St. 24.______________ Izhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, Četrtek: in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pofit prejomana ali v Gorici na dom poSiljana: vse lato ........15 K »/,...........10 • V............» • Posamične Številke stanejo 10 vin. „S0čA" ima naslednje izradne priloge: Ob novem letu „Katipot po fiorUkem.ii SradiMaRskenTs:' jn r&atipot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dva. trat v leta ..Votnl red ie letnic, parni kov in poštni* tve»". * . Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulic, §tt*v. 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrScak Na naroČila brn doposlane naroCpine se ne oziramo Oglasi in poslanice se raCunijo po"*Peiit-vrstah c> tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Ve5kiat po dogodbi. Ve6je Črke po prostora. — — Reklame in spisi v uredniškem dela 30 v vrsta. Za obliko in vsebuio oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K V Gorili, v torek dne 25. februvarija 1908. -i- Tcčaj XXXVIII >Vfl9 za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v. Gosposi ulici. St. 7 v Gorici v I. nad ti Z urednikom je mogoC^ govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne;' ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. naročnino in oglase je plačati loco fiorica Dopisi-naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage re5i, katere n* spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo ]a upravntstvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse, leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »So5a« iu*.»Pjrimorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarjalii^teh-le tobakaraah: Solmarzv Šolski ul, Jellersitz tfjfumski ul., Ter/i^u na tekališču Jos-Verdi, Peter Krebelj-^apucinŠ^ici, L Bajt v po-kopališčni iiUci, I. Matiussi v ulioflFoAnica, I. Hovanski v Korenski ulici St. 22; v TrstuA tdbakarui Lavrenfiifi na trgu della Caserma. / avčič v Gorici. — Tslafen it. 83. T »Gor. Tiakama« A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Novi deželni volilni red in naši trgi. Po starem volilnem redu so volili trgi sami svojega poslane- Upoštevala seje davčna občina trga,, namen jo bil dati poslani'« trgom, ne pa vasem in selom, ki spadajo k trgom. V novi volilni red pa je utak-nil Gregorčič krajevne občine (Orts-gemeinden), dasi občinski zakonik .pozna le župnuije; o krajevnih občinah tam ni sledu. Klerikalcev pri takem volilnem redu ni vodil morda kak dober namen, ampak namen je bil prav slab in hudoben. Dr. Gregorčič je hotel vreči jabolo razdora med tržaue in tržke okoličane, ki spadajo pod skupno občino. Namen je bil oropati trge za poslanca s pomočjo volilcev v vaseh in selih, ki spadajo k trgom. Da bomo videli jasneje Gregorčičeve račune, naj navedemo številko prebivalstva po trgih in vaseh ter selih, ki spadajo k trgom. Bovec ima 17H2 prebivalcev t Kal-Koritnica 270. Skupaj 2058. Volilcev je za deželni zbor 101. Kobarid ima 818 prebivalcev, Bužid h Svlno 41,9 ; skupaj 1237. Volilcev j* deželni zbor 92. Tolmin ima 805 prebivalcev; vasi: Cadrn, Dolje, l.ubinj, Podoielec, Polubinj, Kavna, \oiarji, Zatolmin, Gabrije, Prapetno, $eliLct>, Zadlaz, Žabce 3404, skupaj 4321'. Volilcev za. deželni zbor 184. Kanal ima 761 prebivalcev, Bodrež, Gorenjuvas, Hrija, Morsko, Vrh 140G, skupaj 2167. Volilcev za deželni zbor 111. Sv. Križ ima 1205 prebivalcev, Dobravi 5.^1, skupaj 1846. Volilcev 126. Komen ima 1H)2 prebivalca, Malidol, S»to, Tomaževka, Volejigrad 1314, skupno 22.HK Volilcev 110. Sežana f 7«* volilcev), Ajdovščina (4i"w in Nabrezina (86 volilcev) so samostojne brez vatsij. Vasi in sda dajejo tako skupini trgov, mest in industrijskih krajev lepo število volilcev, ponekod jih močno nadkriljujejo, tako n. pr. v Kanalu, kjer ima trg 27 volilcev, okolica pa 84. Gregorčičevi računi so šli torej oči vidno za tem trge preglasovati s pomočjo okoličan-skih glasov. Po trgih nimajo klerikalci ničesar iskati, zategadel pa so se hoteli maščevati nad trgi ter nabujskati volilce po sosednih vaseh in selih, da bi se postavili proti tržn-nom. Na Tolminskem so vasi oddaljene od trga po več ur, te vasi imajo Čisto druge težnje nego tržani, ali namesto da bi jih ušteli med kmečke občine, so jih priklopili trgom. Pa kako prefrigano je ravnal Gregorčič. Solkan je pač Čisto industrijski kraj, isto-tako Miren, ali volilci iz teh občin so »kmetje", bodo volili v kmečkih občinah, kmetovalci n, pr. v kanalskih hribih, ki spadajo pod kanalsko občino, so pa tržani pri deželnozborskih volitvah. Napravili zmešnjavo, razcepiti tržanein okoličane, to je bil nameu, da so se skovale krajevne občine. Ali volilci v skupini trgov, mest in industrijskih krajev vidijo to jasno, radi tega pa nočejo sesti na limanice klerikalnih raz-diračev. Nočejo, da bi radi te volitve prišlo do kakega spora med tržani in okoličaui, radi tega obsojajo Gregorčičeve namene ter se združijo za skupnega poslanca. To pa je toliko lažje, ker so dobili kandidata, ki bo mogel zastopati kar najbolje interese jednih kakor drugih. Volilno gibanje. Z Dolenjega Rrasa. Menda Se ni videl Kras tik pred volitvami tako mirnih časov, kakor jih imamo sedaj. Sklepali bi lahko, da vlada med volilci popolno soglasje glede volitve, in da bodo Kraševci glasovali kot en mož za kandidate, ki so si jih sami določili. Tako sklepanje bi pa bilo, kakor ve vsak dober poznavalec razmer, napačno. In morda je taktika nasprotnikov ravno ta, da hočejo s tem, da se vzdržujejo javnih nastopov, in da ne imenujejo kandidatov, v zadnjem hipu zbegati napredne mase pri volitvah v kmečkih občinah, da bi potem želi sadove nepripravljenosti od strani narodno-napredne stranke. Na vse to kažejo različna znamenja. Komenski dekan, gorjanski kurat Oblak in tudi župnik Abram iz Bilj, ki je rojen Kraševec, prikazujejo se tu in tam in pripravljajo svoje pristaše na volitev. Tudi dr. Brecelja je videti včasi na kraških tleh. Lepo na tihem delajo brez hrupa in skoro neopaženo. Na tak način se je tudi ustanovila v Komnu pred dobrim mesecem „Kmetska zveza". Tako na tihem so opravili (navzočih ni bilo z Oblakom in dekanom vred niti 20 ljudij), da so Komenti še le črez dva in več dnij izvedeli o tem shodiču, ki se je vršil .pod pokroviteljstvom dekanoviin pri Obrihtarju. Pred kratkim pa je bilo Citati v „Edinosti", da je vlada potrdila pravila „Kmetske Zveze" za Komen. Bati se nam sicer te „Kmetske Zveze" ni; kajti Kraševci po večini niso tako neumni, da ne bi vedeli, kaj je pravi in edini namen tem zvezam: privezati namreč kmeta popolnoma nafarovž in dejati ga pod jerobstvo g. nuncev, ki se pa na kmetijstvo drugače popolnoma nič ne razumejo. Na take limanice Kraševci ne pojdejo. Kakv^cc-pa-rekelj bilo bi skrajno napačno misliti, da bodo na dan volitve na Krasu napredni kandidatje brez boja izvoljeni, in zna se zgoditi, da se tik pred volitvijo v kmetskih občinah proglasita klerikalna kandidata. Brezbrižnost in nepripravljenost na napredni strani bi se v tem slučaju lahko hudo maščevali. Ne gre pa le za kmetske občhie, ampak tudi za Splošno kurijo, ki bode volila že 2. marca. Med naprednimi kandidati je tu tudi naš državni posluuec g. Alojzij Štrekelj*. Dolžnost vsakega Kraševca v tej kuriji je, da odda glas temu svojemu državnemu poslancu, kije gotovo najmarijivejši goriški ! po si anec. Ako vsi Kraševci store svojo dolžnost v tem oziru, bodo g. Alojzij Štrekelj gotovo izvoljen. Klerikalci se ga boje kot vraga, ker jim ne ugajajo lepi vspehi, ki jih doseza. Zato pa se vedno vanj zaletavajo. Kraševci, dajte jim primeren odgovor na dan volitvel Naj pojasnim na tem mestu okolnost, ki jo sedaj izrablja „ Primorski list" proti njemu: Pravi, da edini poslanec Štrekelj se ni udeležil seje za povzdigo Primorske, ki se je vršila pred kratkim na Dunaju ter poživijo kraške in vipavske občine, naj se obrnejo z zahtevami in željami na Gregorčiča in Fona. Pojasnujem: Gosp. poslanec Štrekelj je dobil dopis mini-sterstva odotični seji v roke, ko je bilo že prepozno priti pravočasno na Dunaj. Pismo je namreč šlo v Dalmacijo in še le od tam ga je dobil v Komen. Nikomurnibilo to bolj žal, nego njemu. Ker mu tako ni bilo mogoče k seji, sestavil je obširen „memorandumB, v kojem je obrazložil vse težnje svojega volilnega okraja. Ta »memorandum" je odposlal na pristojno mesto in poskrbi t jdi, da bo izvedela o njem slovanska [javnost. Ker živi v vedni dotiki z volilci, in kakor je poslančeva dolžnost, sam hodi med volilce, da mu. izražaj o svoje želje, so mu želje okraja dobro znane, in js na pod-lugi dobrega in vsestranskega poznavanja razmer predložil vladi tudi vse nujne zahteve svojih volilcev, da se povzdigne njegov volilni okraj v vsakem oziru. Volilcem g. Alojzija Štreklja nikakor ni treba še le hoditi k njemu za to in kaj še le h Gregorčiču ali Fonul »Primorski list'' postaja s tem svojim pozivom naravnost smešen. Ta dva naj skrbita rajši bolje za svoje volilce, da ne bode treba šele poslanca Štreklja, da on prednaša vladi želje njunih vo- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". =-- Francoski spisal: = ALBXANDRB DUMAS. ===== (Dalje.) -- Povejte mojemu očetu, pravi kraljičina, da najde bodisi kot kralj ali kot begunec, zmagovalec ali premagan, mogočen ali reven, v meni vedno svojo udano, srčno ga ljubečo hčer. — Vem, milostljiva gospa, pravi Wintor ter se dotakne z ustnicami kraljičinega čela. Potem odide sam skozi te velike, temne in zapuščene dvorane ter si obriše solze, katerih se ni r . ^1 ubraniti pri pogledu na to kraljevo bedo, tako few. jko in hkratu tako dostojno, obriše si solze, ki se jih ni mogel ubraniti, naj je bil še tako otrpnel v taku teh petdesetih let, ki jih je preživel na dvoru. XII. Stric in nečak. Konj in iakaj sta čakala Vvlnterja pred durmi: ves zamišljen se je napotil proti sv;:-;emu stanovanju ter se ozrl od časa do časa nazaj v tiho, temno f.i-dovje Louvra. Tedaj je zapazil, kako se je neki jezdec takorekoč odluščil od zidu ter mu sledil v raz- dalji nekoliko korakov ; spomnil se je, da je zapazil tudi pri odhodu iz kraljeve palače podobno človeško senco. Tudi Vfinterjev lakaj, ki je stopal za svojim gospodarjem, se je nemirno obračal za onim jezdecem. — Tony, pokliče Winter lakaja ter mu namigne, naj pride bliže. — Tu sem, milostljivi gospod. In sluga pristopi k svojemu gospodu. — Ali ste zapazili tega človeka, ki gre za nami ? ~ Da, milord. — Kdo je ? — Ne vem; toda sledi vam že od kraljeve palače; pred Louvrom se je ustavil ter počakal, da ste prišli dol, in sedaj gre zopet za vami. — Kak ogleduh kardinalov, pravi Winter sam pri sebi; naredimo se, kakor da ne bi opazili njegovega nadzorstva. In vspodbodel je konja ter se zakadil v labirint neštetih ulic, ki so vodile do njegovega stanovanja ob Maraieu: Ker je bival dolgo na trgu Royal, si je vzel sedaj Čisto naravno stanovanje v bližini nekdanjega svojega bivališča. Neznanec je zdirjal v galopu za VVmterjem. Winter je stopil s konja ter odšel v svoje stanovanje, misleč si, da bo dal opazovati ogleduha. Toda ko je odložil rokavico in klobuk na mizo, jej zapazil v ogledalu pred seboj obraz, ki sa je pojavil na pragu njegove sobe. Obrnil se je, in pred njim je stal Mordaunt. i Winter je obledel ter obstal nepremično na mestu. Mordaunt pa je stal na pragu, hladno in grozeče, podoben Gommandeurjevemu kipu. Trenutek je vladal leden molk med obema. — Gospod, izpregovori potem Winter, zdi se mi, da sem vam že dovolj jasno povedal, da mi je to zalezovanje zoprno; zapustiti me torej, ali pa vas dam zapoditi, kakor sem vas dal zapoditi v Londonu. Jaz nisem vaš stric, ne poznam vas. —- Stric, odvrne Mordaut s hripavim, rogajočlm se glasom, motite se ; to pot me ne boste dali zapoditi, kakor ste me v Londonu, ne boste se upali. Tudi ne boste več tajili, da niste moj stric, sedaj vem mnogo stvari, ki jih pred letom nieem vedel. — Kaj me to briga, kar vi veste I pravi Winter. — O, pa še celo vas briga, stric, o tem sem prepričan, in kmalu boste tudi vi mojega mnenja, pravi Mordaunt z nasmehom, pri katerem je spreletel Winterja mraz po žilah. Ko sem stopil prvikrat pred vas. v Londonu, sem vas vprašal, kaj je z mojim imetjem, ko sem stopil pred vas drugikrat, sem vas vprašal, kdo je oskrunil moje ime; danes stopam pred vas, da vam stavim še vse strašnejše vprašanje, da vam rečem, kakor je rekel Bog prvemu morilcu: »Kajn, kaj si storil s svojim bratom Abelom ?« — Milord, kaj ste storili s svojo sestro, s svojo sostro, ki je bila moja mati ? Winter se je umaknil pred ognjem teh žarečih oči. — Z vašo materjo? — Da, z mojo materjo, milord, odvrne Mordaunt ter ga meri srdito z ečmi. ? (Dalje pride.) lilcev, kar se je d ose daj že opeto-vano moralo zgoditi. Bevskanja »Prim. lista" naj KraSevci in Vipavci kar nič ne poslušajo in naj bodo uverjeni, da njihov poslanec zanje dela, in to lahko tndi vedno vidjjo; saj ne zamudi nikake prilike, da ne bi sam prišel med nje. Priporočati je torej vsem zavednim Krašovcem in zlasti vsem veljakom, da ne drže križem rok, in da se ne dajo omamiti s tem, da se klerikalci navidezno za volitve na Krasu malo brigajo. To je le njihov manever. S Krasa mora zadnji napredni mož na volišče, in v deželnem zboru ne bodemo mogli imeti boljših zastopnikov, kakor so gg- Alojzi] Štrekelj, dr. Gustav Gregorin in losip Štrekelj. _____Pobrigajmo se sedaj v zadnjih dneh za našo sveto stvar in delajmo z vsemi silami, da bodo izvoljeni naši v istini pravi ljudski poslanci, in da bode ves slovenski zavedni svet s ponosom gledal na kršni Kras, ki tako trdno in neomejeno stoji tukaj kakor nepremagljiva trdnjava svobode in napredka! flajpruo bomo uolili 3 poslance iz sploSnega uolilnega razreda. Te tri bomo volili dne 2. marca 1.1., to je prihodnji ponedeljek. Te tri poslance volijo skupno Slovenci v političnih okrajih Sežana, goriška okolica in Tolmin. Slovenski volilecpod Predelom in pri Brkinih bo volil 3 poslance skupno. ?sak volilee v slovenskem delu dežele napiše tri imena. Ta so: Anton Križnic, župan v Kanalu, dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici, Alojzij Štrekelj, državni poslanec in posestnik v Komnu. Rodoljubi! Somišljeniki! Razla-lagajte to volilcem! Pozor na izkaznice! Opozarjamo volilce v splošni ku-riji in v kmačkih občinah na izkaznice. Dobijo po dve izkaznici, edna je za splošni volilni razred, druga pa za kmečke občine. Najbolje, če se vzame 2. marca obe izkaznici s seboj, da bi se kdo ne pomotil ter vzel napačno, ker potem bi morda ne smel voliti! Paziti, da se izkaznice ne izgube! Paziti, da se ohrani po volitvi v splošni razred druga za kmečke občine! D nedeljo 1. marca bo shod u Su. Križu na Oipauskem. Odpoveduje se shod pri Rebku, napovedan za nedeljo 1. marca t. 1., ter se sklicuje shod v Sv. Križ za popoludne ob 3 in po! v dvorani A. Ferjančiča. Na shod prideta kandidata Alojzij Štrekelj in Andrej Gabršček. !z Perone. Pozor S Ta teden bodo delili glasovnice. Naši somišljeniki, volilci, znano vam je Se, kako da so nas lani mamil! in podpisavali glasovnice nekateri klerikalni agitatorji, med njimi so se najbolje sponesli občinski ob-hodnik »Nuteli" in pa občinska čuvaja Pev-menski in Podgorski. Torej pozor! Vsaki pa naj podpiše svojo glasovnico po svojem prepričanju in to je naše kmetske kandidate, katere smo mi kmetje sami izbrali in ti so: v splošni volilni kuriji Anton Križnic, župan v Kanalu; dr. Alojzij Franke, odvetnik v Gorici in Alojzij Štrekelj, drž. poslanec v Komnu. Priporočamo gori pisanim, kadar bodo glasovnice delili, naj nikomur oni ne podpi-savajo, da jim kdaj ne bode škodovalo in naj ne mislijo, da bode »šjor Antonio zmiraj nas komandiral, ako ne obrne velo", ker mi Pevmanci in Podsabotinci nismo več tako zabiti, kakor smo bili enkrat. Pevmanec. kastna nuala — vrednost mala. (Iz Grgarja.) V zadnji številki »Primorskega lista" te bere med drugim tudi o shodu, ki ga je priredila »Slov. ljudska stranka" 16. t. m. v Grgarju. Ta »resnicoljubni" list se hvali, daje bil shod lep in dobro obiskan. Kaj čudo, če se zbere v tako veliki občini, kakor je naša, 100 ljudi? Za nas Grgarce nel G. Ciril Vuga pa je bil tako »korajžen", da bi kar iz kože skočil, ali pa vsaj iz kute, Če bi se ne zavedel, da je dušni pastir. Bil je torej ta shod »bulo" v pravem pomenu besede, kaj ne, g. Vuga in kompanija ? Ha, dva za en »par", g. Vuga pa g. »urmohr" Rustja iz Bat. Govorila pa sta moža res kakor dva velika. Čuditi se pa moramo, da ima klerikalna stranka v svojem taboru tako,slabe govornike; ta dva enkrat nista za rabo. Po našem mnenju bi bolje storila, ako bi imela shod v ledenici g. Madona v Podlakah, tamkaj bi se vsaj ne osmešila. Pazno se sledili zbrani možje in mladeniči njiju govoru, kaj ne? Gotovo da! Toda ne radi tega, ker jim je njiju govor pretrasel kosti in mozeg, temveč radi tega, da bi ta suhoparni govor ob-lS^"ib^^~^omfiiiii" kajti prepričani so bili, da »kompajn" temu ne bodo več slišali. Odgovarjala sta le g. poštar Milost in g. župan, pravi nadalje. Kje so pa drugi? Skpro bi rekel kakor oni — greh se pove, grešnika ne. — Če ne »falim", da je bilo na shodu le par mož, katere smete smatrati za svoje sobojevnike. Da se je zaletel »Primorski list" le v ta dva, ve že zakaj, irogoče drugih po imenu ne pozna ?! Prvi, to je g. Milost, se je s svojimi ugovori le blamiral, pravi ta »resnicoljubni" list. Kajpak, da se je! Kdor ni z nami, ta je proti nam, blamirali pa ste se v vašem listu sami. Kapito ? Nadalje se čita, da je gosp. Rustja privedel g. Milosta konečno do tega, da je poslednji umolknil, to je po domače ga je »panu". Res se je g. Milost naveličal ugovorov, kajti spoznal je, da če pametni ne neha, neumni še manj. To je bil torej eden sovražnik, ki ga je premagal g. »bradač" Rustja. Kaj pa z g. županom ? Tudi ta je moral zapustiti bojno črto ter se podati sovražniku. Tako sta gg. Vuga pa »urmohr" Rustja zmagala na celi črti. Slava jima na veke! Reklo se nam je celo, da smo se pri zadnjih volitvah po večini dali zapeljati od lepih besed in obljub agrarne stranke. Mi se pa nič ne kesamo, da smo volili g. A. Štreklja. G. Štrekelj nam ~3 za to pa tudi hvaležen in naklonjen, saj nas je še pred kratkim obiskal in dal lepih naukov, kako naj ravnamo z živino, trtami in drugim žlahtnim sadjem, ako hočemo kaj imeti. Vprašamo le, kedaj. pride pa g. Fon v Grgar, da pop-ivi svojim volilcem oni potok, o katerem je ti-stikrat govoril? Najbrže, da pride drugo luno ali pa po veliki noči, ko pride kaj k moči. Da ne pozabim onih dveh mož, se obrnem še enkrat s ponižno prošnjo v imenu vseh Grgarcev ter jima kličem: »Slavna junaka, drzna boritelja, ne hodita s takimi opravili nikdar več k nam. Sicer pa vama Želim vse dobro !B Servus Nacl!! Delikidol, 22. februvarja 1908. Danes proti večeru smo imeli tukaj volilni shod, katerega je sklical naš državni poslanec g. Alojzij Štrekelj. Zbrali so se skoro vsi volilci naše občine v prostorih g. župana, kjer so pazno poslušali g. poslanca. Ko je dovršil poročilo o sedanjem položaju v deželi, sledila so jako živahna popraševanja o delovanju v deželnem in državnem zboru, katera nam je g. poslanec temeljito obrazložil. Volilec g. K. priporočal je, naj se gosp. poslanec zavzame za to, da se notarijati po-državijo, ker tarife so za ubogega posestnika previsoke, kar so vsi navzoči živahno pritrjevali. Sprejete so bile soglasno kandidature, katere nam je g. poslanec priporočal. na shodil u Su. Križu v nedeljo se je ponovno povdarjala opravičena potreba, da ima v kmečkih občinah ajdovski okraj svojega kandidata. Sprejela se je v tem smislu tudi resolucija. Shod je bil dobro obiskan. Volilci so izrekli ponovno željo, naj kandidira g. Peter Medvešček kot zaupnik ajdovskih volilcev. Shod u Štanjelu. V prostorih restavracije g. Starca je bil 23. t. m. impozanten shod. Na vabilo g. drž. poslanca A. Štreklja se je zbralo ogromno število volilcev. V 1% uri trajajočem govoru pojasnil je gosp. poslanec važnost deželnega zbora in volitev. Z navdušenjem je bila sprejeta kandidatura v splošni kuriji in v kmečkih občinah, od naše stranke postavljenih kandidatov. Govoril je tudi gosp. Jos. Štrekelj, ki je pozival zborovalce pod zastavo, na koji blišči sloga. Shodu je predsedoval g. GuliČ iz Kob-dilja. — Prišel je pa k shodu tudi razgrajač Pipan — »Kristus", kateri je, kakor smo | slišali, razgrajal tudi v Kobljeglavi. Da ni vplival g. poslanec pomirjevalno na zborovalce, dogodila bi se mu neprijetnost, katero bi dolgo pomnil. Pri odhodu sta bila navzoča kandidata z ovacijo pozdravljena. Eden izmed množice je navzoče opomnil: »Videli in slišali ste, kako je bilo, a ne zabite citati prihodnji »Prim. List* in »Gorico", da se prepričate, kako bodeta ta dva sveta lista lagala". Skriti in potuhnjeni klerikalci. Komen, 24. februvarja 1908. Ne da bi kdo prej znal, skrito in potuhnjeno sta prišla v Komen včeraj dva reševalca vere Brecelj in Kremžar. Komencev ni bilo pri shodu razun 5—6 odvisnih ljudi. Od zunanjih vasi privrelo je kakih 150 mož povabljenih iz farovža. Kakor slišimo, so to samo od farovžev odvisni ljudje — meso prodano — zapeljauci in siromaki na duhu, — G. naš župnik prišel je k nam ponižen, vljuden, prijazen z vsakim; ko so mu pa siromašni Komenci popravili farovž, da more stanovati v njem vsak knez, ko so ugodili vsaki njegovi želji, zdaj ko nima več potrebe, pa hruli nas in imenuje našo vas »Sodomo in Gomoro". Farovž — naše solze, naši trudi in žulji, služi za trdnjavo, iz katere strelja zdaj ta naš »zahvalni" gospod nune na nas. — Sramota! — Lagalo de je na shodu, napadalo poštene ljudi itd. to je politika svetih mož! Če so klerikalci pošteni ljudje in ne lopovi, naj prirejajo javne shode kakor naši kandidatje, naj bode dovoljen vsakemu pristop in ne samo prodancem in odvisnjakom od farovžev. Zanimiu duogouor doeh uolilceu, ki sem ga te dni u mestu slišat. A: Zdravi Pepo, kako je kaj ? B: O, živio boter! že gre, lepo vreme, da je veselje. A: Kaj pravijo pri Vas o volitvah? B: Pri nas smo vsi agrarci, in če ni hudir, moramo sedaj pri volitvah tisto Črno barako podreti, ker ne maramo več tistih lenuhov na naše stroške rediti. A: Torej ste prepričani vdobiti pri volitvah večino? B: Seveda, če nas bodo naprednjaki podpirali. A: Zakaj se pa ž njimi ne dogovorite? B: Saj bi se že, ali Gabršček, njih voditelj, je tako razkričan in duhovniki in tudi drugi menijo, da ž njim ni mogoče delati, ker bi silil s svojo glavo vedno naprej in, in naši poslanci . . . A: in Vaši poslanci bi ne čutili dovolj eneržije mu slediti in se z vso odločnostjo zavzeti za pravice in koristi našega naroda proti oholim Lahom? Da je Gabršček razkričan, ali je to čuda? On deluje vže 25 let v prvih vrstah med goriškimi Slovenci; on je bil prvi, ki se je lotil z vso odločnostjo nastopiti v Gorici za pravice Slovencev. Saj se, ja, spominjaš, da je moral po mestu pri belem dnevu z revolverjem v žepu hoditi, ker ni bil varen pred Lahi. Ali ni v glavnem njegova zasluga, da smo si v Gorici mi Slovenci toliko ugleda pridobili, da so potihnile psovke »ščavo"? B: To je vže res, to ti moram pritrditi, ali on se je duhovščini preveč zameril. A: Ta je pa lepa! Kaj ilsliš, da so ga duhovniki in njih listi božali; oni ga le sovražijo, ker se je njim odločno po robu postavil, ker oni hočejo lepo v brezdelju udobno živeti in naprej ljudstvo izsesavati. Le glej, kako so sedaj po Frankotu lopnili, ker ne trobi v njih rog, čeprav jim je bil pred leti, kaj, še letos dober poslanec, če bi se njim podvrgel. Klerikalci hočejo pač ko-mandirati, in kdor se temu ne pokori, je brezverec. 3: Prmojver, da je tako. A: Praviš, da ima mnogo nasprotnikov, pove? mi pa, Če poznaš moža, ki bi bil po celem Primorskem in v slovanskih deželah tako znan kot on in če ima kdo naših ljudij tudi toliko znancev in prijateljev. Le poglej, kako si je znal z marljivostjo in trudom zraven vsega političnega dela svoje socjalno stališče in ugled v mestu utrditi, ali ne z deželnim denarj -m kot Gregorčič, ampak z lastnim delom. B: Vse prav, ali jaz sem mnenja, da bi z mirnim in vstrajnim delom tudi mnogo A: Seveda, najlepši dokaz sta nam Ber-buč in Klančič, ki so mnogo lepega napravili, a žali Bog le za Lahe in nam potrebščine v 6 letih samo za en miljon kron zvišali. B: Ja, pa ona nista bila za to sposobna. A: Seveda ne, pa tudi drugi taki Bvet-niki ne bodo za nas nič dosegli. Le poglej socijalne demokrate, kako ti kričijo, pa glej naše brate Čehe, kako oni odločno nastopajo; le njih eneržiji in neustrašenemu nastopu se imajo zahvaliti, da jih ni poplavilo nemško morje. Da, dragi Pepo, dandanes je boj za obstanek hud in samo s cincanjem in minca-njem se ne pride daleč. B: Zdaj mi je pa res žal, da nimamo Še en par Gabrščkov, da bi Lahom in klerikalnim izdajalcem temeljito posvetili, od sedaj naprej pa hočem tudi jaz bolj odločno in neustrašno nastopati, pa glej: tam je naš kaplan, ki nas opazuje, pojdiva naprej! A: Er-,1 hal Tvoja eneržija in tvoj gorki sklep pa malo držita, ko zagledaš črno suknjo. Taki smo pač Slovenci. Odšla sta, in nisem mogel več poslušati. J. D Souodnjah je bil v nedeljo shod, na katerem se je zbralo kljub neugodni uri okoli 50 ljudij, ki so pazno poslušali govornika dr. Dereanija, Brajnika iz Št. Andreža in Pavletiča. Dua shoda u Tolminu. V nedeljo po maši so imeli klerikalci zaupen shod v »kloštru". Spustili so notri le svoje ovčice iz okolice in take može, ki niso nevarni, da bi kaj ugovarjali, — Dr. Dermastia je lomastil po liberalcih in predstavljal kandidata L. J o n k a iz Bovca. Popoldne ob 4. pa je bil shod, ki ga je sklical kandidat Andrej Gabršček. Poleg Tolmincev je bila navzoča tudi večina ude-ležnikov klerikalnega shoda. — Shodu je predsedoval g. J. Rutar. Ker kandidata Gabrščeka Še ni bilo iz Kobarida, je govoril prvi g. Andrej Vrtovec o gospodarskih vprašanjih. Ob 5. pop, je prišel Gabršček ter takoj nastopil; govoril je nad jedno uro o položaju v deželi ter pojasnil, zakaj hočemo spremembe v deželni hiši; v to nas silijo politične, narodne in gospodarske potrebe. Utemeljil je te tri razloge — na kar je bil soglasao in z navdušenjem sprejet. Govorili m zopet Vrtovec, Rutar in koDčno Gabršček, ki se je zahvalil za izkazano mu zaupanje. U Podbrdu je imel v nedeljo dr. D. Puc volilni shod, ki je vspel prav lepo. Poslušalci so z zanimanjem sledili izvajanjem govornika ter mu živahno pritrjevali. Ponesrečen klerikalni shod v Kobaridu. Kobariški dekan je prosil v imenu klerikalne stranke — občinski dom za shod v nedeljo ob 2. popoludne, češ: da počasti trg sam dr. Anton Gregorčič. Kobaridci so srčno želeli videti tega moža, o katerem gre hudomušen glas po deželi, da se Že težko giblje, laku se je zredil, ker le lenobo pase te? dobro pije in jo. Starešinstvo je odgovorilo, da dovoli »Občinski dom", toda za — javen shod, kakor ga je imel prejšnjo nedeljo Gabršček. Vkljub temu so klerikalci pošiljali vabila za — zaupen shod. Kdor ni imel vabila, bi ne mogel na shod. Od vseh Kobarideev je bilo le 7 tako srečnih, da so dobili vabilo. Od vrlih Svinjanov ni dobil vabila niti eden. — Sužidci so bili bolj srečni. Toda županstvo je »Občinski dom" zaklenilo. Ob 2. popoldne ni bilo videti še nikogar, ki bi vodil «»hod. Še-le proti 3. uri so pridivjali pred »Občinski dom" dr. Dermastia, ki je pripeljal na verižici kandidata Jenka, katerega je po maši pokazal že nekaterim iz tolminske okolice. — Od tam sta jo odkurila v klerikalno gostilno »pri Nemcu", kjer je bilo še kakih 25 klerikalnih backov iz okolice. Kaj so tam klobasali, nas ne briga. Kmetje po gostilnah pa so se razgo-varjali, da paprednjaki se ne bojijo luči, oni sklicujejo javne shode, da sme vsakdo 2ra-von, klerikalci se pa skrivajo in zapirajo, ker se bojijo — resnice, katero bi jim kdo utegnil povedati v obraz! Shod o Boucu. V soboto zvečer ob 7. uri se je zbralo 57 voliicev v Čitalnici. Vseh volilcev, ki so doma, je okoli 100, med temi lepo število v oddaljeni Bavšci. Zato je bila udeležba volilcev povsem zadovoljiva, zlasti zaradi tega, ker je bil shod sklican na hitro roko. Shod jo bil javen; vabljeni so bili tudi volilci nasprotne stranke. Nekateri so tudi došli. Predsednikom je bil izvoljen župan g. Anton Ad. M1 e k u 8, ki je shod otvoril, pozdravil in dal besedo kandidatu A. Gabrščeku. — Kandidat je skoro v dvournem govoru razložil položaj t deželi, kakorSen je bil, kakor&en je in _ kako bi moralo biti, da bi slovenska večina priSla do svojih pravic in do blagostanja. Gosp. Franc Ostan se obrača do kandidata, ki ga smatra že za izvoljenega po- Domače vesti. Hodoljnbi! Zaupniki! Somišljeniki! -Sedanji volilni boj je pokazal, da je opravičeno upanje, da v splošnem volilnem razredu zmagajo naši ljudski kandidatje — seveda ako stori fgak naš voliiec svojo dolžnost. Radi tega poživljamo na agitacijo od moža do moža, vsak glas naj se ima v slanca,' in mu polagana srce bovSki^ajHd^ volilcevje je zapuščen in zanemarjen v vsakem pogledu. Omenja razne potrebne ceste, potrebne naprave v bovških planinah, šolo ali,vsaj tečaj za mlekarstvo in sirarstvo itd. Prav lepo in obširno je ""govoril tldi g. Anion Šuler o splošni in enaki volilni pravici, ki edina bi dala goriškim Slovencem tisto zastopstvo, TrakorŠno nam tiče. Govoril je o raznih potrebah bovškega okraja in izrekel nado, da se bo zanaprej tudi za bovški okraj bolje skrbelo. Kandidat je odgovarjal obema govornikoma ter določil svoje stališče v vseh sproženih vprašanjih. Na to je bila na predlog župana gosp. Miekuža soglasno sprejeta kandidatura A. Gabrščeka. Na to je bil shod zaključen ob 10. zvečer. Samostojen kandidat hapanja. S Kobariškega Čujemo, da kandidira v kmečkih občinah tolminskega političnega okraja bivši deželni poslanec g. Iv. liapanja kot samostojen kandidat. DOPISI. Iz kobariškega okraja. OkfljM ftllpiCI t KolarM« vabi k rednemu letnemu občnemu zboru, kateri bo dne 5. marca t. 1. ob % uri popoldne v posojil-ničnih prostorih. Dnevni red po § 37. zadr. pravil in čitanje zapisnika o izvršeni reviziji v letu 1907. — Načel stvo. Družba sv. Cirila m Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda javlja, da se je prodalo računskih, oziroma gostilničarskih listkov od 1. oktobra do konca decembra 1907. 58.670, meseca januarja pa •20.577 komadov. V letu 1907. je dobila družba zanje 343 K 78 h. Veliko je še v resnici prav dobrih gostilen, kjer jih 6e nimajo ; zatorej se prosi g. gostilničarje, da jih naroče in zavedne Slovence, da jih po vseh gostilnah zahtevajo. Odjemalci imajo 10°/0 popusta. Družba sv. Cirila in Metoda v L j u b 1 j & n i je dobila za razpečani narodni kolek v letu 1907 — 4957 K 23 h. Do sedaj je nesel narodni kolek to leto največ, Skrbeti moramo, da 1908. prekoračimo svoto, 5000, katera se je tudi v proračun stavila. Na delo, da ne bomo nazadovali. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dala napraviti i 0.000 komadov »prejemnic v nadi, da prevzame vsak podružnični ud po eno. Toda preteklo leto se jih je prodalo le za 93 K 64 h, a družba je podala za nje, seveda za vse skupaj 600 K. Prosi se torej slavne podružnice in slovenske rodoljube, da jih skušajo spraviti v denar. Vsaka podružnica naj bi jih rabila kot vstopnice za nove Člane. Sprejemnica stane 20 h. Družba sv. Cirila in Metoda v L j ubij a ni je dobila na volilih leta 1907. skupaj 3295 K 90. Slovenci spomnite se prepotrebne šolske družbe S Včeraj je bi) ravnatelj v strahu! TNapovedana je bila nova opera. — Vstopnice so bile že dopoldne popol-| noma razprodane; opoldne pa je odpovedal nepričakovano — tenorist. — Hripav je! — Zdravnik je predpisal: I osem dni v postelji.... Kar si domisli ravnatelj, ter hiti v bližnjo trgovino Lpo škatlico pristnih Favovih Soden-Iskih pastil; pregovori Belmskega, da Fpovžije nekoliko teh pastil z gorkim j mlekom, ostale pa poje pozneje.... Učinek je bil čudovit. Na večer je j pel Belinski — očamjoče. K temu so pripomogle le Favove pristne So-denske pastile. Škatjjica stane K 1'25 j ter se dobi po vseh lekarnah, dro- Lgerijah in trgovinah z mineralno vodo. 7 najbolje, da se jim shrani izkaznice in volilni listek za zadnji dan. Pazite na glasovnice, da bodo pravilno popisane! Dobijo jih vsi pravočasno. Pazite na vse določbe privolitvi! Ne dajte se mamili od nasprotnikov! Državni poslmec Štreket] je predložil vladi, kakor je razvidno iz dopisa z Dolenjega Krasa, obširen memorandum z raznimi zahtevami in željami njegovih volilcev gledtš na vladno akcijo za gospodarsko povzdigo goriške dežele. Prihodnjič priobčimo vse glavne točke iz tega dobro premišljenega memoranduma. Pot. knjižnici Idrije" je daroval g, Pavlin, nadučitelj v Sovodnjah, 6 knjig in N. N. 1 knjigo. Hvala! Maturo na tukajšnjem ginmaziju je napravil včeraj Ljudevit Fajgelj. Izpraševalni komisiji je predsedoval prvič novi dež. Šolski nadzornik Perschinka. Laški kaodldatje. - Pajer še kandidira. -Laški liberalci so naznanili nekaj svojih kandidatov, in sicer v splošni koriji doslej dva: dr. Fabrovich iz Krmina in J. Bombig iz Gorice: v veleposestvu pa dež. glavar Pajer, J. Antonelli iz Červinjana in dr. G. Benar-delli iz Krmina. — Pajer torej zopet kandidira, in sicer z namenom, da bo deželni glavar. Mi dobro vemo, da nima takega zagotovila ne od laške liberalne ne od laške kleri rikalne strani. Urbi et orbi povemo, da je ta kandidatura sad pakta med njim in dr. Gregorčičem. Laški liberalci bi ga najrajši iztisnili iz veleposestva, ali v seji, v kateri so sestavili listo, ni imel nikdo poguma povedati tega, kar ogromna večina laških liberalcev srčno želi. — Pajer je pač zvezan z Gregorčičem in po njem s slovenskimi klerikalci, ki se rajše vežejo z laškim ultraliberal-sem kakor s slovenskimi naprednjaki aH celo kakor z onimi laškimi klerikalci, katerim napeljuje prost Faiduttt. Pakt mora dvigniti Pajerja zopet na glavarjevo mesto. Toliko za danes v razmišljanje. KlkO litije! — Čujte, pošteni Slovenci l — V „S! c vene a" so poročali iz Gorice, da je bilo na Gabrščkovem shodu v Bovcu 36 mož, sredi govora ps le še G, tako da je moral nehati vsled pomanjkanja poslušalstva. — Tako lažejo o shodu, ki se je vršil skore 3 ure; končal je ob 10. zvečer 1 O shodu v Tolminu pravi, da kmetje niti niso šli na Gabrščekov shod; le nekaj škricov mu je pomagalo dolgčas preganjati. — Vsi tisti, ki ste bili navzoči, imate tu zopet nov dokaz o lažnjivosti »o farovžih. Dalje pravi „Sloveneea, da se je šel Gabršček štulit tudi v Podbrdo in Kojsko z enako klavrnim vspehom, — dočim ga tam ni bilo! Klerikalci pa so imeli v Komnu 240 volilcev (resnica, v zaprte prostore so jih spustili 60), v Tolminu 430 (čudno, da ne 4311), v Kobaridu 200 (v resnici 40) itd.! — Klerikalcem prede huda i Zato lažejo, da se vse kadi, češ: morda pa vendarle koga preslepijo, da bo hotel biti v tako veliki družbi tudi on! — Sleparji! Napevtlaal veliki plis »Goriške slovenske mladine" je zbudil povsodi mnogo zanimanja. Na mnogo došlih nam vprašanj in poizvedovanj odgovorimo prihodnjič. Za danes prosimo gg. plesalce, ki se nameravajo udeležiti prvih plesnih tur, da pridejo v salonski opravi, drugače pa v temni promenadni obleki. Poštni urad tli poštni nablralntca v Pumi. — Pevma dobi ali poštni urad ali poštno nabi-ralnico. To je gotovo. Trgovinsko mini-steratvo je na podlagi znane interpelacije državnega poslanca Š t r e k 1 j a ukazalo poštnemu ravnateljstvu v Trstu vse potrebno poizvedeti ter potem staviti predlog ali za ustanovitev samostojnega poštnega urada ali pa poštne nabiralnice. Poizvedovanja skončajo v kratkem ter se na to takoj predloži ministerstvu predlog od strani poštnega ravnateljstva v Trstu ali za samostojen poštni urad ali za poštno nabiralnico. Pevmčanje naj poskrbijo, da pridejo poštnemu ravnateljstvu pravi podatki v roke. Sokolova maskerada „T gozda". — Kostumi so na potu. Zanimivo poročilo prihodnjič, t Veliki ples »Slov. čitalnice" ? Gorici. — Vabila za veliki ples čitalniški, ki so vrši kakor običajno zadnjo pustno nedeljo v društveni dvorani, so že razposlana. Ako kedo se ni dobil vabila, prosimo, da se oglasi-prkiruštvenem slugi g. Korsiču. — Odbor. Zveza narodnih društev. »Bralno In pevsko društvo Cvetroi" i Rlhem- borgu vabi na plesno zabavo, katero priredi * *]o L marca 1908. ob 4. uri popoldne v dvorani hotela Ličen. Svira veteranska godba iz Mavbinj. Vstopnina: za člane 1 K, nečlane 2 K. Vstop dovoljen le vabljenim gostom. — K obili vdeležbi uljudno vabi odbor. Izobraževalno In pivsko društvo »Prešeren« v SI. Plini vabi na pustno veselico s plesom, katero priredi v nedeljo dne 1, marca 1908 v prostorih g. Josipa Černica. — Vspored: 1. A. Nedved: »Dekletu", poje možki zbor. 2. I. Bartl: „0j planine", poje mešan zbor s sopran-solo. 3. Fr. Gerbič: »Rožmarin«, poje troglasni ženski zbor s spremljevanjem klavirja. 4. A. Nedved: »Rendez-vous", igra v treh dejanjih. 5. — »Polenta", šaljiv možki zbor. — Po končanem vsporedu se vrši društveni ples. — Vstopnina: k veselici 40 vin., sedeži I. in II. vrste 6o vin., ostali sedeži 30 vin. — PJes za ude 2 K, za neude 4 K. — Začetek točno ob 3l/2 popoldne. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. -obrtne in gospodarske vesti. Kmečka posojilnici v Prvičlni. — Ustanovila se je kmečka posojilnica v Prvačini, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo. Načelnik je župan g. Fr. Furlani. Knjigama A. Slbričtk v Gorici si je po dveh letih zakulisne borbe pridobila neomejeno koncesijo za knjigotrštvo in mu-zikalije. Proti tej koncesiji se je bila vprla naSa slavna trgovska zbornica, ki je bila poslala v Trst celo — deputscijo, da je pro-testovala proti dovoljenju koncesije. — Ali končno je pravica morala zmagati! Bil bi pač pravcati Škandal, da bi za dve tretjini prebivalstva v deželi ne mogli pridobiti niti jedne knjigarne, dočim jih imajo Lahi in celo Nemci dovolj. — Za vsako drobtinico se moramo Slovenci boriti z vsemi težavami in oviram; Razne vesti. Državni Zbor je sklican na dan 17. marca t. 1. Glavno so bo bavii s proračunom in delavskim ministerstvom. Svatopluk Čeh, slavni Češki pesnik, je umrl 24. t, m. v Pragi, NiSi ObSOjea. — Dolge mesece se je vlekla kazenska razprava proti bivšemu laškemu ministru Nunzio Naši, ki je skončala z obsodbo Nasija. Naši je obsojen na 11 mesecev in 20 dnij v ječo. I$eljencl. — V Trst je dospelo 19. t. m. nad 2000 izseljencev. Vrnili so se iz Amerike, ker ni dela. Večinoma so Hrvatje, Ogri in Čehi. Vsak volilec dobi: obleko, klobuk, srajco in čevlje po nizki ceni pri J. Medvedu === Gorica. Vsled velikanske zaloge in nania mogoče razpošiljati: sukna, Libertv, Perkale, Zefirje itd. na vse od 10 kron naprej. Priporočava se vseh zmožnih konkurenčnih cen, je lepo volneno blago, Satine, Batiste, poštne postaje franko, ako se naroči l prijazna naročila Pregrad & Černelič razpošiljateljski oddelek Gorica. „Vinarsko in gospodarsko društvo v Komnu"' društvo z omejeno zavezo. = VABILO = na II. redni občni zbor »Vinarskega in gospodarskega društva v Komnu", registrovano društvo z omejeno zavezo, kateri bode v nedeljo, dne 1. marcija točno ob 3 urah popoldne . ------v društvenih prostorih.------- Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje letnega računa. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število članov, vršil se bode v smislu pravil pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom občni zbor ne glede na število članov. — K obilni udeležbi vabi NaČelStVO. rURICTftFI F O P- Namizno orodje in posodje fpiznano težko posrebrnjeno najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd. dvornf zamiki GMoTle & C- DUMJ I- Hm** » (HetorictohoO- llustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih 'zastopano po prekupciti. — Kot jamstvo svojo izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Christofle. Žene! POTNIKI V AMERIKO Pozor! r^ 3 Pozor! Kdor ko«« dobro In hitro potovati ¦ francoskimi parobrodl fes Havra v Af-flro, naj pifia pred odhodom od domt st pojaanlla aa nato :z=========zrz=r==r najstarejšo firmo ' ¦ Zwilchenbart, Basel (Švica) Ce*Wkakfhfc l Za dobro In hitro ekspedlcljo se garantira« -j K9 Cenj. dame in gospodje - pozor! Imate e šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. Orijjinal-Iictoria stroji *5&5 uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji ^jLf za domačo rabo in obrtne namene. flri|iial-Vietirliit«ji«a"Sg za umetno vezenje >(rekamirei^). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. OriBiflal-Vietoria stroji S§inŠS§: lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. / Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria* trojev in drugih Šivalnih strojev, drokoles '»Puchs orožja, manične In vseh lovskih priprav pri tvrdki KERŠEVANI & CUK - GORICA Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica In popra^alnica BIVA CASTELLO fft 4, Ako trpite na strjenju krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Zlervas-a Kalk 244 pri Kolina ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: »Gospa B. iz W. pige: Lepa hvala! VaSe sredstvo je učinkovalo 2e 5. dan". Gospa L. v M. piše: nPriporoCaIa bom vaakomu Vaše izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega". Arhitekt S. v M. piSe: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo že po 3-dnevni rabi brez boleCin učinkovalo*. Proti poSiljatvi 1 marke nemške veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno, Za odgovor naj se priloži znamko. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = V najem se odda z 15. aprilom 1.1. j dobro idoča gostilna = in prodajalna. = Položaj zelo ugoden, ker se shajajo vozniki in delavci vodne in parne žage istega lastnika. Lesna industrija se bode v novejšem času znatno zvišala, naravno, da bode tudi za gostilno in prodajalno večji promet. Ponudbe se prosijo naravnost na lastnika Franjo Žagar, ffiarkovec, pošta Staritrg pri Rakeku (Kranjsko). Išče se = oljkinega olja prve vrste najboljših tvrdk iz Istre. Dalmacije Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 112, 120, 136, 1-44,1*60,180, 2"-. za loči po 72 vin. ------ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo so pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------mila in sveč,---------------- Cene zmerne* i&idfi g&iJjft-^B !&'&'&'&'&'& '&'&')fm'Lm'& za večjo lesno industrijo spreten taspieiit, zmožen tudi italijanskega jezika. Služba bi bila stalna in se lahko takoj nastopi. PJača po dogovoru. Ponudbe, podprte s spričevali se prosi na upravništvo tega lista pod „Kor. M.< Na prodaj je v Ajdovščini enonadstropna hiša z gostilno, več sobami in z vsemi potrebnimi prostori. Ista je v jako dobrem stann. Cena Ugodna. Natančneje podatke daje H. STIBIEL, Trst • Via Gaetano Donizetti št. 3. Denar prihrani, kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj- finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gene brez konkurence. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe io platno, ogledala, žima in platno. .....«». PAROBRODNA DRUŽBA Seuerno-nemški Lsloyd-Bremen (NORDDEUTSCHER LLOYD BREMEN) Redne parobrodne črte iz Bremena v Kovi - York, Baltimore, Galvesttin, BueilOS Alres, kakor tudi po pristaniščih južne Azije, Avstralije itd. Parobrodl Nemškega severnega Llovda: 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoeeanske vožnje, od katerih 30 s lu.oi 0 ton. 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; 2 velika parnika za vežbanje. 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih. 11 velikih najmodernejih parnikov v delu. 20) manjših parobrodov. Vsega skupaj 440 parnikov. od katerih 174 brzih. opremljenih z modernim komfortom. ki preplovejo ocean v 4 dneh. S**- 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. =~^ Cene zmerne. Dobra hrana na parniku. —~ Informacije in pojasnila daje Glavni zastopnik v Trstu Piazza Giusepplna 1. Telefon št. 2068. F. STUMPE