitvi cesarskih komisarjev je ta globa prinesla Neuhauser ju 252 dukatov izrednega dohodka. Kobaridčahiin Drežničani niso plačali ite globe, ker niso bili v uporu. Neuhauser'je zaprte kmete res izp'ustil na^prosto, vendar pa je druge-kmete še kar naprej zapiral v grad iri jih obremenjeval z visokimi denarnimi globami."* Ker'se na ta način ni držal svoje obljube, so kmetje še ' naprej vztrajali v uporu. Njihov upor p a. hi veljaLsamo njemu ampak tudi tolminski'duhovščini: Ta je bila zaradi svojega sovražnega razpoloženja proti upornim kme­ tom deležna najhujšega prezira tolminskega prebivalstva kot se je to dogajalo v Fu'rlaniji med kmečkim uporom 1511. Namesto da bi tolmin­ ska duhovščina stala kmetom ob 'strani v njihovem boju proti ' zatiral­ skim metodam zemljiškega gospoda, jih je graščaku izdajala, da se je 31 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 ta lažje nad njimi znašal, ali pa je mislila le na svojo korist ter se je ves čas tolminskega upora bavila s kupčijskimi posli. Najbolj sovražno razpoložen proti upornim tolminskim kmetom je bil volčanski župnik Jakob. Ta je uporne volčanske kmete ne samo izdajal Neuhauserju in njegovim valptom, ker jih je preziral in sovražil, ampak se je s takimi nečednimi dejanji skušal tudi gmotno okoristiti. , Med tolminskim uporom 1514/1515 je Neuhauserju izdal kmeta Klementa Mesnica ali Meisnica iz Volč, češ da je tudi on eden izmed voditeljev ; tolminskih upornikov. Neuhauser je dal kmeta zapreti v grad, vendar . ga je izpustil že po dveh dneh zapora, ker je kmečka'zveza zanj plačala [ 8 dukatov globe. Ko pa je bil Mesnic prost in se je vračal mimo cerkve domov, ga je župnik Jakob opazil ter je kar v mašniškem plašču pri­ tekel za njim in ga je dal znova prijeti in zapreti. Kmalu nato se je , župljanom sam ponudil, da ga bo rešil ječe, če mu zato dajo dobro-, podkupnino. Župljani so župnika res podkupili, da se je za zaprtega-, kmeta zavzel pri tolminskem gospodu, za izpustitev iz zapora pa so,, kmetje morali tolminskemu gospodu plačati 16 dukatov globe. Volčanski -j župnik Jakob je tudi sodeloval pri zaplembah živine tolminskim kme- ; tom, ki so jo med benečansko vojno tihotapili na benečanska tla, ali pa se je dal od tihotapcev, podkupovati. Za mitnine prost prevoz 250 koštrunov na Laško je nekoč skupaj z Neuhauserjevim sodnikom prejel 4 ogr. gld. podkupnine. Skupaj z županom iz Kozarišč je Tonetu Makucu iz Polja pri Šentvidski gori odvzel dva vola, ki mu jih je sodnik dovolil prodati v kanalsko deželsko sodišče. Ker je imel Gregor Kos iz Doblarja pri prihodu v Voice mošnjo z denarjem, je to naznanil grajskemu upravitelju in sodniku, ki sta se vračala od zaslišanja pri goriških komisarjih, da sta ga prijela in pretepala, z glavo navzdol ' vlačila po blatu, da je bil v glavo ves krvav in ranjen, nazadnje,pa sta,] ga odpeljala na grad in ga zaprla v grajski stolp. Izročiti jima je moral , ne samo mošnjo z denarjem, ampak tudi 10 ogr. gld. za, izpustitev. ' Cesarski komisarji, ki so iz pritožb kmetov izvedeli za zadržanje volčan- ; skega župnika pred in med uporom 1514/1515, so bili mnenja, da je bil , ta župnik največ kriv, da so se kmetje uprli in da je Neuhauser med : uporom tako kruto ravnal s svojimi kmeti ter jih je vsevprek kaznoval. Volčanski kmetje so med uporom zahtevali od tolminskega gospoda, da mora njihovega župnika odstaviti, ker ga nočejo več imeti za svojega^ dušnega pastirja. To njihovo zahtevo pa je Neuhauser'smatral za nov. upor proti sebi in svojim sodelavcem ter je vsakega kmeta iz volčanske ' župnije kaznoval z denarno kaznijo 40 krajcarjev. Ta globa je po ' mnenju komisarjev prinesla Neuhauserju 255 dukatov dohodka. In če ! je ta ugotovitev točna, je globo za upor proti volčanskemu župniku ' Jakobu plačalo 510. župljanov. Ker pa je volčanska župnija leta 1515 štela ca. 130 hub in košanij,' so globo morali plačati vsi odrasli' ljudje, v župniji, da so jo zbrali v tolikšni višini.52 . - , Na Tolminskem brez Kobarida in Bovca je bilo 1515 sedem župnij:, župnija v Tolminu (z vasmi Podljubinj, Ljubinj, Čadra, Žabce, Zatolmin, Glej op. št. 46, in poročilo komisarjev 1515 in 1524: 32 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII, 1974 Dolje, .Gabrije, Smast, Ladra, Volarje, Selce, Kamno, Vrsno, Selišče, Idrsko, Mlinsko, Svina in Tolmin), župnija v Rutu (z vasmi Nemški rut, Grant, Stržišče, podbrdska Bača,.Trtnik, Znojile, .Kal in Obloke), žup­ nija v Volčah (z, vasmi Voice, Modreja, Stopič, volčanska Bača, Selo, Kozmarice, Doblar, Kozarišče, Lom, Logi! Idrija na Bači, Čiginj in Modre j ce), župnija v Knezi (z vasmi Kneza, Temljine,. Podmelec, Sela nad Podmelcem in. Koritnica z Grahovom), župnija na Šentviški gori (ž vasmi Poče, Slap, Ponikve, Logaršče, Pečine, Prapretno brdò, t Polje, Bezišče, Zakrije, Daber inŠebrelje), župnija v Cerknem (z vasmi, Cerk­ no, u Reka, Plužne, Laznice, Mlaka, Otalež, Jazne, Kojca,i Bukovo, Oré- hek, Labin je, Poljane, Poče, Gorje, Trebenče,. Zakriž, Jesenice, Planina in Poljice), ter župnija Idrija (pri Fari).53 j > , . *', Pod Benečani so tolminske župnike po-stari pravici in. navadi iz-^ birali tolminski župljani sami, na župnije pa jih je postavljal čedadski kapitelj. Med benečansko vojno je pravica prezentacije tolminskiiTžup- nikov pripadala deželnemu knezu, vendar si.je to pravico samovoljno lastil, tudi ttolminski zemljiški gospod. Ta je, po odstavitvi .volčanskega župnika Jakoba 1514/15 postavil.na to mesto Gregorja Priesteina. Neu­ hauser; je nastavil tudi šentviškega župnika Matevža Kokoleta, medtem ko, je cesar postavil tolminskega in kobariškega.. župnika. Tolminska župnija je bila izpraznjena med uporom tolminskih kmetov 1514/15, ko je tedanji župnik Daniel«zbežal,iz Tolmina na loška tla, kjer je.tudi umrl. Ni znano, kaj je gnalo tolminskega župnika v„ prostovoljno pre­ gnanstvo. Verjetno ga, Neuhauser-ni mogel trpeti,,kêr ga je na^župnijo postavil" še čedadski kapitelj in ne on in kèr se! ni dal izkoristiti v borbi proti upornim tolminskim-kmetom. Kopri zatiranju tolminskih kmetov, ko je bil še grajski pisar,'pa tudi še kasneje, ko je bil tolminski župnik. Zato ga kmetje'niso mogli trpeti'ž'a župnika: ter so 1523 prosili dvor, da ga naj iz; župnijskega mesta odstavi. Leta 1524 je čedadski kapitelj, ki je zopet imel pravico nameščanja tolminskih župnikov,, hotel odstaviti L I I • "J l' L 53 Seznam hub v tolminskem gospostvu 1515, Rutar c. d. str. 77—78, 165—166. 3 Zgodovinski časopis 5*5 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 tega župnika, a se je zanj zavzel dvor, da', je še naprej'ostal na .tem mestu. - - • > .-'.!'•. Tudi ostala tolminska duhovščina ni podpirala tolminskih kmetov v njihovem uporu proti tolminskemu gospodu. Ves čas pred uporom, med njim in po uporu se je bavila s pridobitnimi poslih s točenjem .pijač in s prodajo živine, cerkveni posli pa ji nišo bili niti malo niar. Šent­ viški župnik in župnik iz Kneze sta se ves čas-trgovinske zapore.z Benečijo ukvarjala s tihotapstvom živine na laška tla.-Župnik iz Kneze je tihotapil živino celo v času, ko so bili cesarski objezdniki na Tolmiii- ske'm in mu je bila njihova navzočnost na Tolminskem käji malo - mar; Ni čudno, da preprosto tolminsko ljudstvo ni'imelo • nobenega zaupanja v svojo duhovščino, da je niso spoštovali ter-da je njihov upor proti tolminski-fevdalni gospodi-veljal tudi tolminski, duhovščini.5!4 >L '.. *> ~ Cesarski komisarji v.Ljubljani so pritožbe tolminskih kmetov proti Neuhauserju Î še nied' ироготИ515 prepustili, v obravnavo- vojaškim komisarjem v Gorici, ne da bi jih-skušali'vsaj nekaj od njih,uspešno rešiti.'Ker p a"* je bilà pot,v Gorico za Tolmince krajša od potiî'vi Ljub­ ljano, so kmetje navalili's svojimi pritožbami.v Gorico, da jih komisarji nišo mogli'sproti vzeti na zapisnik, kaj šele reše*vati:>Zato so Tolminskim kmetom-svetovali, da naj izmed sebe-izberejo dvanajst kmetov,1 ki jih bodo zastopali v-njihovih-pritožbah proti tolminskemu, go'spoduiin ,v. njihovem imenu vodili proti njemu sodni procesa Kmetje so res dzbrali 12 mož ža svoje zastopnike pri goriških'komisarjihr. ter. so jim. dali vse polnomočje, da vodijo ' v • njihovem imenu pravdo z Neuhauserjem. To so bili župan Benedikt iz Zatolmina, kmet Ambrož Schuešter iz-Tolmina', Jorg Schuešter iz Tolmina, Mihael Delat izvTolmina, Jurij: Likar, iz Vole. Gašper Matuh, vulgo Urbančič iz Selc pri Tolminu, ki ga, je ^zaradi prehudega preganjanja zamenjal Klement Soseb iz iste/vasi, dalje Ivan Štulic ali Stale iz Modreje, Klement Meisnic iz Volč, župan Jakob Truš- novec iz Spodnje Idrije, Blaž Felec iz Zabč, Gašper Likar iz Spodnjih Volarij, Peter Brešar ali Prešar iz Kozarišč in Ivan Kobal ali Kafol. Nekatere kmete iz dvanajstije je tolminska kmečka" zveza zamenjala! med uporom z drugimi kmeti, kot je bil primer .z^Matuhom, zato se ,v spisku navaja kar 14 ali 15 voditeljev tolminske kmečke zveze namesto dvanajstih. To dvanajstorico jè. Neühauser Küdo sovražil in'jo je ne­ prestano preganjal. Proglasil jih je 'za voditelje tolminskih upornikov ter jih je zalezoval doma in na vseh hjihovihrpotih, da bi jih ujel1 in kaznoval. Zapiral, jih je v grajsko ječo,J jim'jemal-premoženje'ter jih je izganjal iz gospostva. Nekateri od njih* so kar-sarnie zbežali'iz gospo­ stva, da sb si rešili Vsaj golo : življenje. Zaradi neprestanega preganjanja in strahu za svojo usodo'-je voditeljem tolminskih upornikov kmalu uplahnil-pogum, da'bi, se še. naprej zavzemali pri komisarjih za pri­ zadete tolminske kmete ter%-zanje* vodili ^ pravdo proti Neuhauserju. Prenehali ^so hoditi v Gorico in pritiskati, na'komisarje,, da bi čimprej rešili tolminske pritožbe. Komisar jem-je bilo to kar po, volji, ker,so imeli obilo drugih poslov ter jim je pravda z Neuhauserjem.bila bolj v breme 54 Glej op. št. 46, poročila komisarjev 1524 in zapuščinski inventar po umrlem kobariškem župniku Aleksu Brešarju 1515, ki je poročilu komisarjev iz 1; 1524 priložen, Kutar c. d. str. 66, 171. 34 • ' * - ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 kot v korist. Toda posledica tega zastoja v reševanju tolminskih pritožb je bila, da so tolminske pritožbe ostale nerešene do Neuhauserjevega odhoda s Tolminskega in da škode, storjene kmetom, tolminski gospod ni nikoli povrnil. Tudi tolminska kmečka zveza, ki je svojim zastop­ nikom ob izvolitvi obljubila, da jih bo ščitila pred Neuhauser jevim preganjanjem in inaščevanjem, ni izpolnila svojih obljub. Spričo Neu­ hauserjevega terorja ni mogla dajati učinkovite podpore svojim vodite­ ljem. Edino, kar je za njih koristnega napravila, je bilo to, da jih je reševala iz ječe s tem, da je za njih poravnavala velike globe. * Enega od voditeljev tolminskih upornikov, Gašperja Matuha iz Selc pri Tolminu, je Neuhauser še posebno sovražil. Neprestano se je moral skrivati pred njim ali njegovimi uradniki,' dokler ni zbežal iz gospostva. Takrat pa mu je'grajski upravitelj, Waltenhofer po imenu, odvzel obe hubiter 35 starov pšenice, 35 starov ječmena'in 35: starov ovsaj^razen tega pa še 20 svinj. To ga je takö prizadelo, da je sani šel h komisarjem, in se jim je pritožil. Komisarji so mu priznali pravico" do hub, razen tega pa so Neuhauser j u naročili, da mu vrne vse premično premoženje, izvzemši činž. Grajski- pisar in kasnejši tolminski' župnik Janez Potre­ buješ in sodnik, ki sta bila. od Neuhauserja'poslana h komisarjem, da pričata proti Gašperju, nista nič opravila. Neuhauser je-biP prisiljen vrniti hubi Gašperju, toda po dveh "mesecih' mu je tolminski gospod zopet odvzel eno hubo, ki jo je moral proti" odškodnini izročiti drugemu kmetu. O tem pa je več povedano že na sprednjih'straneh razprave. Tudi Klemerit Mesnic ali Meisnič iz Volč je bil eden od dvanajsterih zastopnikovi tolminskih kmetov v'pravdi ž Neuhauser jem. Kakor hitro je prišel od cesarskih komisarjev v Ljubljani in Gorici, kjer se je v" imenu vseh .tolminskih kmetov t pritožil proti tolminskemu1 'gospodu, ga je dal ta prijeti *z nekaterimi, drugimi kmeti vred. Zaplenil niu je kravo s teletom, 'enega konja za poljska^dela, 2 kozi in 23 jagnjet ter vse žito ,za setev, potem pa jenjega'in šina izgnal iz gospostva.'Ko še je konec leta 1515 vrnil domov, je moral plačati-upravitelju Kràchkoflèrju 12 du- kätov.. Globe pa hi plačal on sam^campak njegov f sin, ker je prej umrl. Njegov sin je tudi "Odkupil zaplenjeno kravo za 8 dukatov. " - >» ' 'Dvanajstija je takoj ob izvolitvi javno razglasila, da Sme vsak kmet peljati /svojo živino, kamor zèli ter da jó sme prodajati ali kupovati zà domače potrebe ali za.zakol.'Y ta namen je izdajala kmetom potrdila za notranji promet z živino, podobno kot'Neuhauser. Tolminski gospod pa teh^dovoljenj kmécke'zvezè ni priznaval*ter je vsem kmetom odvzel živino, če'so še izkazali s takšnim dovoljenjem. Tako'je Tomaž Pučko iz Tdrskega prejel od'kmečke zveze takšno dovoljenjè zà nakup treh parov volov v gospostvu.-Ko pa je bil"z njimi na poti proti domu, so so mu jih> odvzeli Neuhauserjevi hlapci; razen tega pa je moral plačati še globo. Tudi Gregorju Raklu iz Mlinskega^sta bila nà ta-način za­ plenjena dvà vola,1.ražen tega pa je bilkaznövan še s 5 ren. gld. globe. x Tolminska dvanajsti ja je v imenu vseh tolminskih upornikov vodila pred goriškimi, komisarji pravdo (recht) proti Neuhauser ju, da Hi prišla do starih pravic,,to se pravi do tistih svoboščin in navad, ki so jih'imeli še pod patriarhi in Benečani in kijih jim je-potrdil-tudi cesar'Maksi- v 35 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 miljan L, ko so prišli pod njegovo oblast. Pri tem se ni posluževala nobenih nasilnih dejanj in nastopov, kar je bilo v popolnem nasprotju s kranjskimi puntar ji, ki so napadali gradove, jih plenili in požigali ter stregli plemstvu po življenju, samo če so ga dobili v svoje roke. Tolminska kmečka zveza je popolnoma zaupala v cesarja in v njegove obljube, da jim bo pomagal do zopetne uveljavitve njihovih pravic. Tudi zavlačevanje komisarjev pri reševanju njihovih prošenj in pritožb jim ni omajalo tega zaupanja. Nasprotno pa so bili kranjski kmetje, ki so prav tako zaupali v cesarja in njegovo pravičnost, mnogo manj potrpež­ ljivi in niso verjeli obljubam cesarskih komisarjev, da bodo prišli do svojih pravic, če se raziđe jo. Pogajanja med upornimi kranjskimi kmeti in cesarskimi komisarji v Ljubljani aprila meseca leta 1515 so se razbila in val upora se je razširil po vsej kranjski deželi. Medtem ko so kranjski kmetje rued uporom na splošno odpovedali davščine svojemu plemstvu in jim niso hoteli opravljati tlake, so tolminski uporni kmetje še naprej oddajali činž svojemu gospodu ter so opravljali tlako, v kolikor ni bila ,v nasprotju z njihovo staro pravdo. Tolminski kmetje v uporu niso nastopili z oboroženo silo proti.Svojemu tlačitelju, čeprav so bili števil­ nejši od grajske posadke, oboroženi in vajeni vojskovanja. Napol po­ rušeni in-nikdar dovolj pozidani tolminski grad jim ob skupnem navalu ne bi mogel dolgo kljubovati. Tolminski gospod je celo pričakoval naval upornih tolminskih kmetov na grad, zato je med uporom število grajske posadke povečal na '40 mož tef se je dobro založil z orožjem in municijo. Toda do tega napada ni prišlo. Morda kmetje niso hoteli tega tvegati zaradi slabše oborožitve in bližine cesarske vojskej ki bi utegnila priti tolminskemu gospodu v pomoč, ali pa so se bali Benečanov,' ki bi mogli napad kmetov na tolminski grad izkoristiti za svoj napad ma tolminsko ozemlje. Najverjetneje pa jih je od tega napada odvračal tolminski gospod sam, ker jih je dal s svojimi'hlapci'neprestano zasledovati; kjer se jih je zbralo kaj več po številu, pa- bodisi da so bili v zaprtem pror štoru ali na prostem, jih je razkropil, še preden je -moglo priti med njimi do kakšnega dogovora o skupni akciji. Tudi v duhovščini' je imel Neuhauser zvestega zaveznika, ki ga je sproti obveščala o kakršnih koli naklepih tolminske kmečke zveze, pa če so se tikali upora, ali ne:-S tem, da je tolminski gospod držal svoje kmete v neprestanem strahu pred njegovim maščevanjem ter med seboj razdeljene in razkropljene, je bil njegov največji uspeh v borbi proti tolminski kmečki zveži. Pa tudi sama kmečka zveza ni izpolnjevala obljub, ki jih -je dala svojina za­ stopnikom in voditeljem ob izvolitvi: Ko' je tolminski gospod najbolj preganjal voditelje upornih kmetov in so ti'najbolj rabili pomoč kmečke zveze in vsega tolminskega-, prebivalstva, so sevTolminci strahopetno poskrili v svoje hiše in druga zatočišča in prepustili svoje tovariše krutemu graščakovemu maščevanju. To so kmetje sami povedali' komi­ sarjem ob zaslišanjih 1515 in 1523; toda ne morda-zato, da bi se-sami obtožili svojega-strahopetstva in nemožatosti, temveč da bi dejavnost tolminske kmečke zveze prikazali komisarjem v čimbolj nedolžni luči. t Neposredna posledica neaktivnosti tolminske kmečke zveze t med uporom 1514/15 je bila tudi ta, da so se posamezni člani dvanajstije kar 36 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 sami pobotali s tolminskim gospodom in glavarjem na ta način, da so jima plačali globo za upor. Pustila sta jim svobodo in posest, oni pa so jima morali obljubiti, da se zanaprej ne bodo več pritoževali komisar­ jem proti Neuhauserju, ne v svojem imenu in ne v imenu ostalih kme­ tov, ter da bodo odslej mirovali. Gašper Likar iz Spodnjih Volarij, Jure Schuester iz Tolmina, župan Benedikt iz Zktolmina in Peter Brešar iz Kozarišč so se pobotali mogli govoriti s cesar­ skimi komisarji in Dietrichsteinom, ki ga' je césar1 poslal na Kranjsko pomirit razjarjene kmete. Ta se je namreč z upornimi kranjskimi kmeti že razgovarjal, ker pa ni nič opravil, je odšel. Tako tolminskim odpo­ slancem ni preostalo nič drugega, kot da "so se vrnili domov poročat o neuspehu svojega odposlanstva. Le štirjefod njih so ostali na Kranj­ skem in se priključili kranjskim puntarjem. To šo bili Jure Likar iz Volč, Gašper Matuh iz Selc pri Tolminu, Jakob Trušnovec iz Spodnje Idrije in Ivan Stole ali Štulic iz Modreje. Kranjskim upornikom so se pridružili brez dovoljenja tolminske kmečke zveze.' Na Kranjskem so ostali do konca punta. ,Ob koncu kranjskega punta julija 1515 sta Likar in Mâtuh pobegnila na benečanska tlâ, ostala.dva pa sta se po izjavah nekaterih tolminskih' kmetov skrivala nekje"ha Tolminskem. Posest Jurija Likarja in Gašperja Matuhà je bila med njiiho odsotnostjo za­ plenjena^ Ko sta za to izvedela, 'sta skupaj s Klementom Meisnicem iz Volč, ki ga je še Neühauser izgnal,iz tolminskega gospostva, prosila cesarske komisarje, ki, so prišli'na Tolminsko popisovat hübe zaradi globe za upor, da bi jima dovolili vrniti se na svoje'domove. Priprav­ ljena sta bila sprejeti nase vsako kazen za svoje prestopke, samo da bi še enkrat videla svoje'domove. Cesarski komisarji-so.vsem trem kmetom izstavili to dovoljenje na podlagi splošnega razglasa-na bežeče kmete od 28. 8. 1515, zato so' se kmalu nato vrnili domov. Köt se zdi, nisó bili hudo kaznovani za svoje prestopke, vsaj s smrtno kaznijo ne. Jure Likar in Gašper Matuh sta bila leta 1524 še pri življenju ter sta pred goriškimi komisarji pričala o Neuhauserjevem krivičnem ravnanju s tolminskimi kmeti. Klement Meisnic je kmalu po vrnitvi domov umrl, sin, ki je postal njegov dedič na kmetiji, pa je moral plačati' očetovo globo kot je biló že spredaj omenjeno. Tudi ostala dva tolminska kmeta in vodi= telja .upornih tolminskih kmetov Jakob Trušnovec iz Spodnje Idrije in Ivan Štale iz Modreje sta" se vrnila na svoj dom, ter sta se' leta 1524 pritožila komisarjem proti tolminskemu.gospodu. Ivan Stale ali Štulic je pričal, da mu je Neuhauserjev sodnik po uporu 1515 naložil dvakrat denarno kazen po 5 dukatov, Jakob Trušnovec pa je ižp'ovedal, da je tolminski upravitelj na Neuhauserjev ukaz dal podreti mlin v Tribuši, ki je bil goriški fevd. Pri napadu ha mlin so morali sodelovati tudi podložniki iz Spodnje Idrije. ..*.... _, :,"!!'" V zapisniku cesarskih komisarjev, ki so zaslišali voditelje tolminske kmečke zveze oziroma člane dvanajsti je,'se omenja tùdi neki Cabilico; ki je verjetno'istoveten- s Kuwilikerjem,. ki so' ga kranjski stànovi^meli za enega,glavnih kolovodij kranjskega kmečkega upora 1515. Iz kratke pripombe,'da je Cabilico govoril z Dietrichsteihom,.pa ni jasno, ali je ta kranjski puntar pripadal Tolmincem ali Kranjcem.57 Voditeljem -tolminske,kmečke zveze so cesarski komisarji ob koncu upora 1515 naložili denarno kazen. Vsak od petnajstih še živečih vodite- . ,57 Pritožbe tolminskih kmetov 1515, in poročilo komisarjev iz 1., 1515, post skripta k pismu cesarskih objezdnikov' tolminskega gospostva cesarskim komisarjem v Ljubljani, 1.. 12^ 1515 ,ter pritožbe kmetov 1524, St. A fase. 2П, akt 1. 1. 1516. 38 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 ljev kmečke i zveze, med njimi tudi tisti, ki niso pripadali dvanajsti ji, a so bili.zastopniki tolminskih kmetov, ko so se šli v začetku upora 1514 pritožit k cesarju, je moral do.l. 6. 1516 plačati 10 ogr. gld. globe za" upor. Skupni znesek te globe je znašal 150 ogr.Tgld. To'.globo so namesto voditeljev kmečke zveze plačali vsi "tolminski podložniki, ker so svojim voditeljem ob izvolitvi obljubili, da jim bodo povrnili vso škodo,: če bijo zaradi njih-utrpeli med uporom. ." ' ,' Globo za upor'pa je moral plačati tudi vsak tolminski kmet, ki je bil v uporu. Od vsake hübe, četudi. je bila polovična,'so tolminski kmetje plačali po en ogr. gld. globe za upor, od košanije pa "pol,ogr., gld. Od puste kmetije,, ki je'bila neobdelana že pred' uporoih, niso plačali nič, če je bila méd tem čašom že obdelana'in, ni dajala .vsega čihža, pa 24 krajcarjev. Rokodelci kot.čevljarji, kovači, tesarji in.tkalci, in njihovi pomočniki, ki so biliwv- uporu, so plačali, poldrugi ogjC-gld. globe za upor. Tolikšno globo za upor so morali plačati tudi vsi kranjski kmetje, ki so'bilitV uporu, a tudi štajerski' in' koroški niso bili od nje izvzeti. .Z'zbranim^ denarjem naj bi'cesarski komisarji za Štajersko, Koroško in'Kranjsko s sedežem v Ljubljani vzdrževali" mejne gradove v Furlaniji za obrambo proti Benečanom.58 *. "\" • Skupni iznos vse'globe za upor na Tolminskem je"znašal'605 duka- tov.r Globo v znesku 517 dukatov je tolminski glavar Urban Oberwein- mar pobral, od kmetov, takoj po cesarjevem ukazu,, da mora' pobrati ta denar. Denar ja.pa ni ,izročil cesarskim komisarjem", kot je velel ukaz, ampak ga je dal, tolminskemu'gospodu Neuhauserjuv,,ki-'si'ga je prilastil in porabil,za svoje potrebe.^ In kër je' tolminska globa1 zV upor brez po­ jasnila izostala, so komisarji na cesarjev7ukaz .11.. 10.^1515 pozvali Ober- weinmarja, da jim denar "od glob izroči, razen tega'pä pobere še globo od tistih kmetov, ki naložene.'globe iz' kakršnegakoli* razloga ,še, niso plačali, ter jim ves denar'pošlje v Ljubljano^ Tojiminski. glavar pa tega ukaza ni hotel niti ni mogel izpolniti^ ker. mu Neuhaùser ni hotel vrniti izročenega denarja. . Šele po,' dolgem' zavlačevanju ' je' skupaj s tolmin­ skim uradnikom Lorenćom'Pruggerjem pobral'tisto globo za upor, ki jôkmetje še niso'plačali "in jo je'poslal v Ljubljano. Znašala je 79 ren. gld.t 2 kraje. .Ta vsota pa je predstavljala komaj dobro osminoVvsote, ki bi jo morali ^dobiti, komisar ji' s Tolminskega za'f upor.' Zato so poslali na Tolminsko svoje uradnike ž nalogo, da ob jezdijo/gospostvo, popišejo vse hübe, ki so bile v uporu ter poberejo.globo,še od.tistih kmetij, ki so z njo.bile v. zaostanku. Objezdniki,so .ukaz izpolnili, popisali so vse hübe tolminskega gospostva,. razen tega ,pa še bovškega kota, medtem ko so se kobariškega kota, izognili. Za globo so nabrali v, tolminskem gospostvu še'nekaj dukatov denarja, da. je; skupni ' znešekjt ki je. bil pošlaii v, Ljubljano, znašal 88 ogr. gld.'30 kraje. To pa je bil ves denar, ki so ga' bili deležni cesarski', komisar ji od tolminske globe za ,upor, razen seveda onih 150 ogr. gld., ki soi jih morali kmetje'plačati za'vo­ ditelje tolminske kmečke zveze. Zaradi malomarnega izpolnjevanja ce- _f_ I- ' •;< '« :" B. -ij.l' . F.; • - -» : •.; ,.'| •. - ' - ' ' .*^i - • L ^ " 4 b" * -л " ? ** ' • -i 58 Seznam hub tolminskega gospostva iz '.'V. 1515, zapisnik > o pritožbah tolminskih kmetov 1515, Grafenauer, Kmečki upori, str. 137—140, Vic. A. I/97a, akti iz 1. 1515 in 1516... 39 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 sarskih ukazov je bil najbolj kaznovan tolminski glavar Oberweinmar, ki je bilkonec leta 1515 odpuščen iz službe tolminskega glavarja.59 . ( Globe za upor niso plačali tisti tolminski podložniki, ki, niso bili v uporu leta 1514/15. Oproščeni so je bili vsi Kobaridčani, Drežmčani in Bovčani ter nekateri posamezni kmetje, ki so bili v grajski službi,' pa se iz tega razloga niso priključili upornikom, razen tega pa še, nekateri idrijski kmetje na samotnih kmetijah, ki jih splošni tolminski upor ni dosegel. Tolminski deželski sodnik, oba sodna biriča in rutar- ski rihtar niso bili v uporu, ker so glede, na značaj svoje službe sami j bili Neuhauserjeva desna roka pri zatiranju^ kmetov. Globe pâ je bil oproščen tudi tolminski župnik Janez Potrebuješ, ki je bil med uporom grajski pisar in je sam izkoriščal tolminske kmete, če je le prilika n'a-j nesla. Tudi volčanski župnik Jakob od svoje hübe ni plačal globe,. ker je nasprotoval kmečkemu uporu. Nasprotno pa je kobariški župnik Aleks Brešar za svojo hubo, ki jo je imel v Bezišču, plačal globo'za, upor. Iz preje navedenih podatkov je znano, 'da je bil V sporu z Neu-" hauser jem, če ne, še v hudem sovraštvu z njim. Kobaridčani in Drež- ničani so komisarjem 1515 sporočili, da so jih kranjski1 p'ûntar ji vec-' krat prosili, da naj pristopijo k njihovi zvezi, vendar so jih vedno zavrnili. . , ., ,..•.!, ,. r.,v'.i Namesto, globe za upor so bili vsi tolminski kmetje, ki niso bili; v uporu,, dolžni plačati cesarju davek po pol gld. od vsakehube. Po-* biranje tega davka od tolminskih' podložnikov, ki niso bili v uporu pa so cesarski objezdniki komisarjem odsvetovali, češ-da bo imel cesar več koristi, če jim ta davek spregleda kot pa če'sicer mirne podložnike' spravlja v slabo voljo in še kak upor. Kobariški župnik sam je Koba-* ridčane nagovarjal, naj ne plačajo naloženega davka.69 ', r Puntarskega denariča, ki so ga morali plačevati vsi kranjski kmetje'1 svojim zemljiškim gospodom v večen opomin, ker ^ò se jim 1515 uprli in ki je znašal 2 krajcarja od, vsake hübe, tolminski kmetje niso pla-^ čevali. Zabeležen ni v nobenem kasnejšem ,tolminskem urbarju.«1 Bovški kmetje se niso pridružili uporu tolminskih, niti kranjskih' puntarjev. Kot so izjavili komisarjem 1515, so tudi njih kranjski pun­ tar ji večkrat prosili, da se naj jim pridružijo v uporu, a se jim niso; hoteli odzvati. V njihovih krajih so se ves čas benečanske vojne za­ drževale cesarske čete, jezdeci in pešci, ki bi-vsak poizkus upora go­ tovo že v kali zatrli. Mirno so morali gledati, kako jim tuji vojaški' najemniki uničujejo njihova polja in praznijo njihove kašče iri senike,- pa se jim niso upali upreti. Drugače pa Bovčani sploh niso imeli vzroka^ za upor. Razen bovškega glavarja, ki ni imel nobenega interesa, dar bi Bovčanom jemal stare svoboščine in navade, ni bilo med benečanskot vojno nad njimi nobenega gospoda, ki bi mu morali služiti, kot je bil primer kmetov v tolminskem gospostvu. Ker so cerkveni in svetni fevdi' na bovških tleh med. benečansko vojno začasno pripadli cesarju, je 55 Dve pismi cesarskih objezdnikov v Tolminu cesarskim komisarjem v Ljubljani z dne 28. 11. 1515 in 1. 12. 1515 (priloženo poročilu komisarjev 1515), poročilo komisarjev iz 1. 1524. Vic. A. I/97a (akt iz lil. 10. 1515), popis tolminskih hub 1515. 60 Zapisnik pritožb tolminskih kmetov iz 1. 1515 in seznam tolminskih hub 1515. A 61 Grafenauer, Kmečki upori, str. 143^ 40 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 bovški glavar v cesarjevem imenu pobiral činž na bovških tleh, ali pa niti to ne, ker. je beiiečanska vojna še trajala in se do konca vojne ni vedelo, komu bo Bovško pripadlo: ali Habsburžanom ali pa Benečanom. Tako so bili Bovčani med. benečansko vojno oproščeni marsikatere ob­ veznosti, če ne.celo vseh, ki so jih preje imeli do svojih činžnih gospo­ dov ter zato.niso imeli vzroka, da bi se puntali. Nasprotno, med vse­ slovenskim kmečkim uporom 1515 so šli celo v'borbo proti koroškim, puntarjem: Skupaj z bovškim glavarjem so koroškemu-tplemstvu po­ magali, odbiti napad koroških upornikov na gradova Bekštajn (Finken- stein).-ini Vetriiv ' (Federami) v Ziljski dolini. Gospostvo in grad Bekštajn, je bilo 1514 združeno z. gospostvom in gradom Humberk (Hollenburg): ob Dravi v eno posest, ki je bila v rokah Sigmunda Dietrichsteina, grad. in gospostvo ^Vetruv pa je bilo delno cesarska, delno pa bamberška last. Razen obema gradovoma so nudili svojo pomoč Trbižanom, in Zilja- nom, da so ostali izven upora. Sigmunda Diestrichsteina, ki jevpo zadu­ šenem kmečkem uporu 1515 prišel na Bovško, so prosili, da naj jih, glede na izkazano pomoč in ker so bili že dovolj prizadeti po cesarskih četah, oprosti davka po pol gld. od vsake hübe: Vendar, so izrazili pri­ pravljenost, da plačajo ta davek, če ne bi bilo drugega izhoda. Temu bi se gotovo bolj upirali, če bi bili tako kot Kobaridčani in Drežničani obremenjeni s prekomernimi gospoščinskimi dajatvami in služnostmi.6; Po tolminskem uporu 1514/15 je Mihael Neuhauser ostal na gospo­ stvu še celih 8 let (do 1. avgusta 1523). Čeprav so komisarji med nje­ govo preiskavo ugotovili, da je bil ón glavni krivec upora nä -Tolmin­ skem,, se mu ni zgodilo-nič i zalega. Avgusta meseca 1523 so, mu komi­ sarji sporočili, da si je za svoja, krivična dejanja proti cesarju in pod­ ložnikom sicer zaslužil zapor, vendar mu to kazen odpuščajo, le tol­ minsko gospostvo' mòra takoj vrniti deželnemu knezu in iv takšnem stanju, kot ga je prejel. Veš denar, ki si ga. je na nepošten način pri­ dobil od tolminskih kmetov, skupaj s tistim, ki ga je" pobral kot globo za iipor in je pripadal cesarju, je ostal v njegovih "rokah in ga priza­ detim- ni nikoli vrnil. Čeprav so ga komisarji pozvali na zaslišanje zaradi kmečkih pritožb, se ni odzval, češ da se né čuti nič krivega; V svoj zagovor, je navedel, da je tolminsko gospostvo prevzel brez vsa­ kega poročila o gospodarskem stanju gospostva razen tistega, navede­ nega v pogodbi tin opečatenih pismih. Poudaril je, da je gospostvo prer vzel v najbolj nevarnih časih in s tolikšnimi obveznostmi, da jih ne bi hotel prevzeti noben drug deželan. Po pogodbi ni dolžan, da predloži kakršnekoli račune od svojega gospodarjenja na gospostvu, niti ni dol­ žan, da pride pred cesarske komisarje na zaslišanje. Tisti, ki ima kakšno pritožbo proti njemu, naj sam pride pred njega in se mu naj pritoži. Tudi deželni knez mu, je dovolil, da se.sme po tem ravnati. Ker pa kor misarji nanj še vedno pritiskajo, da "naj •napravi obračun od gospostva, jim bo poslal svojega pravnega zastopnika, da bo to opravljeno. 62 Zapisnik o zaslišanju bovških kmetov 1515 (priložen zapisniku o zaslišanju tolminski tov). O gospostvu in gradu Bekštajn in Vetruv glej Jaksch-Wutte, Kärnten, Erläuterung o*- OTO OTT ОЛЧ ШО ' skih kme- ngen 1/4, str.' 232—"233* 241—242. " '41 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 Neuhauser je 1524 res poslal svojega zastopnika dr. Bermgerja h komisarjem v Gorico. Ta jim je predložil obračun dohodkov m «datkov. tolminskega gospostva od prevzema gospostva marca meseca 1511 do izročitve 1. 8. 1523. V predloženem obračunu pa je Neuhauser navedel samo redne dohodke od gospostva, brez izrednih, ki so .po mnenju ko­ misarjev bili vsaj tolikšni kot redni dohodki. Nasprotno pavje med iz­ datki zaračunal cesarju tudi tiste izdatke, za katere po.pogodbi m imel dovoljenja. Po izračunu komisarjev je imel Neuhauser samo na sodnih globah, s katerimi je obremenjeval tolminske kmete, 8.000. gld. dohodka, od pritegnjenih činžev in desetin pa.ca. 20.000 gld..ah skupaj skoraj 30.000 gld. Dalje je bovške kmete na Kobanškem oškodoval, za 1.100 gld. Pobiral je mitnino v Kobridu in primščino od kmetov ob spre-, membi lastništva na hubi, ki je znašala najčešće 5, 8, ,10 pa tudi 20 in več gld. od hübe. Med kmečkim uporom je pobiral globe,za upor, od tihotapskega blaga, ki ga je veliko zaplenil ne samo domačim kmetom, ampak tudi tujim, zlasti koroškim kmetom in tovornikom ter tujim trgovcem in meščanom, ki so kljub prepovedi trgovine med^benecansko vojno še naprej trgovali z Benetkami, pa je imel velik dohodek, ki se ni dal nikoli prav oceniti. Ta ni bil v celoti nikoli prijavljen,; zlasti pa ga niso prijavili tuji trgovci in meščani, ki se v gospostvo niso mkoii več vrnili. Vse te dohodke je Neuhauser komisiji zamolčal, vpisal pa je vse izdatke, ki jih je imel na gospostvu in ki so znašali ca. 24.000 gld. Samo za obrambo in zaščito gradu po vojaških najemnikih je izdal 12 000 gld., čeprav se tolikšni izdatki po pogodbi niso predvidevali. Vojaški komisarji v Gorici niso hoteli potrditi Neuhauserjevega obračuna ter so ga prepustili v končno obravnavo in potrditev dežel­ nemu knezu. Deželnemu knezu pa so priporočili, da naj Neuhauser ja za vse krivice, ki jih je prizadejal svojim podložnikom,, kaznuje z .enako vsoto kot jo je od njih prejel v globah in drugih izrednih dajatvah. Fri tem so se sklicevali na njegov odlok, ki pravi, da morajo, vsi tisti, gla­ varji, upravitelji in oskrbniki deležnoknežjih gospostev, ki so svoje pod­ ložnike pred uporom leta 1515 ne glede na njihove stare-pravice in svo­ boščine prekomerno obdavčevali ali kako drugače obremenjevali; jih zapirali v grajske ječe in mučili ter obešali in njihove družine pahnili v največjo revščino, poplačati vso storjeno krivico s tem, da dvorni komori izplačajo sedemkratno vrednost od neupravičeno nakopičenega imetja Ta predlog so opravičevali s tem, da je Neuhauser's svojim so­ vražnim zadržanjem do tolminskih podložnikov spravil v nevarnost ob­ stoj tolminskega gospostva pod cesarsko oblastjo, ker bi se mogli tol­ minski podložniki med benečansko vojno in med uporom brez večjega prizadevanja ločiti od cesarstva in se pridružiti benecanski republiki. Da do tega vseeno ni prišlo, so se cesarski komisarji, ki so vodili pre­ iskavo proti Neuhauserju, sklicevali na »božjo previdnost«, predvsem pa na potrpežljivost tolminskih podložnikov, ki so .kljub ponižanju m kri­ vicam s strani svojega zemljiškega gospoda še naprej; vztrajali pod^ce- sarjem v katerega še vedno neomajno zaupajo m pričakujejo, da bo s svojo pravičnostjo vse prav uredil. Kar se tiče pritožb tolminskih pod­ ložnikov proti tolminskemu gospodu Mihaelu Neuhauserju, pa so bili 42 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974' isti komisarji mnenja,-da se prav nič ne razlikujejo odi pritožb 'kräiij-1 skih ;puntarjev in dà tudi' glede"1 zahtev po stari pravdi med 'njimi iii nobene razlike,-,S to ugotovitvijo so " deželrioknežji komisarji 'v Gorici; in potem tudijv Ljubljani leta 1524 zaključili.jpreiskavo proti.NeuhauT' serju ter so svoj zapisnik izročili v'vednòst in ravnanje-Maksim.iljanove- mù nasledniku v avstrijskih deželah,' nadvojvodi Ferdinandu.63*' '' ' » - . . •-. • v . , • • l ' •• • . -.J:, ft- -T S3 3 . I' • ' I I )i - I , * '. «J. :" i. .. i'.1!' "TJ.W. (.lJì »d I..Ì; т\о : nài : '.:"•• -, ..}. (; • -* "••' »'-"•- it-- Zu s a mm e n f a*s s un'g . '•'•' ." '"' v ,' ','. г ,•*•• ,-'iJ>»-'»B «i/. ... <) t>T" -« ,'ar.J .•" - DIE WIRTSCHAFTLICHE UND SOZIALE LAGE'DER BAUERN .IN DER GEGEND VON TOLMIN 'AM ANFANG DES 16. JAHRHUNDERTS UND DIE BAUERNAUFSTÄNDE VON TOLMIN IN DEN JAHREN 1513 BIS 1515 .. , Gegend i von Tolmin fiel 1420 an Venedig und blieb ..unter*} der. Veneziani­ schen Oberherrschaft bis September 1509, als im "zweiten Jahr des* Venezianisch- habsburgis'chen Krieges.die kaiserlichen Truppen dieses, kleine.Land besetzten und" es den übrigen. habsburgischen Erbländern angliderteh. Vom Jahre 1377 bis 1509 gehörte, das Land" verwaltungsmässig, unter, die Stadt Čedad (Cividale), die es dem Adel und'dem Bürgertum^ von^ Čedad verpachtete; kirchlich'unter­ stand es'dem'Kapitel voh Čedad, de'm auch daš Zehente'abgeliefert wurde,.aus­ serdem besäss'das'Kapitel auch einige'Grundbesitzrechte in Tolmin. Das,kleine' Land war wirtschaftlich gänzlich von der Friaul abhängig. In die, Friaul ver-, kaufen die.Bauern von Tolmin ihre landwirtschaftlichen Erzeugnisse (Vieh und Milcherzeugnisse), aus .der Friaul (lwurden" Getreide, Wein und Salz ,für den Eigenbedarf lind den ' Weiterverkauf eingeführt. Das ' Feudalsystem im Lande Tolmin war lockerer als " daš', habsburgische, dafür , spricht' auch die "/Tatsache, dass bis zur Habsburgischen Zeit alle Formen des alten* Gewohnheitsrechts er7; halten geblieben wa'ren. Jedes Dorf mit . wenigstens vier]]Bauernhöfen, chatte einen eigenen Bürgermeister, der in Dòrfarigelegenhéiten^ entscheiden,, konnte.' Auch die Landesgerichtsbarkeit, mit ihrem Sitz in Tolmiii, war in Händen von Dorfbürgermeistern.als,Beisitzern das Lahdesgeričhtš von Tòlmin'V "*. " •', , Als die Herrschaft"Tolmin'unter die habsburgische Oberherrschaft kam, wurde mit einem Schlag alles anders. Solange der Krieg mit Venedig andauerte" — und das waren noch volle sieben Jahre — war es den Einwohnern des Lan­ des verboten, mit der Bevölkerung jenseits der Grenze zu handeln, aber auch jeder Grenzübertritt und jeder Kontakt mit der Venezianischen Bevölkerung waren untersagt. Die Einwohnerschaft des Ländchens war von seinem Ver­ sorgungshinterland völlig abgeschnitten, damit aber auch von den Orten, in denen ihre eigenen Erzeugnisse verkauft oder zu Geld gemacht werden könnten. Auch die beliebten Walfahrten in die zahlreichen Walfahrtsorte in der. Friaul, von, denen Stara Gora bei Čedad der Bevölkerung von Tolmin am meisten am Herzen lag, mussten ausbleiben. Deshalb wurde die Grenze vielfach heimlich übertreten in der Absicht, an kirchlichen Festen diesem Ort teilzunehmen, das Vieh wurde aus Tolminsko in die Friaul geschmuggelt. Wer bei diesen Grenz­ übertritten oder beim Schmuggel erwischt wurde, hatte mit empfindlichen Bussgeldern zu rechnen. Die Bürgermeister-Beisitzer hatten im Landesgericht von Tolmin jeden Einfluss aus die Urteilssprechung in Sachen der Bevölkerung eingebüsst; die gesamte Rechtssprechung beanspruchte der patrimonielle Rich­ ter der Herrschaftsrichter bzw. in Tolmin für sich. Der erste Pächter der Grundherrschaft von Tolmin war Michael Neuhauser (1511—1523). Dieser belegte die Einwohner der Herrschaft mit neuen Steuern und seinen eigenen Einnahmen zu vergrössern. Als im Jahre 1511 die alte Burg von Tolmin — Kozlov rob — von einem starken Erdbeben fast völlig zerstört wurde und er für die Wiederherstellung des Gebäudes Geld benötigte 63 Poročilo komisarjev o Neuhauscrjcvi preiskavi 1524 (30. 6.). 43 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 belastete er die Einwohner mit einem neuen Zinsgeld; er führte neue Läude- mium ein für jedes kleinste Vergehen, bestrafte er seine Bauern mit ho­ hen Geldbussen, er übte einen solchen Druck auf die Bauern aus, dass sie bereits 1513 an einen Aufstand dachten; diese aufständische Gesinnung' dauert bis 1515 — der Niederschlagung des Bauernaufstandes in Krain" an. Auch durch den Krieg zwischen Venedig und den Habsburgern entstand der Be­ völkerung der Herrschaft Tolmin ein nicht unerheblicher Schaden, unter anderem auch durch Raubzüge der Feindtruppen nach jedem Grenzübertritt. ' Am Anfang des Aufstandes entsandten die Einwohner der Herrschaft Tolmin ihre Vertreter zum Kaiser nach Innsbruck, um gegen ihren Grundherren Be­ schwerde einzulegen, doch der Kaiser verwies sie auf seine Komissäre in Kranj, Ljubljana und Gorica, die sie verhören und ihre Beschwerden im Sinne des alten Rechtes und der alten Sitten behandeln sollten. Der Inhaber der Herrschaft Tolmin verfolgte infolgedessen die Vertreter der aufständischen Bauern, er nahm sie in Haft, beschlagnahmte ihren Besitz,. vertrieb sie von . ihren Bauernhöfen. Somancher von ihnen gelobte deshalb dem Grundnerren, die Bauern in ihren Beschwerden gegen ihn nicht mehr zu vertreten und sich ruhig zu verhalten, bloss um weiter auf seinem Hof bleiben zu' können. Die, (Einwohnerschaft schien sich bereits zu beruhigen, als sie Anfang des Jahres 1515 von den Bauern in Krain aufgefordert wurde, sich ihrem Aufstand anzu-' schliesseh. ' Die Bauern von Tolmin waren dazu nicht bereit, doch, entsandten sie'nach'Krain 6 Beobachter bzw. Vertreter, von denem nur vier sich "den kraihischen Bauern- anschlossen. Nach der Niederschlagung des Aufstandes von Krain,' in 1515 kehrten zwei von ihnen in die Herrschaft Tolmin zurück, ,die übrigen -zwei flohen auf Venezianischen Boden; mit ausdrücklicher Erlaubnis der ' kaiserlichen Komissäre durften sie nach einigen Monaten nach hause zurückkehren. Die Nachbarschaft von Tolmin musste an die Komissäre 150 Gulden Bussgeld für ihre 15 Vertreter zahlen, die zu Leitern des Aufstandes in ,der Herrschaft Tolmin erwählt worden waren. Ausserdem musste jeder Bauernhof, der sich 'an dem. Aufstand beteiligt hatte, einen ungarischen Gul7 den Bussgeld' zahlen. Nur die Einwohner von Bovec und einige Bauern.aus dem Gebiet von^Idrijaf die'auf einsamen Gehöften lebten, hatten am Auf­ stand nicht teilgenommen. Die Einwohner von Bovec waren dem kärtner Adel zu Hilfe gekommen und schützten die Schlösser Bekštajn (Finkenstein) und Vetruv (Federauh) im ZillertaL vor den Raubzügen der aufständischen kärntner Bauern. " < • r . t ... V, i r 44