v POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI W		Ul *o Ul	SNI	K
jleto XII. 1 E Štev. 12 j	1' E L E F O N : UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI CEKOVM RAČUN 11.409	Maribor, ponedeljek 16. januarja 1939	NAROČNINA NA MESEC: j Prejeman v opravi ali po poiti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tnjina 25.— din	Cena | din 1*— j
Mosmeritev srednje Evrope
Nova akci>a osi Rim-Berlin na iniciativo Nemči e — Ustvaritev velikega bloka politično vistosmerjenih držav od Baltika do Črnega in Jadranskega mor a v okril u protikomunističnega pakta — Prvi korak re obisk madžarskega zunanjega ministra grofa Csaky;a v Berlinu
BERLIN, 16. januarja. Danes je prispel semkaj madžarski zunanji minister isroi Istvau Csaky, da se sestane z nemškim zunanjim ministrom Joaehimom von Ribbentropom, a sprejet bo tekom svojega bivanja v Berlinu tudi pri državnem vodji in kancelarju Adolfu Hitlerju. Berlinski obisk grofa Csakyja bo posvečen razpravi o vseh vprašanjih, ki zanimajo Madžarsko in Nemčijo, predvsem medsebojnim cdnošajem, položaju v Podonavju s posebnim ozirom na razmerje med Madžarsko, Češko-Slovaško in Nemčijo, paktu proti kominterni itd. V spremstvu madžarskega zunanjega ministra so prispeli v Berlin tudi nemški poslanik v Budimpešti in visoki uradniki madžarskega zunanjega ministrstva, kar dokazuje, da se prisoja temu obisku izreden politični pometi.
BERLINSKE INFORMACIJE.
BERLIN, 16. januajra. V zvezi s prihodom madžarskega zunanjega ministra gro fa Csakyja v Berlin se zagotavlja v tU'
čajo največja prizadevanja in napori. Na drugi strani pa skuša Romunija zaradi dejstva, da ji nudi balkanska zveza le lokalne garancije, poglobiti zveze z neko srednjo zavezniško državo. Vse te napore ji narekuje labilni položaj v srednji Evropi, kjer nastane lahko popolnoma nov položaj kar čez noč. Celo v merodajnih krogih ni jasnosti, kam se bo usmeril bodoči srednjeevropski razvoj. Nova orientacija bo v mnogočem odvisna tudi od rezultatov pravkar zaključenega rimskega sestanka. Zdaj meniio v Bukarešti, da utegne prinesti v tej smeri razjasnitev mesec februar. S posebno pozornostjo zasledujejo sedaj v Romuniji zbliževanje med Nemčijo in Poljsko ter pristop Madžarske k proti-
Zaoiski
ZADREGE ROMUNIJE.
LONDON, 16. januarja. »Daily Tele-graph« poroča, da stremi romunska zun n-nja politika za čim boljšimi odnošaji s V ka?.žijih političnih krogih, "da bo glavni I sedi, zlasti z Madžarsko. Temu se pove-1 komunističnemu paktu, namen madžarsko-nemškega sestanka od-1 stranitev nesoglasij, ki so v zadnjih mesecih po dunajski razsodbi nastala med Madžarsko in Nemčijo. Madžarska se mora zavedati, da se je položaj s preorlenta-cijo CSR v Podonavju v toliko spremenil, da sedaj ni Madžarska več edini faktor v nemških političnih in gospodarskih raču-nh, ampak tudi ČSR in je treba tudi temu primemo revidirati madžarsko zadržanje.
ČSR je vključena v politiko osi Rim-Ber-lin in za nemške načrte velikega pomena.
Madžarska mora sedaj nujno vskladiti svojo zunanjo politiko po tem dejstvu in jo podrediti velikim načrtom, ki jih ima os Rim-Berlin v srednji in vzhodni Evropi.
Španski nacionalisti se bližajo Barceloni
VČERAJ SO NACIONALISTIČNE CETE ZAVZELE VAŽNO KATALONSKO OBMORSKO MESTO TARRAGONO — NAPREDOVANJE REPUBLIKANCEV NA
ZAHODU
PARIZ, 16. januarja. Havas. Po poročilih iz nacionalističnega slavnega stana je odpor republikancev na južnem delu katalonske fronte strt In napredujejo nacionalistične čete z veliko naglico v se-vernovzhodni smeri proti Barceloni. Vče-raj ob 15. uri so nacionalistične čete popolnoma osvojile obmorsko mesto Tarra-gono, danes so pa zagospodarile že v Reusi. Pohod proti Barceloni se nadalju-
je. V nacionalističnem taboru vlada prepričanje, da je padec Barcelone in s tem konec glavnega odpora Kataloncev samo še vprašanje kratkega časa. Od začetka ofenzive do danes so nacionalisti osvojili več ko tretjino Katalonije, zajeli velike količine orožja in bojnega materiala ter ujeli okoli 30.000 republikancev, dočim jih
VARŠAVSKE INFORMACIJE.
VARŠAVA, 16. januarja. Ob priliki obiska grofa Csakyja v Berlinu in pristopanja Madžarske k protikomunističnemu paktu piše tukajšnji »Uustrovani Kurier Codzienni« da pomeni Csakyjev obisk in pristop Madžarske k omenjenemu paktu, da se Madžarska dokončno odreka skupni meji s Poljsko in se hoče obenem tudi zavarovati pred nevarnostjo revizije dunajske razsodbe v korist CSR. To pomeni nedvoumno nov velik uspeh nemške politike. Ta uspeh pa bo postal še večji, ako se bo Nemčiji ob priliki prihodnjega prihoda češko-slovaškega zunanjega ministra dr. Chvalkovskega posrečilo pridobiti tudi ČSR za pristop k protikomunistične mu paktu, kar je sedaj njena namera. List pravi, da bodo ta vprašanja glavni predmet konference grofa Csakyja in pozneje dr. Chvalkovskega v Berlinu z nemškimi državniki.
PRASKE INFORMACIJE.
PRAGA, 16. januarja. Tu se v zadnjem času živahno razpravlja o veliki novi ak-cijl osi Rim-Berlin, za Itatero je izšla štirih tajnikov, nakar sledi Izročitev polno-inlciativa iz Berlina in se pričenja s pri- m»čiJ novoizvoljenim poslancem. Potem hotiom madžarskega zunanjega ministra P^c	!fV v”J|Ikfcll*ke6a
grofa Csakyja v Berlin že uresničevati, odbora, ki bo štel 21 članov. Do končane-Namen te akcije je pridobiti Madžarsko, i & dela verifikacijskega odbora bo pred-Poljsko, ČSR in še nekatere države na j jugovzhodu za pristop k pritikomunistnič-nemu bloku. Te države naj bi izstopile s teni v zvezi tudi iz Zveze narodov. Prvi korak v lej smeJ bo pristop Madžarske, kj oe prlča-cuje oftcielno ta teden. Blok osi Rlr: l^riin bi tako narastel do ogromne sile. ! i bi obvir.dala vso srednjo Evropo od 1 \ he ho črnega in Jadranskega mor-j*. Ta blok bi popolnoma izločil vsak vplJv zn?-od!je Evrope v tem delu in pri
je paokoli 50.000. Boji zadnjih treh dui so bili najbolj siloviti od začetka vojne dalje. Republikansko poročilo priznava umik republikanskih čet v Kataloniji, na-glaša po, da odpor še ni strt in da za Barcelono še ni neposredne nevarnosti. Republikanske čete so pričele danes pri Tar-ragoni in drugod celo protinapade. V Barceloni vlada popoln mir. Vsa industrija je postavljena pod vojaško nadzorstvo. Na estramadurski fronti se republikanska ofenziva nadaljuje. Cete so zavzele kraj Arenega, 20 km pred Fuente Ojeuno. V provinci Toledo so zavzele Tallavero de Aspe, prekoračile reko Tajo ter stoje oddaljene 38 km od Talavere na poti v Toledo.
Prva sefa narodne skupščine
SESTALA SE JE DANES DOPOLDNE POD PREDSEDSTVOM NAJSTAREJ8EOA POSLANCA MIHAJLA STOJADINOVIČa. — DR. ANTON KOROŠEC PREDSEDNIK
SENATA.
BEOGRAD, 16, januarja. Danes dopol- sedoval sejani narodne skupščine predsed-dne ob 9. uri se je sestala nova narodna nik tega odbora, nakar bo izvoljeno redno skupščina k svojemu prvemu zasedanju, predsedstvo. Na današnjo sejo so prišli Prvo sejo je otvoril kot najstarejši posla- tudi opozlcionalni poslanci, razen Hrvatov, nec Mihajlo Stojadinovič, poslanec JRZ iz ki so se sešll samostojno v Zagrebu pod Beograda. Po otvoritvenem govoru začas- predsedstvom dr. Mačka in sklenili vztra-nega predsednika se je pričela volitev jati v abstinenci. S skupščino se sestaja
tudi senat, da izvoli novo vodstvo pod predsedstvom bivšega notranjega ministra dr. Antona Korošča in podpredsed-stvom senatorjev dr. Koturja in dr. Mišku lina.
Prvi slovaški parlament
DANES SE JE V SLAVNOSTNO OKRAŠENI IN RAZPOLOŽENI SEŠEL PRVI PARLAMENT AVTONOMNE SLOVAŠKE.
BRATISLAVI
BRATISLAVA, 16. januarja. Danes doživlja Bratislava in z njo ves slovaški narod velik zgodovinski dan, ko se je sešel na prvo sejo njegov prvi avtonomni par-Pn*v51 končni obračun * komunizmom, lainent. Vse mesto je okrašeno z zastava-Ghvnn 'ežnl?. M^nč^c ?e slej ko prej streti mi in v, slavnostnem razpoloženju. Prvi | uresničenjem slovaških hotenj. Pred uni-v	boiJ*evizem ter ustvariti na ev- poslanci,prvega slovaškega parlamenta so verzo se zbirajo velike množice Slovakov,
ropskem vzhodu popolnoma nov položaj, se sestalj v avli bratislavske univerze ob I ki pozdravljajo ta zgodovinski dogodek.
navzočnosti celokupne slovaške avtonomne vlade, predsednika osrednje vlade Pragi dr. Berana in drugih ministrov. Današnja prva seja je posvečena manifestaciji slovaške narodne volje in veselja nad
Odmev zahtove pe samostojni Ukrajini v poljskem tisku
Poljska javnost z napetostjo zasleduje razvoj evropskega političnega položaja. Vedno bolj očitno je, da se je položaj Poljske po Monakovem občutno poslabšal. Ravnotežje evropskih sil se je porušilo v korist Nemčije. V vzhodni Evropi stoji Poljska sama proti okrepljfcni Nemčiji. Ukrajinska propaganda pomeni nevarnost tudi za zahodne poljske meje. Vodilni poljski publicist K. Smogorzew-ski pomirja v »Gazetti Polski« javno mnenje, trdeč, da bi bilo treba za ustanovitev Ukrajine poraziti poprej Rusijo. Je sicer res, pravi, da rdeča armada ni sposobna ofenzivnega nastopa, zaradi česar tudi ni mogla braniti ČSR, svoje ozemlje pa bi mogla vedno braniti. Drugih nazorov pa je publicist Mackie\vicz, ki ni zadovoljen s poljsko zvezo s SSSR, kajti Rusija je že večkrat pokazala, da v evr. politiki tli sposobna igrati odločujoče vloge. St. Strambski pravi, da je Poljsko razočarala preorientacija Francije in da se je z razočaranjem končalo tudi nemško-poljsko prijateljstvo. Zapad-no evropski tisk nudi danes po njegovem mnenju najlepšo podobo bojazljivosti in strahu pred nemško razpenjavostjo. — Poljsko zun. politiko čakajo še zelo težki časi, in v bodočnosti bo navezana predvsem nase in svoje sile.
laponske izgube na Kitajskem
Kitajski vojni minister je ocenil dosedanje japonske vojne izgube .takole:
700.000 mrtvih, 640 letal sestreljenih, 580 ladij potopljenih in 220 topov, 664 mož-narjev ter 4160 strojnic uničenih.
Kako se Anglija rapidno oborožuje
Po poročilih ameriških vojnih ekspertov je bilo razmerje zračnih sil 30. septembra 1938 takole: Nemččija 10.000, Italija 3.500, Anglija 1.500, Franclja 800 letal, tako da sta imeli prvoimenovani dve državi 6 krat več letal kakor zadnji dve. Medtem je Nemčija uvedla 24 urni delavnik in zaposlila 400.000 ljudi, tako da je nemška produkcija novembra lanskega leta dosegla fenomalno število 1000 letal mesečno! Anglija, ki je koncem 1918 zaposlovala 347.000 ljudi v vojni industriji, jih danes zaposluje že zopet 126.000. Nemčija ima dvakrat več letal kakor Anglija, vendar so angleška po izjavi polkovnika . Lindbergha najboljša na svetu. Po zadnjih računih ima Nemčija danes
13.000 letal, Anglija pa že 6.500.
Arabski „Mein Kampf"
V Egiptu je pravkar izšla arabska izdaja knjige »Mein Kampf«, ki se prodaja po 3 piastre. Na ovitku knjige je podoba Adolfa Hitlerja z napisom: »Najmočnejši mož na svetu.«
Nastajanje nove skupine v Angliji
Angleška javnost posveča veliko pozornost ustvarjanju skupine neodvisnih poslancev brez pripadnosti strankam, ki jih je približno 50. Ti poslanci ne bodo ustanovili nove politične stranke, temveč bodo pokrenili le nravno-politično gibanje brez razlike pripadnosti strankam. Skupina bo v parlamentu in javnem življenju delala na obnovitvi Velike Britanije, za novo zunanjo politiko in povečanje oboroževanja. Zanimivo je, da bivši zun. min. A. Eden, ki v splošnem zastopa iste misli, nima s to skupino ni^akih stikov. K njej spadajo zet W. Churchilla San-dys, Vernon Bartlett in vojaški urednik »Timesov« stotnik Liddel Hatf.
Maribor, 16. januarja. ' Malokateri politični obisk zadnjega časa je vzbudil v evropski javnosti in v tisku toliko zanimanja, kakor obisk poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka pri nemškem vodji in kancelarju Adolfu Hitlerju ter nemškem zunanjem ministru Joachimu von Ribbentropu v Monakovem. Dasi je od tega obiska preteklo že precej časa, mu posveča mednarodni tisk še vedno obsežne komentarje.
To veliko zanimanje si lahko razlagamo z razvojem političnega položaja v Evropi v zadnjem času in dejstvom, da je Poljska poleg oficielnih velesil največja država v Evropi in dejansko prav za prav tudi velesila. Vse to daje poljski zunanji politiki poseben pomen, ki ga stopnjuje še dejstvo, da leži zemljepisno med obema največjima evropskimi državama, Nemčijo in sovjetsko Rusijo, ter med obema ekstremno si nasprotujočima sistemoma, skrajno desničarskim nacionalnim socializmom in skrajno levičarskim boljševizmom, med katerima obstaja nepomirljivo sovraštvo.
V	tem trenju dveh evropskih kolosov in dveh ekstremnih političnih smeri je skušala še vedno velika, a v primeri s soseščino vendarle majhna Poljska vsa leta svojega obstoja igrati svojo lastno zunanjo m notranjo politiko, ki naj bi je varovala obojestransko ledja, obstoj in razvoj. Prva leta si je iskala zaveznikov na evropskem zahodu. To je bilo v času, ko je bil Pariz še središče vsega evropskega mednarodnega snovanja. Zveze, ki jih je tedaj sklenila, je ohranila sicer še do dandanes, toda v novih razvojih so močno zbledele in so sedaj dejansko le še kosi papirja. Prav tako so zbledele tudi poljske zveze, ki so bile zasnovane v prejšnjem desetletju s sovjetsko rušijo, ko je btfa ta še vse pomembnejši faktor kakor je dandanes, in ko se Poljski Nemčija še ni zdela tako nevarna, da bi jo bilo treba posebno upoštevati. Stalno naraščanje moči Nemčije in pešanje pomena Pariza je pa napotilo Poljsko, da se ie bolj kakor z drugimi zbližala z Nemčijo ter sklenila z njo posebno desetletno prijateljsko in nenapadalno zvezo.
Zanašajoč se na to zvezo in izkoriščajoč njeno moč, se je Poljska v lanski krizi vrgla tudi proti ČSR in sodelovala pri njenem razkosavanju. Toda razvoj nadaljnjih dogodkov je pokazal, da je prineslo Poljski razkosavanje ČSR mnogo večjo škodo, kakor pa korist. Dobila je res Tješinsko in poleg poljske narodne manjšine še več Čehov in Nemcev, a obenem tudi na svoji južnovzhodni meji avtonomno Karpatsko Ukrajino ter z njo vred ukrajinsko vprašanje v svojih lastnih državnih mejah. Pojav te nevarnosti je vrgel Poljsko v mrzlična prizadevanja, da bi dosegla skupno mejo z Madžarsko na Karpatih, ne zaradi Madžarske in tudi ne zaradi same te skupne meje, ampak zaradi preprečitve ustvarjanja ukrajinskega Piemonta. Da doseže ta svoj cilj, je bila Poljska pripravljena, opustiti svoje zavezništvo z Nemčijo in ustanoviti celo proti njej lasten obrambni blok držav, kakor tudi zbližati se znova s sovjetsko Rusijo.
Toda Poljska se je nemške in ukrajinske nevarnosti spomnila dosti prepozno. Na obe bi bila morala misliti že pred leti in ako bi bila tedaj zasnovala to, kar je hotela sedaj, bi se bila evropska politika najbrže razvijala precej drugače, kakor se je. Po vsej verjetnosti v tem primeru ne bi bilo ne avstrijskega »anšlusa« ne okrnitve ČSR. Zato je bila Poljska te dni k svojimi prizadevanji podobna človeku, k! se hoče ubraniti povodnji šele tedaj, ko mu je že vdrla v hišo, medtem ko se je prej svojim sosedom škodoželjno smejal in jim še sam nagajal. A ko je ta politična povodenj porušila poljsko zunanje politično stavbo, ni zunanjemu ministru polkovniku Becku res ostalo nič drugega, kakor podati se na pot v Monakovo in vkloniti se volji tisti Nemčije, s katero je prej Poljska prostovoljno sklepala zveze. Od Monakovega dalje se vsiljuje precej verjetna domneva, da poljsko sporazumevanje s tretjim rajhom ni več tako popolnoma svobodno in da bo morala hoditi Poljska po tej poti dalje hote ali nehote.
Nekateri listi, tudi pri nas, so v prvih komentarjih ob Beckovem obisku nri Hitlerju in von Ribbentropu v svoji lahko-
Odmevi rimskega sestanka
CHAMBERLAIN SE JE VRNIL V LONDON, HALIFAX PA JE ODPOTOVAL V ŽENEVO — KOMENTAR V »INFORMAZIONI DIPLOMATICI«
LONDON, 16. januarja. Ministrski pred-1 je storil tudi v času velike mirovne krize sednik Chamberlain se je vrnil s svojini! lani.
spremstvom z obiska v Rimu v London, | RIM, 16. januarja. K obisku Chamber-dočim se je zunanji minister Halifax usta-! laina in Halifaxa v Rimu objavlja oficioz-
vil v Ženevi, kjer se je sešel s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom. S tem je rimski sestanek zaključen in počasi je mogoče dobiti prve točnejše obrise njegovega pomena. Dejstvo je. kakor se na poučenem mestu zatrjuje, da Chamberlain in Halifax nista potovala v Rim s konkretnimi nameni, da bi rešila dokončno obstoječe mednarodne probleme, prav tako pa je tudi res. da sta upala doseči zbližanje med posameznimi stališči. Rezultat sestanka pa je. da so stališča ostala nespremenjena in da se bodo dogodki velike mednarodne politike razvijali dalje po smereh, ki so bile že prej vidne. To velja zlasti za dve glavni zadevi: špansko vprašanje in italijansko-francoski spor. Glede Španije ostane še dalje vse pri starem. Italija ni opustila svojih ciljev in njen namen je slej ko prej doseči popolno zmago generala Franca. Ta zmaga je velika postavka v rimskih računih in prav za prav izhodišče za končno reši-
ni list »Informazioni Diplomatici« članek, v katerem poudarja zlasti prisrčnost, s katero so bila obravnavana razna mednarodna vprašanja med obemi državniki. V odnošajih med Anglijo in Italijo ni bilo pričakovati nobenih senzacij, ker so že J popolnoma urejeni. Pri razgovorih so sej pa obravnavala tudi čisto splošna vprašanja. Medtem ko je Chamberlain obraz- 1 ložil angleške odnošaje do drugih držav, je bilo z italijanske strani poudarjeno ne- j omajno vztrajanje na osi Rim—Berlin. Kar se Španije tiče, je Mussolini naglasil, j da bo Italija odooklicala od tam svoje zadnje prostovoljce, kadar bodo tudi re-! publikanci odposlali iz Španije vse svoje • tuje prostovolice in kadar bo dobil gene- ' ral Franco priznanje pravic vojskujoče se stranke. Ako bi se pa druge velesile v večji meri vmešale v špansko državljansko vojno, bo morala isto storiti tudi Italija. NadaHnji razgovori o španskem vprašanju pa bodo mogoči komaj po koncu
Konec požara v Avstraliji
MELBOURNE, 16. jan. Nenadno je /.ačelo v vseh področjih ogromnega požara deževati, kar je povzročilo, da se požarno področje vedno bolj krči. Istočasno je padla temperatura od 112 na 66 stopinj Fahrenheita. Škoda po požaru je ogromna in znaša po dosedanjih cenitvah 800 milijonov dinarjev. Največ je trpelo mesto Victoria, težke škode pa javljajo tudi iz New-South-Walesa in iz južne Avstralije. Nad 500 ljudi je brez strehe.
Papeževo odlikovanje Chamberlaina in Halifaxa
VATIKAN, 16. januarja. Ob priliki avdience je sv. oče Pij XI. odlikoval angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra lorda Hali-faxa z zlato medaljo, ki je bila skovana za 14-letnico njegovega pontifikata. Na eni strani medalje je relief papeža Pi-ja XI., na drugi pa angleških svetnikov-mučenikov Ivana Fisherja ter Tomaža Moruja. Papež je izjavil, da je srečen, da more podeliti dvema velikima Angležema medaljo dveh velikih svetnikov Angležev.
H*«* oa ijiuv itiiuvaioUC 6d buu^uu i tor	■>	.	_	.	.	, .	...	•
tev drugega vprašanja, spora med Italijo državljanske vojne.	e. i ixe?
—	—	predmetno sklicevati	kake konference,	iz- (
rekati kake razsodbe itd. V razgovorih med oboiimi državniki so se obravnavala j dalje tudi vprašanja Sredozemlja, Židov j in oboroževanja.
RIM, 16. jan. »Informacione diplomati-ca« piše, da Italija	ni želela načeti	na
rimkem sestanku razmerja med njo	in
Francijo in da se špansko vprašanje tiče zgolj Italije same, in zato ne more biti predmet razgovorov niti v dveh, kaj šele da bi o tem razpravljala konferenca treh ali štirih.
in Francijo. Tudi v tem Italija ni spremenila svojih namer in bo dalje vztrajala pri svojih zahtevah, katere je Mussolini obrazložil Chamberlainu. Halifax je pa včeraj o njih informiral francoskega zunanjega ministra Bonneta. Resnično reševanje španskega in sredozemskega vprašanja se bo torej šele začelo, in rimski sestanek italijanskih in angleških državnikov na njiju razplet ne bo imel direktnega vpliva. Vendar je gotovo, da bo zastavil Chamberlain v trenutku potrebe ves svoj vpliv, da se reševanje teh problemov zadrži v mirovnih mejah. kakor
Angleška nota Japonski
ANGLIJA PROTESTIRA PROTI BIVŠI IZJAVI PRINCA KONOJE IN ZAHTEVA SPOŠTOVANJE POLITIKE ODPRTIH VRAT NA KITAJSKEM
šnji dobri volji Japonske, mora pa, žal, za enkrat računati z danimi dejstvi in se po njih ravnati. Velika Britanija vztraja zaradi tega pri zahtevi po politiki odprtih vrat na Daljnem vzhodu, kakor je bila sklenjena 1. 1922 v Washlngtonu med 9 državami.
PARIZ, 16. jan. Iz merodajnih krogov je prišla vest, da bo tudi Francija že prihodnje dni pri japonski vladi vložila ostro noto, da podkrepi učinek angleške note.
TOKIO, 16. januarja. Japonski zunanji minister Arita bo podal prihodnje dni eks-poze, v katerem bo v glavnem ponovil misli izjave bivšega ministrskega predsednika princa Konoje.
LONDON, 16. januarja. Včeraj je angleški veleposlanik v Tokiu izročil japonski vladi uradno noto, ki je sestavljena zelo ostro. Vlada Nj. Vel. kralja Jurija VI. odklanja vsebino izjave bivšega japonskega ministrskega predsednika princa Konoje z dne 22. decembra in naglaša, da je mogoče omenjeno izjavo razumeti edino tako, da je zaponska namera zavojevati Kitajsko. Japonska pa ne sme poza-biti, da so obstajali pred japonsko akcijo med Veliko Britanijo in Kitajsko normalni diplomatski in trgovinski odnošaji in obstajajo tudi še sedaj in jih Japonska zato ne more ignorirati. Vlada Nj. Vel. kralja Jurija VI. sicer ne dvomi o sicer-
Večja napetost v Palestini
ARABCI SO SKLENILI, DA SE BODO UDELEŽILI PALESTINSKE KONFERENCE ZA »OKROGLO MIZO« V LONDNOU
seljevanja Židov v Palestino. Arabci ho-
LONDON, 16. januarja. Po vesteh iz Beyruta je vrhovni arabski narodni svet sklenil, da se bodo voditelji palestinskih Arabcev udeležili palestinske konference v Londonu. Iz Kahire pa poročajo, da postaja v Palestini položaj med Arabci in Angleži vedno bolj napet. V vseh večjih palestinskih mestih so angleške žete zgra-dile betonske barikade. Po ulicah patru-lirajo stalno vojaški oddelki v popolni bojni opremi in s strojnicami. Zadnje dni je bilo preiskanih tudi več vasi in aretiranih okoli 1000 Arabcev. Novo napetost ustvarjajo zlasti vesti, da Anglija na londonski konferenci ne namerava sprejeti arabske zahteve po popolni ukinitvi pri-
čejo sedaj z novo akcijo uplivati na angleško odločitev.
Dr, Brody izpuščen
PRAGA, 16. januarja. Kakor poroča poročevalec agencije Reuter, je češko-slo-vaška vlada sklenila izpustiti iz zapora bivšega prvega predsednika avtonomne vlade Karpatske Ukrajine, dr. Aleksandra Brodija, ki je bil lani 26. oktobra aretiran zaradi suma veleizdaje. Obtožnica proti njemu je umaknjena.
BLUM PROTI ITALIJI
PARIZ, 16. jan. Danes je izšel izpod peresa Leona Bluma v »Populairu« oster članek proti italijanski politiki v Španiji, češ da Italija želi, da bi Francija hermetično zaprla svoje meje, medtem ko Italija sama neprestano pošilja nove čete v Španijo.
POGAJANJA MED USA IN BRAZILIJO.
\VASHINGTON, 16. januarja. Havas. Roosevelt je povabil v Washington brazilskega zunanjega ministra Osvalda Aranjo. Sestanek bo 1. februarja z dnevnim redom: 1. vprašanje nadzorovanja tečajev brazilske valute, 2. pospeševanje trgovinskega prometa med USA in Brazilijo in 3. sklenitev nove trgovinske pogodbe.
AMERIŠKE POMORSKE VAJE.
PANAMA, 16. januarja. Reuter. Včeraj je bil zaključen prehod bojnega brodovja USA iz Tihega v Atlanski ocean skozi Panamski prekop. Pomorske vaje na Ka-raibskem morju so se že pričele. Te vaje so največje v zgodovini USA.
ODSTOP EGIPTSKEGA MINISTRA.
KAHIRA, 16. januarja. Egiptski vojni minister Sabri-paša je odstopil zaradi nesoglasja v zvezi s proračunom za vojsko.
NEMIRI V INDIJI
KALKUTA, 16. jan. Javljajo, da so prispele nove čete, da vzpostavijo red iii mir ob priliki zadnjih demonstracij, pri katerih je padel kot žrtev britanski politični agent major Badalgate.
Mednarodni Šahovski turnir v Leningradu
LENINGRAD, 16. jan. V 8. kolu je To-luš zelo spretno izrabil napako Rabinovi-ča in partijo dobil. Keres je prekinil proti Romanovskemu v boljši poziciji. Flohr ie prav tako v boljši poziciji prekinil igro z Levenfišem. Smislov je prekinil partijo proti Goglidzu. Konstantinopolski je premagal Pana, Lilienthal pa ima dobljeno pozicijo proti Kajiu, isto Reshewsky proti Bondarevskemu. Remis je bila igra Maka-ganov-Bjelavjenec.
Stanje po 8. kolu: Smislov 4% (1), Reshevsky 4 (2), Rabinovič 4 (1). Ma-kaganov 4, Ragozin 3Vs (3), Bjelavjenec in Konstantinopolski 3 (2), Levenfiš 2K-(4), Goglidze, Kan, Lilienthal 2Vs (3), Bon-darevski in Toluš 2Vi (2), Alatorcev in Keres 2 (3), Flohr lVa (4), Panov \% (2) in Romanovski 0 (6).
Vremenska napoved. Še nadalje milo vreme, večinoma oblačno, ponoči mrzlo.
verni vnemi poročali o »velikih Beckovih uspehih«. Nemčija je po teh poročilih na željo Poljske opustila svoje ukrajinske načrte in obljubila, da bo ostalo vse lepo ipri starem. V resnici pa ni Nemčija Polj-'ski na ljubo opustila prav nobenega svo-! jega načrta, tudi ne ukrajinskega. Ta na-I črt je samo odgodila, pa še to ne zaradi I Poljske, ampak zaradi osi Rim-Berlin, ki je s svojimi sedanjimi prizadevanji vezana na področje Sredozemlja in zahodne .Evrope. In za tako, dejansko kaj šibko
^popustitev«, je Nemčija dosegla, da se je Poljska obvezala, opustiti vsak poizkus nadaljnjega zbližanja s sovjetsko Rusijo in obljubila, da bo v primeru kakega konflikta na Sredozemlju kljub svoji pogodbi s Francijo ostala nevtralna.
Po vsem tem se moramo resno vprašati: ali more imeti Poljska še vedno zavest, da je velesila in da svojo politiko suvereno sama določa? Odgovor more biti le negativen. Krivce za to ima doma.
Borza. Curih, 16. januarja. Devize. Beograd 10, Pariz 11.68, London 20.71, New York 442.67, Milano 23.30, Berlin 177J50, Praga 15.15.	______________
Smučarska poročila
(»Putnlk«, Maribor, 16. jan.)
Celjska koča: + 7, deloma jasno, jugo-vzhodnik, sneg skopnel. — Mozirska koča; + 3, pooblačeno, vetrovno, 90 cm južnega snega. — Mariborska koča-Pohorski dom: —4, vetrovno, severovzhodnik, 25 cm osrenjenega snega. — Sv. Lovrenc na Pohorju: + 3. pooblačeno. vetrovno. 38 eni osrenjenega snega. — Peca: -f 1, jasno, mirno, 100 cm osrenjenega snega. — Kotlje-RImskl vrelec: —1, jasno, mirno, 30 cm osrenjenega snega. Smuka povsod za silo.
Razširjenost »etike v celjskem okraju
ZANIMIV ZEMLJEVID, KI NAZORNO KAŽE SMER PRODIRANJA JETIKE OB ŽELEZNIŠKI PROGI
Celjski protitubferkulozni dispanzer je
bil ustanovljen l$ta 1923., leta 1933. je dobil rentgenski aparat in delo se je pričela tako kopičiti, da je začel dispanzerski zdravnik specialist g. dr. Ivič ordini-rati vsako dopoldne. K njemu hodijo na pregled mnogi, ki so opazili na sebi »znake« jetike, pa jim zdravnik pove, da so povsem zdravi. Kajti pregled je za vsakega brezplačen. V dispanzer hodijo lahko in težko bolni iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in laškega okraja. Zdravniki okrožnih uradov pošiljajo v Celje na rentgenski pregled svoje bolnike celo iz oddaljenejših okrajev, predvsem iz Sevnice. Dispanzer je vodil pregled vsega območja, statistike in kartoteke, zanimal se je za življenjske razmere bolnikov in se trudil, da v kali zatre bolezen. Letos si je dispanzer oskrbel še velik stenski zemljevid vsega območja -dispanzerja in zemljevid Celja iti okolice. Na zemljevidih zataknjene bucike in zastavice kažejo razširjenost jetike. Vsak prijavljen primer obolelosti je zaznamovan na zemljevidu in barva bucik in zastavic pove, ali je jetika zaprta ali odprta ali izvenpljučna ali je bolnik otrok, ali je v kraju v preteklem letu kdo za jetiko umrl. Zanimiv je ta zemljevid. Na prvi pogled opazimo, da se vleče vrsta znakov ob železniški progi in da je v vsak krog, ki označuje kraj z vsaj rnajh-lio industrijo, zataknjenih po več znakov jetike. Tako v Petrovčah. Žalcu, Št. Pavlu, Št. Petru, Braslovčah, Žalcu, Polzeli, Mozirju, V Laškem,. Štorah, Konjicah *.. •fefika si utira pot skozi teren, ki ji daje možnost za to. Mnogo zanimivih dognanj, i7. katerih bi se dale črpati koristi, bi mogel prinesti na podlagi konkretnih primerov pripravljen študij vseh pogojev, ki pripravljajo jetiki 'Ugodna tla v mestih in na fiodeželju. Brez dvoina bi najpreie dOgnali. da koraka jetika vzporedno z industrializacijo, vendar pa ne moretno
reči, da je to nujno, saj vemo, da bi prinesla industrija v kraj lahko tudi blagostanje in higieno ljudstvu, da bi postalo odporno proti dimu, prahu in naporom. —■
Zanimivo bi bilo dognati vzroke posameznim primerom obolelosti na podeželju, kjer še ni industrije. Tudi med dninarji in kočarji je beda, ki pripravlja tla jetiki. Na podeželje pa .zanašajo bolezen tudi letoviščarji, ki se prihajajo zdravit predvsem iz drugih delov države. Moral bi se najti način, da se zavaruje prebivalstvo zdravilišč pred infekcijo. Potrebno je strožje nadzorstvo nad obolelimi in ustanavljanje ambulant za ogrožane.
—	Zanimiv je primer dveh obolenj v Malih Dolih pri Vojniku, torej prav »na kmetih«. Prvi.bolnik je alkoholik in kadilec, drugi je prinesel bolezen iz južnih krajevt Oba sta žarišče bacilov sredi vasi in ogrožata otroke in sosede. — Dispanzer vodi kontrolo nad 5. bolniki v Noyi vasi, 18. v Gaberju, 6. v Sp. Hudi-nji, 4. v Trnovljah ih 21. v Celju. Za jetiko so lani umrli po eden v mestu, v Zavodni, v Sp. Hudinji in v Trnovljah. Črne zastavice po vseh okrajih kažejo zmagoslavje jetike. Ves zemljevid je posejan z bucikami in Zastavicami in še bolj bi bil, če bi dispanzer vedel za vse, ki so bolni* pa se ne javijo.
Lani je dispanzer izvršil 5048 pregledov. Pri 838 bolnikih (392 moških in 446 ženskah) ni dbgnal bofeznh pri 943 (574 in 369) je dognal jetiko, pri 387 (229 in 158) odprto tuberkulozo, pfi 1471 (1425 in 1046) je dognal kakšno drugo bolezen. Zdravnik, je obiskal na domu v mestu 28, in iEVen mesta 25 bolnikov, sestre 40 in 49, Rentgenskih pregledov je bilo 1934.
Boj proti tuberkulozi je uspešen le, če se z vsemi sredstvi prepreči obolevanje zdravih in ne zdravljenje že težko obolelih. Zdravim je treba dati dela in njih otrokom dovolj kruha, zračha stanovanja in radost do življenja!
20 let Srednje Evrope
Dr. Rudolf Kyovsky, sodnik jz Novega mesta, je predaval ria Ljttdski Uhiverzi v Mariboru o političnem in gospodarskem razvoju srednjeevropskega prostora po svetovni vojni. Takoj na začetku predavanja je g. predavatelj omejil pojem. Srednje Evrope na tako imenovane nasledstvene države, t. j; Avstrijo (pred priključitvijo)* Romunijo, češko-SloVa-ško, Madžarsko in Jugoslavijo, o katerih je predvsem govoril.
Srednja Evropa, ki jo tvori-Izv. podonavski prostor, tvori zaključilo gospo-.darsko enoto, ki je bila pred svetovno vojno tudi politično enotno organizirana v nekdanji Avstro-Oj;rski monarhija * Z razpadom te države je bil v vsem povojnem času aktualen prbblefn gospodarske organizacije tega prbstofa. V ureditev tega vprašanja je že davno pred svetovno vojno začela posegati Nemčija, kajti preko tega ozemlja je Vodila njeha pdt na vzhod. Za razliko od drugih evropskih velesil je Nemčija raziilerOma pozno začela voditi imperialistično kolonialno politiko, zato pa je bila od vsega začetka tembolj^ navezana na uveljavljenje v Evropi. Že v 19. Stdietju so Meniški gospodarski teoretiki ustvarili gospodarski pojem Srednje Evrope in nakazovali pot bodočemu razvoju neitišklh teženj v tej sttieri.
~ Po veliki vojni je v tem delu Evrope nastalo več političnih organizacij, ki hi
naj bile začele tudi gospodarsko inten-Zivheje sodelovati. To je bila predvsem Mala zveza, V kateri bi se vse tri države gospodarsko lahko dobro dopolnjevale, kajti industrializirana Češko-SloVa-ška ter pretežno agrarni državi Jugoslavija in Romunija bi lahko zaključile sko-ro povsem organičtio gospodarsko celoto, zlasti, če bi bile pritegnile h gospodarskemu sodelovanju tudi Avstrijo in Madžarsko, Zato je tudi nastalo več gospodarskih načrtov Srednje Evrope (n. pr. TardieujeV, Hodžev), ki šo vključevali vseli pet omenjenih držav v enoten gospodarski Sistem. Te načrte je prepr čila Italija« ki je pritegnila Avstrijo in Madžarsko v tako imenovan »rimski trikot«, ki si ga je Italija zamislila kot politično in gospodarsko protiutež Mali antanti.
^ S priključitvijo Avstrije iti okrnitvijo Češko-Siovaške je seveda nastai v Sred nji Evropi povsem hov položaj, in zdaj se uveljavlja v teni delu Evrope nemška zamisel gospodarske organizacije podonavskega prostora. S političnimi dogodki 1. 1938. je postala Nemčija najmočnejši politični iti gpspodarski. faktor v tem delu Evrope, in male državice, katerih politiko določuje njihov geopolitični in gospodarski pOlozai, se vedno tesneje navezujejo — gospodarsko in politično, kar je danes »neraždvojiio povezano — na edino velesilo v Srednji Evropi, mfs.
Preobražensky), »Umetniški večer ptujskih umetnikov«, »Glavni činitelji sodobnega mednarodnega razvoja« (dr. Vrčon), Kako rešujejo Čehi manjšinski problem« (prof. J. Šedivy), »Vzgoia v družini« (dr. St. Gogala), »Peter Bezruč« (A. Debe-nak), »Najnovejši slovenski pravopis« (prof. St. Bunc), »Rihard Jakopič« (A. Podbevšek), »Pred dejstvi« (Juš Kozak).
Povprečno je posečalo 100 obiskoval5 cev posamezna predavanja, kar je lep uspeh za Ptuj v nameri z obizM »Ljudskih univerz« drugod.
Iz blagajniškega poročila je razbrati} da je bilo 6978.25 din dohodkov n 0846.50 din izdatkov. Narodna odbrana je podprla »Ljudsko univerzo.-: z 2000'din. Nadalje je še prispevala mestna občirta 400 in Združenje trgovcev 300 din. Ostalo se je nabralo z nabiralno akcija in vstopnicami.
V	letošnji sezoni je bilo_ 5 predavanj. Dve predavanji o glasbi (Škerjanec, »Iz svetovne vojne« (gen. Belič). O ČSR (Še-divy) in režiser Žižek o sodobnem gledališču.
Letos se je podružnica »Ljudske univerze« v Ptuju odločila, da se osamosvoji. V to svrho je izdelala društvena pravila, v katerih je obrazložen namen »Ljudske univerze«, da širi splošno izobrazbo med vsemi sloji, predvsem s predavanji najrazličnejših tem, kakor tudi s strokovnimi tečaji in poučnimi izleti itd. Poudariti je treba, da je članstvo dostopno vsem slojem brez razlike na stan, poklic in nazor.
Na ustanovnem občnem zboru je bil. soglasno izvoljen za predsednika »Ljudske univerze« dosedanji preds. podruž-. niče prof. St. Cajnkar. Prav tako so prešli iz starega v nov odbor S. Skaza iii Hesel Drago. V nov odbor so izvoljeni še ti: Oabrijel franc kot zastopnik delavstva, Koren Karel kot zastopnik železničarjev, Berlič Joško kot zastopnik obrtništva, Snoj kot zastopnik trgovcev* Zupančič Drago kot zastopnik učiteljstva in Neubauer Franc kot zastopnik kmečke mladine. Tajniške posle je prevzel prof: Jare, v ostalem pa se bo odbor konstituiral na prvi odborovi seji.
Tokrat je bila izražena posebna želia, da se osnujejo debatni večeri, na katerih bi predvsem obravnavali naša pereča obmejna vprašanja, gospodarske, soeialne ter kulturne probleme. Poleg tujih predavateljev naj predava čim več domačih, saj imamo v Ptuju ekonome, pravnike, zdravnike, profesorje, trgovce, obrtnike, delavce, ki bodo iz svojih področij rtiOgli najbolje osvetliti razmere v Ptuju in njegovi okolici.
Poudarjalo se je tudi* da priskoči Ljudski univerzi na pomoč predvsem mestna občina z izdatnejšo podporo: Ljudska univerza bo prosila podpore tudi pri ptujskih društvih in banovini. Pobirala bo tudi članarino.
S takim programom in takim delom bo »Ljudska univerza v Ptuju gotovo žela obilne sadove.
Delo podružnice .Liudske univerze" v Ptuiu
n M. o podružnice »Ljudske univ SVOJITEV Z USTANOVNIM
v petek je bil v sokolski dvorani »Mladike« ustanovni občni zbor »Ljudske univerze« v Ptuju, ki je bila dosedaj podružnica mariborske. Bila je ustanovljena po iniciativi ptujskih akademikov 3. okt. I. 1937.
Delovanje »Ljudske univerze« v PtujU s«- ;ic--naslanjalo na delo in izkustva mariborske »Ljudske, univerze«. Predavali so
ERŽE« V PTUJU IN NJENA OSAMO-OBČNIM ZBOROM 13, JAN;
tudi predavatelji, ki so govorili v Mariboru.
V	lahski sezoni ie bilo 13 predavanj. »Ptuj v politični žgoddVini Štajerske« (prof. Baš), »Ameriška svoboda in dolar« (dr. M. Vidmar). »V deželi polnočnega mese-ca« (prof. J Mlakar). »Vprašanje hi problemi pravega narodnega gospodarstva« (dr. A. Oosar), »M. Gorki« (dr.
o. V Ljubljani sta se poročila Miha Ov-senjak iz. Murske Sobote in Ivana Kapus z Bleda.
o. Zveza kulturnih društev v Ljubljani
je imela včeraj občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Zborovanje je vodil predsednik prof. Jeran. Poročila društvenih funkcionarjev kažejo, da je bilo preteklo leto zelo uspešno* kljub tertiu, da je bilo treba premostiti mnogo težav. Po sprejetem načrtu o bodočem delovanju je bila ižvdijeiia nova uprava s prof. Franom Jeranom tla čelu.
o. Prisrčna prireditev v ljubljanski glu-honemnicl. Včeraj je bila v ljubljanski gluhonemnici lepo uspela božičnica, katere sta se poleg drugih odličnikov udeležila ttidj, baii in ljubljattskih mestni župan. Po kratkem spdredu so bili vsi gojenci obdarovani.
o. five novi smrtni žrtvi jc zahtevala davica v Škofji Loki. Okrajno načelstvo je dalo potrebna navodila, da se nevarna epidemija zatre.
o. Železniška nesreča. V Škofji Loki,je na postaji 'trčila rezervna lokomotiva v tovorni vlak. Zadnji vagoni so iztirili in se popolnoma zdrobili. Materialna škoda je zelo velika, človeških žrtev pa k sreči til bilo.
o. Samomor mladega pravnika. Na Rož
rtfku v Ljubljani se Je ustrelil 22-letni ab-solVirani pravilik Rado T. iz Ljubljane. Kaj je mladeniča gnalo v smrt, ni znano.
o. Iskra iz dimnika zažgala hišo. Posestniku Rozmanu Jakobu v Črenjeveia je do tal pogorelo stanovanjsko poslopje. Orožniki so ugotovili, da je zanesel veter iskro iz dimnika v seno, kjer so videt' sosedje, da je začela hiša goreti. Ogenj je nastal, ker je žena kuhala za svinje. Škoda 30;000 din je krita z zavarovalnina
o.	Saje zažgale hišo. Posestnik Lenari Žunkovič je prijavil na orožniški postaj v Poljčanah, da so se užgale pri krušni peki saje in rfiu zažgale hišo. Sosedje sa rešili pohištvo iii zrnje. Škoda 25.000 di* je deloma krita z zavarovalnino.
o.	Smrtna nesreča na žagi. Na neki žagi v Solčavi je jernienje zgrabilo 30-16fneg2 delavca Josipa KUnifrreja iz Liubtiega i« mu poloniilo obe roki in iibgi. Nesrečnež je kmalu podlegel.
o.	Tat v župnišču. V župnišče pri Sv, Juriju V Slovenskih goricah je vlotfiil ne* znani mlajši mbški iii prebrskal predal« pisalne rtiize. Ropot je slišala župnikova kuharica, ki je zločinca prepodila.
o,	V Trojanah bodo spomladi pHčelf graditi vodovdd, ki je nujno potreben, saj je občutno pomartjkattje zdraVe pltnfe vo* de.
o. Nevarno naraščanje ljubljanskih v o.
da. Južno vreme in dež sta povzročila, da ljubljanske vode nevarno naraščajo, Ljubljanskemu polju grozi nevarnost, po* plavt ža enkrat je promet §6 uetuoten.
c. Borza dela išče čevljarja, mizarske* ga vajenca, hlapca. 8 kuharic, 4 Služkinje, 4 kmečke dekle, natakarico in ptistrež-* nico;
C; »Razvoj letalstva v SkHemjH« je naslov predavanja »Ljudske univerze« v Celju danes ob 20. v risalrtici dekl mešč. šole, Predava g. dr. Stahe Rape.
c. V bolnišnico je bil prepeljati delavec Škorc Jožef iz Sv. Urbana. Na ziedertell cesti si je zlomil nogo. • <
•	p. Dramsko društvo v Ptuju nam !>a predstavilo 20. t. rti. pb 20. dramo Joj.eu Krajnca »Detektiv Megla*.
p* Iz sodne statistike; Na kazertskei« oddelku okrajnega sodišča v Ptuju se j« lansko leto obravnavalo tiSfr slučajev, 663 se jih je rešilo s poravnavo ali od« stopojn drugim sodiščem* 464 pa se ja končalo s sodbo. V pripravljalnem pošto* panju *ža okrožno sodišče so primeri na* rasti} na 336 slučajev, od katerih so bili 303 že izvršeni in predloženi drž. tožil* stVU. Pravni portioči drugim sodiščem s« je nudilo v 517 slučajih. Prestopki so s« v priiiieri z 1. 1937 znižali za 60, zložinl {ia, ki spadajo okrožnemu sodišču ža 81 slučajev.
p. Umrli so: v bolnišnici 5-letna p os hči Pihler Rozalija iz Krčevine pri Vurberku, 1‘/Metila viničarska hči Skok Ljudmila iz Žetal, 6l-letna viničarka Podielthik iz PaVlOVe in Tiirst Ljudmila, 78-jetna zasebnica iz Ptuja;
p. Zlomila si je rdko 50-letna Murn Martina ria Tratah p tj padcu po zaledenelih tleh, 3-letiii pos. sin premrzel Franc iz Starešincev si je zlomit desno nogo.
p. v Ptttfti prebivalstvo pada. V j.
se je narodilo 228 otrok, 16 je trtftvoro-jeuili, umrlo jili je 244. V IfieSttH faH se je natbdilo 186 otrok, umrlo jih 140, poročilo še jih je 14. V minoritski fari se je narodilo 142 otrok* Umrlo jih 104, poročilo se jih je 55. Zanimivo je, če ne bi bilo mrtvorojenih otrok, bi se jih. narodilo isto število, kot jih je umrlo;
ri. Z jabolki čestitajo Novo leto, Na
našemi Primorju je navada, da. otroci čestitajo Npvo leto z jabolki, kar .je precej dobičkanosno. Vsakomur# ki mU čestitajo, ponudijo jabolko, v katero v znak zahvale vtisnejo dinarske, dVadinarske in celo desetdinarske kovance. Ta navada je bila letos predvsem privilegij mladih časopisnih kolporterjev.
Umetnik na trapezu, ki se je posvet? zdravniškemu poklicu
Maribor
Od nedelje do nedelje
Stoletna pratika pripisuje to leto Marsu, bogu krvavega meča in borb. Zato je; verjetno, da bo leto, kot napoveduje pratika, precej suho. Za minuli teden pa to menda ne velja, vsaj v kolikor se nanaša na brozgo, ki bi je ne prisodili niti jokavemu marcu. Menda ni bil s to meteorologijo zadovoljen ne deželan, ne meščan, niti oni iz centra mesta. Celo tam da je bila taka brozga, da je moralo radi nje odpasti četrtkovo zadružno predavanje.
Zdi pa se, da je tukaj vmes še druga, recimo notranja brozga. Ta je zmožna, pokriti in zamoriti marsikateri interes in cel6 oni, ki bi moral biti — in dejanski tudi je — naša prva zadeva. Je to gospo-darsko-socialna stran našega življenja.
Gospodarstvo pa je preveč vsakdanja reč jn smo ga že siti izpod domačih dimnikov. Je to sicer res, a z domačimi tožbami ne bomo rešili prvega problema, niti rte bomo tako hitro prodrli do resnice, da jc vsa politika v svojem bistvu aplikacija gospodarstva. Zelo dobro bi bilo, da bi se prav od te strani malo poučili in si z
večjo jasnostjo razlagali današnji položaj, neizbežno povezanost gospodarskega procesa ter malo razmišljali o novih bolj uspešnih poteh iz te gospodarsko-social-ne brozge.
Če se omejimo na brozgo v najožjem smislu, moramo biti včerajšnji nedelji hvaležni, da nas je rešila onega modernega blata izpod avtobusnih koles vsaj ob centru mesta. Iz srca bi bili hvaležni, če bi bilo tako tudi na že znanem cestnem kosu proti Pobrežju.
Sicer ni bilo od 1. do 2. nedelje razgla-šenja Gospodovega nobenih posebnosti razen one, ki so jo z jezo in žalostjo v srcu registrirali smučarji in ostala velika družina športnikov, ki so vsi morali odložiti svoj »pribor«. Jug je brezobzirno polizal skoro vso snežno smetano in so vsi upi v novo naklado ostali neuspešni. Prepričani smo, da se bo Mars, če nam bo naklonil v tem tednu bolj suhe dneve, prikupil zdravim in bolnim, mladim in sta-
Nov most čez Dravo
KJE BO STAL NOVI MELJSKI MOST? — FINANČNO VPRAŠANJE ŠE NI
REŠENO
Vprašanje gradnje novega dravskega mostu v Mariboru je eden najvažnejših lokalnih problemov. O njem je razpravljala na včerajšnji občinski seji tudi pobreška občina. Zupan g. Stržina je poročal o predpripravah m o preložitvi državne ceste Maribor—Ptuj. Gradnja novega mostu je že skoraj gotova stvar. Nastala sta le dva načrta, kje naj bo ta novi most. Prva struja se zavzema za gradnjo mostu pri Narodnem domu, druga pa pravi, naj se most zgradi v Melju. Ker pa je iniciativo za gradnjo mostu prevzela banovina, je tudi v njenih ro-
kah odločitev, kje bo novi dravski most. Tudi finančna stran gradnje še ni popolnoma rešena. Banovina je namenila za gradnjo pet milijonov dinarjev, mestna občina je stavila v proračun samo 200.000 dinarjev, okrajni cestni odbor tudi 200.000 dinarjev, pobreška občina pa 100.000 dinarjev. Gradnja novega mostu pa bo ve Ijala 13 milijonov dinarjev. Na posebnem sestanku prizadetih industrialcev so sklenili, da bo Hutter prispeval za gradnjo mostu milijon dinarjev, enako tudi drugi tovarnarji, če bodo imeli njihovi delavci prost prehod preko mostu.
Zakaj bije šepet plat zvena?
V	zadnjem času se opaža, da v Mariboru ob priliki požarov zopet bije plat zvona, dočim prejšnja leta tega ni bilo. Kakor smo zvedeli, je vzrok v slabili oziroma popolnoma pokvarjenih alarmnih naprav tukajšnje gasilske čete. Prejšnja leta so ob izbruhu kakšnega požara poklicali gasilce s pomočjo notranjih priprav, ki pa so sedaj v tako slabem stanju, da so sploh neuporabne. Baje so te alarmne priprave preko 50 let stare. Žice teh alarmnih priprav, ki jih ima mariborska gasilska četa napeljane po ulicah, so potrgane, kar ni čudno, ker so iz vojnega materiala, saj so prejšnje bakrene žice zamenjali z navadnimi železnimi. Zato je v interesu celega mesta, da se te gasilne alarmne naprave in ulični vodi čimprej zamenjajo z novimi. Baje ima gasilska četa že zadevne ponudbe.
Gradbeno gibanja v Mariboru
V	preteklem letu je bilo gradbeno gibanje v Mariboru zelo živahno, saj se je v mestnem okolišu zgradilo za 14,985.648 dinarjev novih zgradb. Lani so zasebniki in občina zgradili 10 pritličnih, 17 enonadstropnih, 3 dvonadstropne in 6 trinadstropnih stanovanjskih hiš, eno cerkev, dve industrijski zgradbi, 6 avtogaraž, 10 nadzidkov in 7 prizidkov. Z novimi zgradbami je Maribor dobil 230 novib stano. vanj, in sicer 40 enosobnih, 72 dvosobnih,
18	trisobnih, 2 petsobni, eno sedemsobno stanovanje in 80 sob s štedilnikom, 12 samskih stanovanj ter več enosobnih stanovanjskih prostorov. Tudi letos se bo razvila živahna gradbena delavnost. V delu so gradnja nove carinarnice, gradnja novega bogoslovja, palače »Drave« in več drugih zasebnih zgradb, v načrtu pa so gradnje palače »Vzajemne zavaro-
valne« na Glavnem trgu, nove gimnazije na desnem bregu Drave in nove tržnice na Vojašniškem trgu.
I I. sokolski ples odlično uspel
V	lepo okrašenem Sokolskem domu je bil v soboto zvečer III. sokolski ples, ki je nadvse odlično uspel. Prireditev, ki je bila v počastitev rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije, so poleg številnih sokolskih pripadnikov in občinstva posetili tudi mnogi predstavniki oblasti in zastopniki našega javnega življenja. Med drugimi smo opazili mestnega župana dr. J u-vana s soprogo, poveljnika mesta generala C. Stanojloviča s celokupnim oficirskim zborom, okrajna načelnika dr. Šiško in A j 1 e c a, starosto sokolske župe dr. Goriška in druge.
Odlično uspelo prireditev sta s kraljevskim kolom otvorila general Stanojlovič s soprogo mestnega župana. Sokolska društva, ki so po svojem meddruštvenem odboru prireditev organizirala, zaslužijo vse priznanje. Meddruštveni odbor sokolskih društev pa se vsem, ki so kakor koli pripomogli k lepemu uspehu III. sokolskega plesa, najtopleje zahvaljuje.
Vlom v razvanjsko Solo
Preteklo noč je bilo vlomljeno v razvanjsko osnovno šolo. Neznani storilci, najbrže sta bila dva, so izrezali šipo na oknu III. razreda v pritličju, ko pa so vlomilci načeli drugo šipo, se je ta razbila. Nato so se splazili v razred in hoteli odpreti vrata. Imeli pa so smolo, ker je bil v zunanji strani ključavnice ključ. Zato so morali brez plena oditi. S seboj so vzeli le izrezano Sipo. Na kraj dogodka je prišla tezenska žandarmerijska patrulja. Policijski daktiloskop g. Grobm je posnel prstne odtise, policijski pes pa je našel sled za vlomilci.
m. Preminula sta koroška roj‘akinja ga. Šeli Pirc, soproga mariborskega brivskega mojstra, ter g. Ivan Terbos, železničar v pokoju. Pogreb bo v torek popoldne. N. p. v m.!
m. Občni zbor Zveze Maistrovih borcev v Mariboru. V nedeljo, 5. febr., ob pol 10. dop. bo v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru redni letni občni zbor Zveze Maistrovih borcev. Predlogi se morajo predložiti upravnemu odboru 8 dni pred občnim zborom, to je najkasneje do 28. jan., ker se po navedenem roku prispeli predlogi ne bodo upoštevali. Pristop k občnemu zboru imajo samo oni člani, ki se bodo izkazali s potrdilom in legitimacijo, da so poravnali vso članarino do vključno leta 1939. Naši člani iz podeželja naj se poslužijo nedeljske polovične železniške karte.
m. Železniški uradniki so zborovali. Včeraj so pri »Meranu« imeli občni zbor železniški uradniki, člani Pododbora društva železniških uradnikov v Mariboru, ki ga je vodil predsednik inž. Jagodič. Centralno upravo iz Zagreba je zastopal
dr. Čampa, oblastni odbor v Ljubljani pa predsednik Miroslav Bertoncelj. Po poročilih predsednika inž. Jagodiča, tajnika Čretnika in blagajnika Lipovška so razpravljali o stanovskih vprašanj;h. Pereč je zlasti problem dopustov železniških uradnikov, ki ostanejo zaradi premalega števila osebja skoraj vedno neizrablieni. Novemu odboru načeljuje zopet inž. Jagodič.
m. Umrla je gospa Šeli Pirc, soproga brivskega mojstra. Pokojnica je bila koroška Slovenka, rojena na Strmcu pr: Beljaku. Pogreb bo jutri ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju.
m. Smrt v jetnišnici. V mariborski jet-nišnici je umrl 23-letni Henrik Leskovar iz Slovenske Bistrice, ki je bil zaradi tatvin obsojen na 15-mesečno težko ječo. Kazen bi v petih mesecih odslužil.
4 Sokol Maribor III. ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 22. januarja, ob 9. uri v krčevinski šoli.
4 608 strani velike osmerke obsega pravkar zaključeni 58. letnik Ljubljanskega zvona. Uredil ga je pisatelj Juš Kozak. V njem najdete najnovejše prispevke vodilnih slovenskih pesnikov, pripovednikov, esejistov in kritikov, pravi prerez našega duhovnega ustvarjanja v preteklem letu. Sezite po zaključenem letniku in naročite se na to najstareišo slovensko knjižno revijo! Celoletna naročnina znaša din 120.— (za dijake din 90.—); plača se lahko tudi v mesečnih obrokih! Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3 in pri njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.
m Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12. telefon 28—12; Lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22—13.
Kino
Grajski kino. Danes veliki nemški senzacijski film „Kavčuk“ film, ki nam kaže borbe za elastično zlato.
* Kino Esplanade. Prekrasni zgodovinski na bienali s prvo nagrado ocenjeni velefilm »Kraljica Viktorija« z Adolfom Wohlbriick-om.
* Kino Union. »Scipio AfrlSkt« monumentalno filmsko veledelo ogromnih dimenzij in razkošja ital. produkcije.
Mariborsko glmdmllšio
Ponedeljek: Zaprto.
Torek, 17. januarja ob 20. uri: »Matura«. Red C.
Sprememba repertoarja. Radi obolelosti g. Harastoviča se mora za torek, 17. L m., napovedana predstava operete »Vse za šalo« odložiti. Mesto nje se uprizori »Matura« za red C. Na gornje se posebno opozarjajo abonenti reda A.
Mariborska drama študira novo oder-sko delo hrvaškega pisatelja Andjelka Štimca, »Automelody« v Skrbinškovi režiji.
Kultura
Koncert mariborske Glasbene Matice
Glasbena Matica v Mariboru, ia eminentna kulturna ustanova, je pokazala s koncertom II. t. m. kulturno kapaciteto in slovansko zavest obmejnih Slovencev. Ne glede na to, da obstoje opravičeno različna mnenja o tem, ali je G. M. v teh dvajsetih letih izpolnila svoje poslanstvo, je ta koncert kot pomta dvajsetletnih prizadevanj pomemben dogodek, a po svoji kvaliteti tak, da smo nanj lahko ponosni. Dejstvo, da imamo po 20. letih malone kompleten simfoničen orkester, v katerem sodelujejo le v Mariboru živeči glasbeni profesionalci in amaterji, kf so večinoma na ta ali oni način vezani na G. M., da se rekrutirajo ti glasbeniki v veliki meri iz njenih nekdanjih učencev in da stoti sedaj celo na čelu njenega orkestra in pevskega zbora dirigent, ki je dobil prve temelje svojega znanja tudi kot njen učenec, spada gotovo med najbolj razveseljive rezultate njenega delovanja. Ta uspeh je dosegla G. M. kljub mnogoterim ov'ram, kljub notranjim in drugim težavam, kljub temu, da se bori prav v letošnji sezoni z najhujšimi težkočami. To pa dokazuje nleno življenjsko moč in nien ralson d'čtre v sredini, ki je sposobna nstvar-iafl in kumulirati kulturne vrednote.
Oglejmo si sedaj tri’faktorje tega koncerta: orkester, zbor in dirigenta.
Orkester, čeprav menda najboljši, ki ga je doslej imela G. M., kaže v svoji sestavi še neke pomanjkljivosti. Godalni korpus, ki je po kvaliteti zvoka gotovo najboljši, potrebuje vsaj še nekaj viol. Metalna pihala, dokaj dobro zasedena, se dajo po potrebi številčno dopolniti. Skupina Iešenrh pihal pa ima preslabotno zasedbo, a tudi kvaliteta nekaterih njenih pultov zaostaja za drugimi. To je prišlo do izraza zlasti pri Cajkovskem. Ves orkester, čeprav v njem sodeluje nekoliko strokovnjakov, ima amaterski značaj. S tem se tudi dajo razlagati posamezne (razmeroma redke) majhne nevšečnosti pri izvedbi. Te malenkosti pa postanejo docela nevažne, če upoštevamo veliki napredek, ki ga je pokazal orkester na tem koncertu. A to je odločilno: napredek, razvoj, elan. Ta orkester pa se bo brez dvoma še bolje razvH, če ostane v dobrih rokah.
Od nekoč mogočnega pevskega zbora G. M. je ostala razmeroma majhna, toda hrabra četa, zvesta svojemu poslanstvu. Tem večjo pohvalo zasluži. Upajmo, da bo po tem relativno lepem uspehu pevski zbor G. M. kmalu spet dosegel prej-
šnjo stopnjo, a zlasti mu želimo, da se mu pridruži zadosten pevski naraščaj. Zdi se nam, da je bil ta nastop znak konsolidacije razmer v pevskem odseku G. M. Sedaj je treba zavihati rokave, nadoknaditi, kar je izgubljenega in pogumno in vztrajno napredovati.
Dirigent g. Drago Š i j a n e c je muzik par excelience. Točno ve, kje so meje amaterskih združenj, ima pa kot odličen strokovnjak sposobnost, izčrpati stoodstotno vse možnosti, k! mu jih nudi poverjen mu ansambel in ga voditi od stopnje do stopnje bliže k zaželeni popolnosti. Superiorno strokovno znanje, rutino, pa tudi sposobnost doživljanja kaže zlasti kot orkestrski dirigent.
Njegova večja intimna naklonjenost orkestralnemu muziciranju kakor delu z vokalnim ansamblom je razumljiva, če upoštevamo njegove študije in dosedanje delo. Toda Hubezen do svojega dela, svojstvena vsakemu resničnemu glasbeniku, je zagotovilo, da se bo popolnoma vživel tudi v potrebe pevskih združenj. Sodelovanje Draga Šijanca pri Izgraditvi orkestralnega in pevskega odseka G. M. je vsekakor dragocena pridobitev za glasbeno kulturo Maribora in našega obmejnega ozemlja. Ob tem se nam nehote vsiljuje še ena ugotovitev. G. M. je že enkrat imela na Čehi svojih reproduktivnih ansamblov polnokrvnega glasbenika (mislimo na Marjana Kozino). Ce
sedaj primerjamo umetniške uspehe a M. v različnih dobah njenega obstoja, se nam nudi izkustvo, da sta umetniški uspeh in umetniška rast G. M. odvisna od tega, ali ima umetniško vodstvo. To nam dokazuje umetni-š k i rezultat dela teh dveh umetnikov, ki sta po svoji umetniški in psihični strukturi sicer zelo različna, toda oba umetnika. Torej: nikoli več tveganih eksperimentov z diletanti ali strokovnjaki dvomljivih kvalitet, če so tu prvovrstne sile! Pazimo, da nam ostane strokovnjak in umetnik, ki ga sedaj zopet imamo, in da s tem omogočimo stalen napredek ini stalno rast naše Glasbene Matice.
Celotni Glasbeni Matici od srca čestitamo! A tega koncerta ob njeni dvajsetletnici se bomo vedno s ponosom spominjali. Da, s ponosom!	L.	N.
k. Knjiga z naklado 10 milijonov izvodov. Povest »Koča strica Tome«, ki jo je napisala leta 1852. ameriška pisateljica Hariett Elisabeth Stowe, je bila prevedena na večino književnih jezikov in je doživela naklado 10 milijonov Izvodov, še lani so ugotovili, da spada v Newyorku med 12 najbolj čitanih knjig. Delo je izšlo tudi v slovenščini v več izdajah. Pri-I pomoglo je svoječacno zelo veliko, da je bilo v 7H-.,*»nih državah odpravljeno su-i ženjstvo črncev.
Soort
Tekmovanje za zimski cup
LJUBLJANA, HAŠK, SPLIT IN BATA SO IZPADLI IZ NADALJNJEGA TEKMOVANJA
Včeraj smo imeli izredno lepo športno nedeljo, ki je omogočala istočasno tekmovanja v zimsko-sportnih panogah ter nogometne tekme pri dovolj ugodnem terenu. Zapadna skupina klubov je včeraj odigrala povratne tekme, v katerih so izpadli klubi Ljubljana, HAŠK, Bata in Split Ljubljani se je tako izpolnila želja, da ji ni. treba več igrati v tej konkurenci. Moštvo Ljubljane je v Zagrebu kljub visokemu porazu igralo dobro, vendar je zmagala večja rutina Gradjanskega na razmehčanem terenu. Že po odigrani prvi polovici prvega polčasa je bilo pri stanju 3:0 jasno, da bo Ljubljana tekmo izgubila. HAŠK .'e igral povratno tekmo proti Sla-viji (S) ter je gladko izgubil s 3:0 (3:0) in tako tudi izpadel iz tekmovanja. Več sreče je imela Concordia, ki si Je z remijem v Borovem zagotovila sodelovanje v drugem kolu. Malo presenečenje je re-mis v Splitu med lokalnima rivaloma
Hajdukom in Splitom. Ker pa je Hajduk prvo tekmo dobil, pride kljub temu v naslednje kolo.
Rezultati v zapadni skupini so sledeči: Gradjanski:Ljubljana 6:0 (3:0).
Slavija (S):HAŠK 3:0 (3:0).
Bata:Concordia 2:2 (2:2).
Hajduk :Split 0:0.
Tudi vzhodna skupina je odigrala svo-ej prve tekme, ki so prinesle pričakovane zmage favoritov. Rezultati so naslednji:
BSK:S!avija (O) 3:1 (3:0).
BASK:Gradjansk! (S) 5:0 (2:0).
Jedinstvo:Zemun 2:0 (0:0).
Radnički:Jugoslavija 2:3 (1:2).
Tekma $AKS:Gradjanski je precej trpela radi blatnega terena ter je radi tega prišlo tudi mestoma do ostre igre. Pri padcu po hudem foulu si je igralec Šur-donja zlomil roko.
tl. zlet gorenjskih smučarjev v Kranjski gori
V	soboto in nedeljo je bil v Kranjski gori II. zlet gorenjskih smučarjev, ki je ob rekordni udeležbi tekmovalcev in gledalcev prinesel jako dobre rezultate. Kljub južnemu vremenu v večjem delu Slovenije so bile snežne prilike v Kranjski gori dovolj ugodne. Vršila so se mnoga seniorska in junlorska tekmovanja, v naslednjem kratko poročilo.
Za tekmovanje v teku se je prijavilo 53 seniorjev in 40 juniorjev. Seniorska proga je merili po splošni sodbi nekaj manj kot 18 km, imela je višinsko razliko 250 m. Vrstni red seniorjev:
1.	Klančnik Alojz (Dovje-M.) 51:49, 2. Smolej Franc 52:01,3. Žeinva Lovro (oba Bratstvo) 53:43, 4. Klančnik Gregor (Dovje-M.) 55:07, 5. Knap Leon (Ilirija) 55:35.
Za klasično kombinacijo so se plasirali:
I.	Klančnik Gregor, 2. Knific Jože, 3. Ker-štajn Andrej, 4. Petrič Anton, 5. Bevc Edo itd.
Junioril so tefcH le S km po isti progi kakor seniorji. V A kategoriji je zmagal Rožič Janez (Ilirija) v 28:39, v B kategoriji pa Polda Janez (Dovje-Mojstrana) v 30:12.
Spored drugega dne so otvorili tekmovalci v veleslalomu na 2400 m dolgi progi z višinsko razliko 400 m ter je imela 29 vratc. Med 54 tekmovalci je z lahkoto zmagal Praček (Skala) v 2:29.7, ki radi odsotnosti Heima ni imel resnega tekmeca.
Pred začetkom juniorskega slaloma je bilo svečano blagoslovljeno novo smučarsko terišče ter jadralno letalo kranjskogorske podružnice »Naša krila«. Sve-
čanosti so prisostvovali mnogi odličniki z banom na čelu.
V slalomu za juniorje je na progi 400 m z višinsko razliko 70 m ter 30 vratci zmagal med 55 tekmovalci Bertoncelj Jože (Gorenjec) v 46.4.
V teku naraščajnikov na 3 km je zasedel prvo mesto Rožič Jože (Ilirija) v 17:56.
V skakalnih tekmah juniorjev in naraščajnikov na 27 m skakalnici sta zasedla prvi mestj že znana skakalca Polda Janez (Dovje-Mojstrana) 145 točk, 18.5 in
19	m, ter Bukovnik Leon (Bratstvo) 144.8 točke, 19 in 19.5 m. Najdaljši skok je dosegel izven konkurence Bukovnik s 24 m.
Seniorji so skakali za naslov prvaka zleta in GZSP v Planici na skakalnici za 65 m, ki pa se je izkazala za preveliko, skoraj vsi tekmovalci so. imeli vsaj po eden padec. Najboljši skakalec v daljini in stilu je bil Bevc Edo (Ljubljana), ki pa je radi padca zasedel šele 6. mesto.
Rezultati klasične kombinacije za prvenstvo zleta: 1. Bevc (Ljubljana) 265 točk od 320 dosegljivih (51, 51p), 2. Pogačnik (Bratstvo) 256.8 (39, 41.5), 3. Klančnik Gregor (Dovje-M.) 253.1, (45, 46.5 p), 4. Razinger Tone (Bratstvo) 236.9 (40.5,
43.5).
ZA PRVENSTVO GZSP V KLASIČNI KOMBINACIJI: 1. Pogačnik (Bratstvo),
2.	Klančnik Gregor (Dovje-M.), 3. Razinger Tone (Bratstvo).
Za kombinacijo so skakali s skrajšanim zaletom. Samostojni skoki so bili nekoliko boljši, a še zmerom ne zadovoljivi, v posameznih disciplinah in prvi trije
1.	Klančnik Karel (Ljubljana) 143.1 (50, 52), 2. Jakopič Albin (Dovje-M.) 138 (47,
49.5), 3. Klančnik Gregor (DM) 135.5 (45,5.
47.5), 4. Razinger Tone (Bratstvo) 118.8 (41.5, 43.5).
Rezultati skokov za prvenstvo GZSP:
1.	Jakopič Albin (DM), 2. Klančnik Gregor (DM), 3. Razinger Tone (Br), 4. Zupan (Br).
Ob 18. So bik v hotelu »Slavec« v Kranjski gori objavljeni rezultati in razdeljena darila. Nagrajeni so bili vsi prvaki zleta v posameznih disciplinah n pa prvi trije v vsaki panogi za prvenstvo GZSP.
Občni zbor SK Slavije
V	gostilni Klemenšak na Pobrežju je bil včeraj občni zbor SK Slavije. Vodil ga je preds. g. Ferenc Adolf, ki je uvodoma pozdravil članstvo, zastopnike drugih klubov in tiska. Poudaril je, da se mora klub bojevali z velikimi materialnimi težkočami, najbolj ga pa ovira pomanjkanje lastnega igrišča, čeprav mu gre SK Železničar jako uvidevno na roko. Tajnik g. Pajer je poročal, da se je klu-bova administracija precej povečala proti, poprej. Klub je imel 39 sej in 19 članskih sestankov. Dramski odsek je priredil 3 veseloigre, ki so vsestransko uspele. Klub ima 85 rednih, 34 podpornih članov. Blagajnik g. Filipič je izkazal 1187.-din salda, ostalo klubsko imetje pa znaša preko 6000 din. Za nogometni odsek je poročal tajnik g. Pajer. Klub je odigral 26 tekem (6 zmag, 17 porazov in 3 remiji). Za šahovski odsek je poročal g. Rožmarin. Klub je sodeloval samo na enem turnirju ter si pri tej priliki osvojil pokal ŠK Fram. Na predlog nadzornega odbora je dobil celotni odbor soglasno absolu-torij. Pred volitvami novega odbora je pozdravil občni zbor v imenu SK Železničarja tajnik g. Jenko Jošip.
Za volitve so bile predložene 4 liste. Izvoljen je bil sledeči upravni odbor: Ferenc Adolf, preds., Pajer Konrad, pod-preds., Dasko Vinko, tajnik, Filipič Fric, blagajnik, Žohar Lovrenc, Vukovič Fric, Kitak Maks, Kocbek Rudolf, Žnidar Hubert, Vezjak Danilo, Ružič Ciril in Dasko Anton, odborniki. Nadzorni odbor: Pajer Jindra, Kralj Stanko, Rožmarin Karl. Razsodišče: Brežnik Štefan, Sotler Alojz, Volf Rudolf.
Končno se je razvila 'debata, v kateri so govorniki poudarjali, da bi morali merpdajni činitelji v večji meri podpirati težnje SK Slavije, v prvi vrsti pa bi naj priskočila na pomoč občina ter pripomogla klubu do primernega igrišča. SK Slavija je sicer na poti v drugi razred, ker je na zadnjem mestu prvenstvene tabele, toda agilno klubovo vodstvo je prepričano, da bo pri primerni pomoči od zunaj in resnem udejstvovanju svojega članstva zopet prišel med prvorazredne klube mariborskega okrožja.
s. Okrožni odbor LNP-a v Mariboru (službeno). Drevi ob 20. odborova seja pri »Zamorcu«.
s. Mariborski plavalni klub poziva članstvo na sestanek v ponedeljek, 16. t. m.,
ob 20. v Aljaževi sobi hotela Orel. Dnevni red: zimski treningi in razno, s. Občni zbor SK Železničarja. SK Že- ,
lezničar bo imel svoj letošnji redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto, 4. febr., ob 19. v tribunskih prostorih na stadionu.
s. Vines je zopet porazil Budgea z rezultatom 7:5, 2:6, 6:4.
s. Češkoslovaški nogometni sodniki so izgubili avtonomijo. Komisija za reorganizacijo češkoslovaškega športa jih je kot »Zbor sodnikov pri nogometni zvezi * vključila v zvezo.
s. V reprezentanci Nemčije, ki bo 29. jan. igrala v Bruslju proti Belgiji, bo igralo osem dunajskih nogometašev.
s. Stelzer in Jakaša, ki bi se morala boksati v Brnu, nista nastopila, ker so Loos, Ambrož in Steckl, najbobši moravski boksarji, zboleli na gripi. Oba se žo vračata v domovino.
Sah
Mednarodni Šahovski turnir v Leningradu
Doslej je bilo odigranih 7 kol. Tudi v poslednjih 3 kolih je bila večina partij prekinjenih, tako da je težko presoditi položaj. Po 7. kolu vodi Smislov s 4J4 točkami, sledi Rabinovič s 4, Ragozin in Reshewsky s 3Vs. — Nadaljevanje prekinjenih partij iz 5. kola je imelo naslednji rezultat: Smislov je premagal Bjelavjen-ca, Toluš Lilienthala in Ragozin Bonda-revskega, remis so končale sledeče partije Makaganov—Konstantinopolski, Pa-nov—Rabinovič. V 6. kolu je Ragozin premagal Smislova, Rabinovič pa Gog-lidza, dočim sta remizirala para Kan— Levenriš in Alatorcev—Makaganov.
Sedmo kolo je prineslo nenavadno senzacijo. V zelo napeti igri je Toluš premagal Keresa! Panov je remiziral s Smislo-vim, Goglidze z Bondarevskim, Reshev-sky z Rabinovičem in Magakanov s Kanom. Prekinjena partija iz 2. kola Keres-Bjelavjcnec je končala remis.
KLUBSKO PRVENSTVO SLOVENIJE
V	okviru Slovenske šahovske zveze sta bilj včeraj odigrani v Mariboru dve tekmi, ki sta prinesli zmage favoritom. Mariborski šahovski klub je zelo visoko premagal šahovski odsek UJNŽB, in sicer v razmerju 8:0. Za MŠK so igrali njegovi najvidnejši in najmočnejši igrab ci: prof. Stupan, Bien, Kukovec, Lobkov, dr. Lippai, Strniša, Ostanek in Stojnšek. Druga tekma je bila med I. in II. moštvom SK Železničarja. Zmagalo je I. moštvo v razmerju 5:3.
Rešitev križanke štev. 16.
Vodoravno: krokodil, lesa, oko, opera, ak, lavoro, Ob, vid, Tomaj, do, Adana, rt, čarati, Ala, in, otok, da, so.
Navpično: klopotača, rep, bodalo, osel, Marafc, karavana, os, avijatik. ' do od, in, Ikar, dr., do, lokomotiva.
ELAINE HAMILTON
8
ZE£EJ\A SMRT
DETEKTIVSKI ROMAN
Inšpektor je raztreseno gledal naokoli.
>Ali je imel Ardeen kak vzrok, da bi si želel imeti ključ vašega stanovanja?« je naglo posegel v besedo. In videl je, da je ostal sicer igralčev glas trden, oči pa so zamežikale.
»Ne, kolikor vem,« se je glasil odgovor.
»Kje je Ardeen v Londonu stanoval, gospod Ingram?«
»Rekel mi je, da stanuje v Stantono-vem hotelu,« je odgovoril igralec. »Toda hoče baje menjati stanovanje. Ne vem, ali je to storil.«
»Ali imate varno blagajno?«
»Da. ampak v njej ni nobenih vrednosti razen pogodb in gledaliških iger. Blagajna je v moji spalnici. Naj pogledam?«
Reynolds je prikimal in uprl oči na verižico, na kateri je imel igralec pritrjene ključke.
»Da. prosim.« — Šel ie za Ingramom v spalnico in gledal, kako prevrača nekaj listin v blagajni in brska po majhni škatli.
»Tu ne manjka ničesar,« je izjavil igralec. Dajal je verižico nazaj v žep, ko je nanjo pokazal Reynoids.
»Navsezadnje morate vendarle nositi nekaj železa,« je dejal veselo. Igralcu je čeljust odrevenela.
. »Tole je ključek od predala pisalne mize, kjer imam pisma.« Utihnil je in malomarno dodal: »Nerad nosim sveženj ključev, ker mi potem odstaja žep in v mojem poklicu mora biti človek dobro oblečen. Prav zato nosim tudi redkokdaj notes pri sebi. In moj sluga je še večji gizdalin. Ali ste zadovoljni, inšpektor?« je vprašal z nadihom formalnosti.
»Oh, popolnoma,« je rekel Reynolds. »Mislim, da bi šli zdaj lahko k vašim gostom. Ampak —« je prijazno zaklical, ko je zazvenel zvonček s hodnika. »Zdi se ini, da je to gospod, po katerega je telefoniral eden izmed vaših gostov — bila je to dama —, ko sta bila doktorja tukaj.«
Ingram je od presenečenja privzdignil obrvi. Kakor vse kaže, je tale policist s svojini okornim izrazom mnogo bolje opazoval stvari, kakor se je zdelo.
Iznova je pozvonilo. Dolgo, ukazujoče zvonjenje.
»Gospod Richard je nekoliko nestr-
pen,« je opomnil Reynolds. »Ali bi •mu hoteli odpreti, gospod Ingram?«
Gospod Richard Selcott je bil samoljuben mož, ki je pričakoval občno pozornost kot svojo pravico.
»Dober večer, Ingram,« je rekel. »Kaj vraga naj vse to pomeni? Moja žena mi je telefonirala v klub in rekla, naj rajši takoj pridem, če nočem imeti sitnosti.«
Igralec je potlačil smehljaj. Humor ni bila močna plat gospoda Richarda.
»To ni tako hudo, gospod Selcott. Nekoliko prijateljev jo je privedlo nocoj sem in po njihovem prihodu sva našla midva, Mansfield in jaz, mrtvega moža v jedilnici. Seveda so bili prisiljeni vsi, počakati, da odideta zdravnika.«
»Ali je tale zdravnik?« je vprašal Selcott, zroč na Reynoldsa.
Inšpektor je stopil naprej.
»Ne. Jaz sem iz Scotland Yarda, gospod Richard,« je rekel. »In zdaj pojdimo v knjižnico, prosim, gospod Ingram.«
Rcynolds se je oziral po knjižnici z vnemarnim pogledom, kakor da so prostor in prebivalci neizmenio oddaljeni od njegovih misli in njegovega zanimanja. Toda s tem dolgim pogledom je videl večino neživih predmetov in še nekaj drugih podrobnosti, tičočih se družbe. Dotične osebe bi strmele, če bi to vedele
Ingram je predstavil inšpektorja, toda razen nekaj preprostih vprašanj se je zdelo, da se inšpektor ne zanima preveč.
»Dobro! Ako je seja končana, bi šel rad domov,« je dejal Norrington odkrito.
Inšpektorjeve ustnice so se naglo stisnile.
»Razen gospe VVillensove in gospodične Burnettove, ki sta se pripeljali iz New Yorka danes, je bil nekdo izmed vas, dam in gospodov, že kdaj pred današnjim dnem v stanovanju gospoda In-grama?« je točno vprašal.
Vsi so rekli, da. Reynolds se je postavil tako, da je videl vsem v obraz.
»Hvala. — Kdo izmed vas pozna gospoda Karla Ardeena najbolj e ?« je hitro vprašal Reynolds. Začudil se je rezultatu, zakaj ime Karla Ardeena ni bilo pred njimi izgovorjeno.
Vsakemu je bral presenečenje in pozornost na obrazu, ki je dokazovala golo formalno znanje z mrtvim možem, hi čeprav so že sumili, da gre za nejcako tragedijo, še zmerom niso vedeli, da je bil mrtvec Ardeen. Ali pa so vedeli?
Mansfieldu, ki menda ni nikoli slišal o Ardeenu do nocoj, je bilo tudi sitno..
Čudni molk je prekinila gospa Willen-sova.
(&alje.)
Mariborske drobne vesti
Zborovanje čebelarjev
Včeraj je bil v Mariborskem dvoru občni zbor mariborske podružnice Slovenskega čebelarskega društva, ki ga je vodil ^predsednik g. Oton Črepinko. Občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik osrednjega odbora prof. Verbič iz Ljubljane in okrajni šolski nadzornik g. Močnik.
Po poročilih in razpravi je bilo sprejetih ^več sklepov, med katerimi je najvažnejši ta, da se prenese sedež Zveze za bivšo marib. oblast Iz Celja v Maribor. Podružnica si bo nabavila svoj potujoči čebelnjak za ajdovo pašo.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik O. Črepinko, podpredsednik Franc Luknar, tajnik Josip 2ivko, blagajnik Alojzij Živko, odborniki: župan F. Kirer, Štefan Gradišnik, Rudolf Repnik, Štefan Pušaver, Herman Rozman, Ivan Džura in Slavko Onič, nadzorniki: Ivan Potrč, Josip Kosi, delegatje za zve-zino upravo: Črepinko, Luknar in Kirer.
m. Ostavko na državno službo je podala gdč. Marica Kopič, učiteljica pri Sv. Križu nad Mariborom.
m. Zanimivo predavanje. Pod pokroviteljstvom Tujskoprometne zveze »Ppt-nik« in Združenja trgovcev v Mariboru bo v torek, 17. t. m., ob 20. v Ljudski univerzi interesantno predavanje o Hamburgu. Predava vodja potovalnega biroja Jugoslavije v Hamburgu g. Leo Potočnik.
m. Ljudska univerza. V ponedeljek ni prireditve. V četrtek 19. in petek, 20. jan.
predava dr. Štampar, načelnik ministr- in ustrelil njo in sebe. Kaj takega je go-stva v p., o sodobni Kitajski. Znameniti tovo že brala, lahko si misli. Tak človek naš higienist se je mudil več let na Ki- je, ne more živeti brez nje. Isto ji je za-tajskem in je globok poznavalec tamkaj- grozil Koletnik 17. novembra, ko sta jo
šnjih razmer. Skioptične slike in film.
m. Prometna nesreča v Slovenskih goricah. Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah sta trčila tovorni avtomobil industrialca Benka in avtomobil avtoprevoznika Čeha od Sv. Lenarta. Obe vozili sta močno razbiti. Nesrečo je pripisati preozki cesti na nevarnem ovinku, ki je brez varnostnih signalov.
m. Zbirka protituberkuloznega dinarja je dosegla v preteklem letu 455.018 dinarjev. Lani je ta sklad porasel za preko 100.000 dinarjev.
m. Vlom v občinski urad. V noči na nedeljo so neznani storilci vlomili v občinski urad v Slivnici pri Mariboru. Kaj so odnesli, še ni točno ugotovljeno.
m. Mariborski kadilci so pognali lani 26,501.439 dinarjev v dim. Zanimivo je, da je potrošnja tobaka in tobačnih izdelkov v preteklem letu porasla za preko dva milijona, kar gre gotovo na račun ukinitve eksportnih cigaret. Največ so pokadili »Drava« cigaret, in sicer 37 milijonov 945.000 komadov, sledi »Ibar« z 20,555.500 komadov, »Zeta« s 15,088.300 in »Morava« z 11,045.400 komadi. Mnogo so pokadili cigar, padla pa je uporaba žvečilnih »klobas«.
s Skrbinškom zvabila k neki Otilijini sosedi v Zabavcih. Otilija je bila obupana. Dva dni ni vedela, kaj naj stori. Začela se je oglaševati pamet.
K vsemu temu je dobila po dveh dneh Koletnikovo pismo, da mora.priti Še isto popoldne v Žurankino krčmo; kajti drugače jo bo predal odvetniku. Ali ne ve koliko jo bo to stalo? Obljubljati zakon ni mala reč! Če ne bo pri&ia sama, bo prišel z dvema pričama na njen dom. Dekle je vso preplašeno naprosilo soseda Holca, da jo je spremljal v Ptuj. V Žurankini krčmi je bila običajna družba že zbrana. Znova je bilo dosti vina. Ko je bila Otilija opita, je Skrbinšek potegnil iz žepa listino , in zaklical, da je kupna pogodba napisana, tudi listina za inventar. Otilija se je zavezala, da bo kupila inventar za 7500 din, denar ji bo dala Žuranova, ki si bo obdržala njene gorice, če ji ne bo poravnala dolga do 1. jan. 1938. Pogodbi so podpisale tudi priče, natakarica pa je naštela na mizo 4500 din, ki jih je pograbila mesarjeva žena. Obenem je rekla natakarica, da nima več denarja, da ji bo ostale tri jurje dala 21. t. m. Ko jo je prišla Otilija takrat terjat, pa je natakarica rekla, da Je
m. Dovozno cesto k cerkvici Sv. Areha že davno plačala. Trije jurji so šli za na Pohorju bodo zgradili s pomočjo okraj-
mesarjev dolg pri Žuranovi. Že dan po-preje jo je Koletnik zvabil iz stanovanja v Zabavcih in ji znova zagrozil, da jo bo ustrelil, če mu ne bo izročila 3000 din in hranilnih knjižic. Dekle si je v naglici izposodilo 500 din v Zabavcih in jih zaneslo naslednje jutro v Ptuj s hranilnimi knjižicami. V gostilni »Pri slonu« jo je nagovarjal Koletnik. da mu naj prepusti mesarski inventar. Dekle pa se. je prvič zavedlo ter mu zagrozilo, da ga bo ovadila.
Dva dni pozneje je dobila Otilija pismo, da mora priti k odvetniku dr. Horvatu v Ptuj. Prišla je in tam 24. nov. podpisala z g. Koletnikom poravnavo, da mu prepušča 500 din in tri hranilne knjižice,. da tako vsaj deloma poravna škodo, ki jo je zakrivila zaradi neizpolnjene pogodbe, ker je mesarski pomočnik zaradi nje izgubil službo. Obenem ji je Koletnik zagrozil, da bo šla vsa zadeva na stol sedmorice v Zagreb (!). kar jo bo stalo najmanj posestvo. Nesreče še pa ni bilo dovolj. Dva dni pred novim letom je dobila Otilija opomin od odvetnika dr. Horvata, da plača Žuranovi do konca leta 7500 din. 75 din obresti in 120 din stroškov; drugače jo bo tožil.
Obtožena Skrbinškova dva, Koletnik in Žuranova priznavajo dejstva, zanikajo pa krivdo. Oni so bili vseskozi poštenia-ki.
Razprava je bila preložena.
nega cestnega odbora v Mariboru hi turističnih ustanov. S tem bodo vsa cestna dela na'moderni pohorski transverzalni avtomobilski cesti končana. Otvoritev nove ceste bo letos julija ali avgusta.
S smUšia
Nenavadna ženitovanjska sleoarila
MLADO DEKLE ŽRTEV DVEH MESARJEV IZ PTUJSKE OKOLICE
Mariborska sodna kriminalistika obravnava redkokdaj tako kriminalno napete slučaje, kakor je sledeči. Že sama obtožnica se je brala kakor najbolj zanimiv podlistkarski roman. Glavna junaka pa so mlada posestnica in dva mesarja.
Mesar Josip Skrbinšek iz Zg. Brega pri Ptuju je imel včasi mesarijo pri Ptu-iu. Mesarija pa ni šla, mesar se je čez :,'Iavo zadolžil; rubeži so bili na dnevnem redu. Končno je opustil mesarijo in prodal mesarski inventar dvema zakoncema. Ta dva sta odprla mesarijo, a sta se kmalu prepričala, da ne bo šlo; zate-sadelj sta vrnila mesarski inventar Skrbinšku; vendar si je pa zadnji pridržal 100 šilingov, ki sta mu jih dala za aro. Zadeva sama ni bila nikaka sleparija, zdi se pa, da je padlo mesarju pri njej na pamet, da bi se še dalo kako manevrirati •: mesarskim inventarjem.
Tiste dni je terjala natakarica Kristina Žuranova Skrbinška za 3000 din. Iste dni
—	7. novembra — je breški "mesar Pod-soršek odpustil iz službe mesarskega pomočnika Alojza Koletnika zaradi pijančevanja. Mesar Skrbinšek in njegova žena Marija pa sta že kaki dve leti poznala mlado 23-letno posestnico Otilijo Obra-novo. Otilija je bila mlada, imela je vinograd in rada bi se poročila. Samo malo preveč lahkoverna je bila in duševno malce zaostala. Ali to so bila dejstva. In ta dejstva: 3000 din dolga, odpuščenega mesarskega pomočnika, Otilijo in mesarski inventar je bilo treba združiti. Mesar Skrbinšek se je takoj podal na delo. Obranova bi kupila njegov inventar za Koletnika. ki bi bil kakor nalašč ženin« za njo. Poslej so se dogodki vrteli kakor na filmskem platnu.
9. novembra se je Otilija Obranova oglasila pri Skrbinšku na Zg. Bregu. Ta jo je napotil v bolnišnico. Rekel ji je, da je tam njegova žena, ki bi se od sile rada nekaj važnega pomenila z njo. Otilija je odšla v bolnišnico, poiskala Skrbinškovo in se zapletla z njo v razgovor. Kmalu sla bili ženski pri ženitvi. Mesarjeva je povedala, kako pozna mladega in čednega mesarja, ki bi pač bi! kakor nalašč za njo. Se ne bi omožila? Kaj bi čakala? Otilija je zardevala, povedala pa ni nič odločilnega. Razdvojena in vznemirjena je odšla iz bolnišnice in mislila na mladega mesarja. Naslednji dan se je
tako mimogrede oglasil na njenem domu v Zabavcih — vas leži precej kilometrov izven Ptuja — Skrbinšek, jo najprej povprašal, kaj misli, potlej pa ji tudi on zaupal, kako dober mesar je neki ta mladi Podgorškov pomočnik — Kolet-nik. Prilika za ženitev je preklemano redka. Otilija je bila skoraj pripravljena. Seveda ni takoj privolila, bila je mlada.
—	Naslednji dati. 11. novembra, sta potrkala pri Otiliji mesar in Koletnik. Mesar je predstavil Koletnika Otiliji kot njenega ženina. Govorili so o Otilijinem vinogradu, in tudi Koletnik je omenil, da ima vinograd in da bi se rad kar oženil. Po kaj bi čakal? Preden sta možaka odšla, sta še za trdno zabičala nevesti, da se mora oglasiti prihodnji dan v Ptuju; nikakor ne sme pozabiti svojih treli hranilnih knjižic.
Prišel je ta drugi dan, obed je bil pripravljen, Otilije pa od nikoder. Ženina in mesarja je že skrbelo, pa se jih je več napotilo po raznih poteh proti Spuhlji, da ia ne bi zgrešili petične neveste. No, nevesta se je odpravila z doma, Koletnik jo je prvi srečal. Krenila sta k Skrbin-škovima na Zg. Breg. Med obedom in po njem so pili. Otilija se je opijanila in se skoraj zmehčala. Nič se ni branila, ko so ji obesili za popotnico na dom ženina; mislila je, da že more tako biti. Koletnik je prespal noč v njeni hiši. Preden je pa odšel, ji je zatrdno zabičal, da naj pride popoldne za njim v mesto, da se bodo dokončno pomenili. On je namreč poštenjak! Otilija je prišla kakor vedno, Skrbinšek pa jo je zapeljal v krčmo natakarice Zuranove. Znova jo je napajal. Potlej je prišel Koletnik in oba sta ji prigovarjala, naj proda gorice, naj da denar Koletniku, da bo lahko odprl mesarijo v Ptuju. Živela bi v mestu, in to bi že bilo nekaj! Gorice bi pa kupila kar Žuranova. Ali ne? Otilija je bila skoraj pri volji. Na večer se je vrnila domov, drugo jutro pa so jo sosedje v Zabavcih opozorili, naj se raje ogiblje teh mesarjev, da ni dobro imeti opravka z njimi.
Otilija je razmišljala o tem In se skoraj odločila, da jim bo pokazala hrbet. Dan zatem, 14. nov., se je cel6 skrila Skrbinšku, ki je prišel po njo, ali mesar jo je le staknil In jo zvabil k Žuranovi. Koletnik ji je prigovarjal zlepa in zgrda zaradi inventarja, ženitve in gorice. Ce ne, ji je zagrozil, si bo kupil repetirko
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oelaslb stane »sak« beseda SO oar: oalmaniia orlstolblna ia te oglase ie din 6.—. Dražbe orckllcl doplsovania In ženitovaalskl oslasl din I.- do besedi Naimaniii znesek za te oelasc le din 10.— Oebelo tiskane besede se računalo dvoino Ociasni daveh m enkratno obiavo znala din 2.—. Znesek za male oeiase se olaCule tako! Drl naročilu oziroma ca ie vooslatl v olsmu skuoal i naročilom ali olj oo poštni ooloinld na čekovni račun St. 11.409 Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din
Razno
ČE HOČETE res dobro vino Piti, morate v »Prešernovo klet« priti. Trafenik v Gospo ski ulici. 	244
TOMAŽEVA ŽLINDRA
SE JE POCENILA!
18%me vagonske pošiljke franko vagon Ljubljana po
din 92.—, Na drobno iz Maribora po din 110.— ‘za 100 kg. Kmetijska družba, Maribor, Meljska cesta, tel. 20-83. 358
Prodam
KONCERTNI KLAVIR
(znamke Schweigkofer), primeren za društva, na prodaj. Naslov v upravi.	357
Sobo odda
Odamm takoi SOBO S ŠTEDILNIKOM
v Spesovem selu. Vpraša se Pobreška c. 21.	366
V naiem
SKLADIŠČE
v Mariboru, primerno za trgovino s premogom vzamem takoj v najem. Ponudbe pod »Kurivo« na upravo »Večer-nlka«.	363
Sluibo dobi
Slutbo Ule
Mlad. poročen in zanesljiv MOŽ
vajen vseh del, išče službo kot sluga. Ponudbe na »Ve-černik« pod šifro »Sluga«. 362
Pouk
SLOVENŠČINA. NEMŠČINA. ITALIJANŠČINA. FRANCOŠČINA
po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. zajamčeni uspeh. Aleksandrova 14-1, levo.	367
UČENKA
se sprejme. A. Nožir, modi-stinja, Tezno, Ptujska cesta št. 19.	361
ZA PRODAJO ROČNIH DEL
na trgu ob sredah in sobotah rabim agilno prodaialko. Koroška c. 1.	364
/jUaT
■fol
’	^yo
l°S£oot,
3c»uLouu>?u». uX.I<l
t
Potrii globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je naša srčno ljubljena žena, mama, stara mama, teta in svakinja, gospa.
Šeli Pirc, mi. Feihtar
soproga brivskega mojstra
po dolgi in mučni bolezni, že tretjič od kapi zadeta, v 66. letu starosti za vedno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 17. januarja, ob 16. (4.) uri popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju. Maribor, Beograd, Zagreb, Ljubljana,
Kropa, Selca in Strmec pri Beljaku,
16. januarja 1935. žalujoči soprog RADIVOJ PIRC in ostalo sorodstvo.
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo lužno vest, da je, dne 15. t. m., ob */s 8. uri zvečer preminul, spreviden s tolažili sv. vere, naš oče in stari oče, gospod
Ivan Terbos
železničar v. p.
Pogreb blagopokojnega bo v torek ob K16. un na magd, pokopališču v Pobrežju.
Maribor, 16. januarja 1939.
žalujoči otroci in ostalo sorodstvo.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in uprava: Mtuibor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25.-67 in up,rave šjev. 28-6Z, — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.