SLOVENSKO-AMERIKANSKI Koledar za 1.1900 je dobiti po 25 centov komad. List slovenskih delavcev v Ameriki JSTe \A/ jjet 1900 Ijo-bo "Vin. Vabilo na naročbo! ,,GLAS NARODA4' nastopi svoj osmi letnik in bode tudi letos izhajal po dvakrat na teden. Vaebina'in'cena listu ostane n e-spremeujena. Sedaj je posebno ugodno „GLAS NARODA" naročati za staro domovino, ker tam ne plačujejo več političnega koleka, velja pa ravno toliko kakor za Ameriko in Bicer: za vse leto .... $3 00, za pol leta .... 1'50, za četrt leta . . . "75. Tudi v tem letu s^ bodemo potrudili rojakom-naročnikom vatre-zati po našej skromnej moči. Cast, rojake pa prosimo pomoči, to je v dopošiljanju n a r o č 21 i 11 e in d o-pigovanja. Priporočamo pa tudi objednem naš K oledar za leto 1900 velja s poštuino vred 25 centov, ter v njem VBakdo najde kaj zanimivega in koristnega. Uredništvo in upravni^tvo. Razne vesti. Newyorski dolg in davki. Ob sklepu zadnjega novembra minolpga leta je znašal mestni dolg New Yorka $256,073 379.69. Poverjeni davkarski komisarji &o dokončali cenitev zemljiškega in osebnega posestva. V petek ali soboto bodo pred sodnikom višjega sodišča prisegli, da je cenitev pravična, Vrednost obdačenega posestva seje zvišala za nekaj manj nego $100.-000,000 proti 500 milijonov vrni-nolem letu. Po proračunu komisarjev bode davek za Manhattan nekoliko znižan. Sedaj znaša $2.48 od sto dolarjev cenjene vrednosti. Iščejo ovce, da bi jih ostrigli. Ž s nekaj časa se nahaja na Broadway št. 29 v New Yorku dobrodelna tvrdka jednaka sleparja Millerja v Williamsburgu. Imenuje se C. F. Macky & Co. in obeča vsem, kteri nalože pri njej od $50 do 8100 in več 4 odstotke obresti na mesec, ali 48 odstotkov na leto. To je sicer nekoliko manj, nego je Miller obljubil, toda vsejedno bodo tako visoke obresti, ktere morajo prouzročiti neizogiben polom, privabile dovolj ljudi, kteri bodo tvrd-ki zaupali tvoj denar, ne da bi dala zato drugo jamčenje nego brezvred-nostni košček papirja. Kdor gre vkljub temu javnega svarila na li-m a n ice, naj se pozneje nikar ne čudi, ako bode enkrat vse zgubil. Veliko pošte iz Evrope. Newyorškemu poštarju je došlo naznanilo, da ima v soboto dospeli poštni parnik „Lucania" na krovu 2530 poštuih vreč. To je največje število, ktero je kdaj kak parnik pripeljal iz Evrope v Ameriko, ali ktero je bilo v jednem dnevu v New Yorku sprejeto. Radi boerske vojske je mnogo prekoatlantiških par-nikov ustavilo svoje vožuje v Ameriko, kar je uzrok, da seje zakasnila poštna pošiljatev. . Snežni vihar v zapadnem New Yorku. Buffalo, N. Y., 3. jan. Brzo-javi iz Tonawande, Hamhurga, Duukirka, Silver Creeka in druzih mest zapadnega de*a države New York poročajo o hudem snežuem viharju, kteri je ustavil železuični promet. Buffalo je izvzemši iztočnega dela države vihar še nekoliko prisanesel. Farmerjem je vihar napravi) največjo škodo.. Veliko živine je poginilo. Tragičen dogodek pri sodniji. Te dni se je vršila v New Yorku sodnijska obravnava proti 361etue-mu Louis Gordonin, kteri je bil zatožen tatvine zlate ure v vrednosti $90. Navzoča je bila tudi njegova žeua, da bi pričala za svojega moža. Začetkom je odgovarjala na stavljena vprašanja brez razburjenosti, pozueje pa je bilo videti, da postaja čedalje bolj vzuemirjeua. Nakra-t se je nagnila v stolu ua stran in zgrudila na tla. Prenesli so jo v sosedno sobo, iu ker je bila nezaveetua, poslali po zdravnika. Obravnava se je med tem nadaljevala in Gordon je bil nekrivim spoznan. Ko ga je sodnik odpustil, hitel je nemudoma k svoji ženi. Slednjo so odpeljali v bolnišnico, kjer je zvečer umrla. Nevaren požar je izbruhnil 2 jan. ob 1. uri zjutraj na 1. Ave v New Yorku. Ko so zapazili ogeuj v petem nadstropju, bili so vsi prebivalci, večinoma družine z malimi otroci, v trdnem spanju. Le z velikim naporom in požrto-vali.ostnjo se je posrečilo rešiti prebivalce, 6 mesecev staro dete seje v dimu zadušilo, deset druzih osob pa Be je več ali manj hudo poškodovalo. Dva brata, 9 in 10 let stara sta v kritičnem položaju, ker sta dihala Be preveč dima. Kako je nastal ogeuj, kteri bi bil kmalu imel osedopolne posledice, ni zuatio, vendar sumijo, da so ljudje v prvem nadstropju na božičnem dre-veBU na lahkomišljeu način pustili goreti lučico in se podali k počitku Morilni plin. Plin je pričel v New Yorku svoje moriluo delo v staaovanju policaja Frank Gallagherja. Te dni so našli slednjega in 321etno Nelliji Walsh, s ktero je živel skupaj, od plina zadušena v stanovanju. Mislijo, da je eden od njiju nevedoma odprl plin, pri kurilnej napravi. Na drugem kraju so našli staro mater, mater in tri male otroke v ujih stauovauju od plina omamljene. Predno je mož prišel domov, odvedli so jih v bolnišnico, kjer so se zopet zavedli. Zahteva $75.000 za moža. Pred zveznim sodiščem v New iorku Be je te dni pričela obravnava v tožbi gospe Malwiue Prunier proti Lillian Ash, oziroma gospej Campbell. Tožiteljica zahteva od tekmovalke $75.000 odškodnine, ker ji je izneverila moža. Zala zato-ženka je preje živela s tovarnarjem in milijonarjem Viljem Campbel-lom, kteri je pred tremi leti umrl in njej zapustil premoženje. Prunier je takrat služil kot bolniški strežnik pri umirajočemu milijonarju. Takrat si je baje pridobil ljubezen zale Lilliam Ash in pozabil na lastno ženo, kar je slednji dalo povod k tožbi. Gospa Prunier je jokaje predložila sodišču pisma svojega soproga, in one ktere mu je pisala guspa ABh v dokaz, da je med njenim možem in Zalo Lillian obstalo pregrešno znanje. Delavce obdolžiliitatvine. V Balbachovi zlatotopilnici v Newarku kjer morajo delavci pri neznosni vročini in dušilnem so-paru delati 12 ur po dnevu in po noči za slabo plačo $1.50, vsacega delavca strogo nadzorujejo. Res, da je marsikterega delavca beda in piilika zapejjala k tatvini, toda splošno so tudi tukaj delavci pošteni in ni prav, da jih tolikrat sumničijo. Te dni so ob koncu delavnega časa zaprli dva delavca in obdolžili, da sta tvrdki pokradla zlata in srebra v vrednosti S150. V kotliču za jed jednega so res našli nekoliko slate in irebrne rude. Oba moža sta opazovala iu ovadila dva briča, ktera sta delala v topilnici poleg nju. Umrlaz razpelom i molitveno knjigo v roki. Gospa Jane Carney, 45 let stara, si je te dni v Brooklynu sama segla po življenju, ko je izpila precej kar-bolne kisline, in to zato, ker je bila že dalj časa bolehna. Njen mož in 15Ietna hčerka sta se podala zjutraj ua delo. Isti Čas je bila žena videti še dobre volje. Ko je Carney prišel opoludne domov, našel je svojo ženo popolnoma oblečeno mrtvo ležati na postelji. Na mizi je stala prazna čašica, v kteri je bil strup. V jedni roki je držala razpelo, v drugi pa molitveno knjigo. Poleg nje je gorelo par voščenih sveč, ktere si je pred smrtjo prižgala. Je bilo mar požiganje? Saratoga, N. Y., 2. jan.Hlevi Win. A. Shermanav Glen Fallon, kteri so pokrivali aker zemljišča so danes zjutraj do tal pogoreli. S poslopji vred je pogorela zelo vrednostna plemenska živina in 16 konj. Škode je 825.000. Ker so našli nad steno kolarnice pripet listek z napisom: ,,Ta bode sedaj prvi," mislijo, daje bil požar čin požigalca. ,,Cezar'' šel je ž njim v ječo. V Hobokenu, N. J., je te dni zvečer trkal na duri ubožue hiše star mož z imenom Edvard Livermore, z sivimi lasmi, v cunje zavit in sestradan, za njim pa je stal njegov pes „Cezar'' še bolj revna stvar ka kor njegov gospodar. Livermore je tarnal, da je njega in psa pregnala lakota in mraz iz njihovega zavetja in sedaj bi prosila za sprejem v ubož-no hišo.„Vas morda spravim notri", je rekel nadzornik, ,,psa pa ne, za tega County ne more skrbeti." — „Potem tudi jaz ne grem", je zastokal mož. ,,Cesar in jaz živiva, ali pa umreva skupaj. Enkrat mi je rešil življenje in obljubil sem, nikdar se od njega ločiti." Nadzor-uikjeimel človeško usmiljenje in razdelil hleb kruha med ,,Cezarja" in njegovega gospodarja. Drugi dan ju je peljal pred rekorderja Stanto-na v Hobokenu in mu vse povedal. Ta pa rek^l: ,,Dva postopača: 60 dni zapora za oba." In Livermore se je udal osodi brez tožbe, kajti „Cezar" ostane pri njemu. Nemški poneverjenec. Philadelphia, Pa., 3. jan. Tukaj so danes zaprli Karol Kyris-sa, kteri je kot občinski pisar v Mordheimu na Wiirtemberškem po-neveril denar in leta 1897 ubežal v New York. Leto dui je stanoval pri gospej Clark v Frankfordu in od tam pisal prijatelju pismo, ktero ga je izdalo. Naša vlada ga bode izročila Nemčiji. Trideset hiš v razvalinah. Pittsburg, Pa., 1. jan. V bližini Knoxville je na Silvestrov ve« čer razstrelba plinove cevi razdejala dvauajst poslopij, lastnina John Younga na Rochelle Str., v kterih je stanovalo mnogo družin, ravno-tako je bilo razdejanih mnogo hiš Knoxville Improvement Co. na Zara St. iu Long Alley. Ravno tako je bilo podrtih pet hiš gospe S. L. Snyder in Edward Jacksonov hlev; več ulic je bilo na raznih krajih raztrganih, toda k sreči se nobeden ljudi ni ponesrečil, niti bil poškodovan. Mladostni morilec in samomorilec. Sun bury, Pa., 3. jan. Radi umora 161etue Daisy Smith so danes obesili Ed. Crossingerja, kteri je svoje zločinstvo priznal. Crossin-ger je bil najmlajši morilec, kteri je kdaj v državi Pennsylvania pokoril zločinstvo na vešilah. W i 11 i m a u t i c, Conn., 3. jan. 141etai deček Wm. StapleB se je včeraj večer obesil na skednju bvo-ga gospodarja farmarja Boisa. Nemci se repenčijo. Ker so jim Angleži drugi parnik zaplenili. B 9 r o 1 i n, 4. jan. Še ni odstranjena zadeva glede parnika „Bud-desrath", ker Angleška niti povolj-nega pojasni fa ni dala in že je prišla iz Adena nova veBt o zaplenjenju nemškega poštnega parnika „Gene-ral" tudi od afnkanske črte. Ta-mošuje oblasti so ukrenile, da se iz loži tovor ladije, akoravno je iz do> tičuih papirjev razvidno, da parnik ni imel na krovu nikakega vojuega materija la. Po vs^j Nemčiji je ta nova drznost Angležav prouzročila nepopisno razburjenost. Da bi se Anglija o novi zaplenitvi že oficijelno izrekla je zelo dvomljivo. Vsaj je še dolžna pojasnila o zaplenitvi ,Bundesratha' Vsekako bode nemška vlada še le počakala pojasnila, predno o tej zadevi kaj ukrene. K temu svetuje tudi večji del ča-snikarBtva. ,,National Zeitung" meni razun tega, Anglija se hoče morda za poraze v južni Afriki odškodovati s pomorskim tolovajstvom v sosednjih vodah. „Koln. Zeitung" vpraša, kako se britiška križarka zamore drzniti cesarsko-nemški poštni parnik zapleniti. Kaj tacega zahteva zadoščenja. Nemška kolouijalua družba prav hudo napada Anglijo v posebnem spisu. Rim, 4. jan. Nemški parnik „Kan2ler", kteri vozi holandsko in rusko ambulančno krdelo v Transvaal je danes v Neapolu izkrcal del svojega tovora, ker bi isto morda Angleži zamogli smatrati vojnim tihotapstvu. Napovedali štrajk. Philadelphia, 3. jan. Člani unije št- 18 od „National Association of Bridge & Structural Ironworkers" so danes napovedali štrajk. 400 do 500 mož, tteri delajo pn raznovrstni železnini za zgradbe je udeleženih pri štrajku in gradenje mnogih stavb se bode ustavilo dokler ne preneha Štrajk. Unijo so pred 6 meseci osnovali, in pred tremi meseci zahtevali deveturni delavni dan po 25 centov plače na uro od 1. jauuvarija. Prejšna plača je bila po 25 centov na uro pri de-seturnem delu. Družba ni kriva. Easton, Pa., 4. jan. Coroner-jevi porotniki, kteri so preiskovali uzrok razstrelbe na New Jersey Central železnici pri postaji Treih-ler 13. dec. zvečer, ktera je imela v posledici takojšno smrt strojvodje, kurjača in nadzornika prtljage, so danes izrekli odlok. Mrtvega strojevodjo in paznika za signale grajajo, ker Be nista ravnala po jima izročenemu povelju. Zeleznično družbo pa bo vse krivde oprostili. Ali ga britiška vlada preganja? Washington, 4. jan. Gustav Thielkuhla, popreje nastanjen v fo-tografičnem oddelku pisarne za patente, o kterem Be je minole dni govorilo. da oborožuje boersko ekspe-dicijo, bo včeraj tukaj zaprli. Bilje zatožen, da je na sleparski način od ,,Photo Supply Co." v New Yorku zvabil optične stvari. Thielkuhl pravi, da to ni res, češ, skrivni policaji so ga le zato obdolžili, dal bi se prikupili britiški vledi. Najprej so ga iskali v Philadelphiji, kjer so mislili, da oborožuje ladijo „Ber-mudoM za vožnjo v Afriko. To vest, je rekel Thielkuhl, so le zato raztrosili, da bi varali Angleže in njihove agente. V istini od njega oborožena ladija — ne „Bermuda" — je odjadrala iz New Yorka v Transvaal s 320 možmi na krova. Predsednik banke pod poroštvom. Boston, Mass , 5. jan. Charles H. Cole, prejšnji predsednik Globe National banke, kteri je obdolžen kriminalnega postopanja v oskrbovanju banke, je danes večer dospel semkaj iz Los Angeles, Cal., pod stražo zveznega maršala, peljali bo ga pred zvernega komisarja Fiska, kjer je trdil, da je nedolžen. Postavili so ga pod $50.000 poroštva, ktero so dali njegovi prijatelji. Napad z dinamitom. Springfield, 111., 4. jan Odkar traja štrajk pri tukajšui poulični železnici so danes večer uničili že tretji voz poulične železnice z dinamitom. Voz, v kterem je bilo 12 potnikov je bil razdjar., toda k sreči nihče poškodovan. Nasilstvo je tu provzročilo splošno razburjenost. Ker so šepetale. J o n e s v i 1 1 e , Wis., 4. jan. Dvajset v tovarni iBabell Manufacturing Co. poslujočih deklet so odslovili, ker so med delom šepetale. Ti podjetniki b^ najbrže radi svojim delavcem na usta obesili torbe. V gojzdu lakote umrl. Terre Hante, Iud., 3. jan. Pismo iz Nicarague potrjuje vest, da je general Buskirk, kteri je Iu-diano pred desetimi leti ostavil, v gojzdu lakote umrl, kc je bežal pred preganjajoči mi domačini. Buskirk je bil poslovodja lesne trgovine in v prepiru ustrelil tri delavce. Radi tega so hoteli sodelavci usmrtenih Buskirk a linčati in gotbvfc bi ga bili sežgali na gromadi, da ni pravočasno odnesel pete. Veliko naročilo za sedla. St. L o u i s, 3. jan. Great West Seddlery Co. v Winnipegu, Manitoba je od vodstva ruske armade dobila naročilo za izdelovanje 10.000 topničarskih sedlov. Slednje bodo izdelovali v tovarnah v St. LouiBU, Chicagi in Cincinnati. Nesreča na železnici. St. Paul, Minn., 3. jan. Na tukajšnjem tovornem kolodvoru je danes pozno zvečer osobni viak trčil ob živinski vlak. Podrobnosti o nesreči le polagoma naznanjajo. Podosedajnih poročilih je bilo osem oseb usmrtenih. Zamorcu preti linčanje. Raleigh, N. C., 4. jan. Go-verner Russell je poslal danes večer s posebnim vlakom vojaštvo v Lum-berton, N. C., da bodo stražili ta-mošujo ječo, kjer sedi radi oskru-njenja ženske k smrti obsojeni zamorec Neuben Ross. Governer je iz tehtnih uzrokov odložil izvršitev obsodbe za teden dni in radi tega je bilo slišati pretenje, da bodo zamorca linčali. Tam je vse zlato kar se sveti. Corpus Christ i, Tex., 3. jan. John Couroy, star rudar seje ravnokar povrnil iz San Louis Potosi v Meksiki. Mož zlato bogastvo tamoš-nega kraja ne moro dovolj prehva-liti. Klondike ni kar nič v primeri z San Louis Potosi. Celo iz zemlje izvirajoči Btudenci se kar blišče od zlatega praha, da je veselje gledati. Milijonar pa Couroy vklub temu ni postal. Prekucuhi obsojeni. Pariz, 4. 'jan. V tajni seji je obsodil danes Bonat kot državno sodišče Deronleda, Buffeta in grofa Salucesa v desetletno pregnanstvo, Guerina pa na deset let ječe v trdnjavi- Pri otvorjenju sodišča je pre-čital predsednik FalliereB včerajšne odloke. Nato bo vstali oproščeni vjetniki in stresali roke krivim spoznanim. Potem se je pričelo gorej omenjena tajna, seja, v kteri so štirje krivim spoznani zatoženci prejeli svojo obsodbo. „Patria" ima smolo. Dover, 4. jan. Danes zjutraj so splavili parnik „Patria" od Hamburg ameriškeparobrodn^rte, kteri je 15. novembra v auglešk^n: kanalu pričel goreti iuBepoznej^ potopil. Ko bo parnik vlekli proti' obrežju, se je na višini pri Deal ua-krat zopet potopil in dva moža sta utonila. Na krovu je bilo 25 mož, od kterih še nektere pogrešajo. Kapitan Spruth, nadzornik Hamburg ameriške črte se je komaj rešil. Evropejske in druge>esti. B e r o 1 i n, 2. jan. Kabinet se je danes posvetoval glede zadeve ,,Buudesratha" v Delagoa zalivu. Na željo državnega kaucelarja Hohenloha so ravnatelji iztočno afrikanske parniške družbe v Hamburgu, h kteri spada p«mik „Bun-desrath, telegrrfično povabili v New York. Današnji večerni listi izražajo svoje začudenje, da se Anglija nikakor ne požuri pojasniti dogodek. Danes večer je krožila vest, da je vlada poslala v London resno noto, toda vsebina ni znana, ,,Hamb. Cor." trdi, da bo Angleži 26. dec. pri Dalagoa zalivu zaplenili hambuški parnik „Haus Wagner", in da bo se radi tega posestniki parnika obrnili na vnanji urad. Glasgow, 4. jan. Več železnih tovarn na Škotskem je primorano radi pomanjkanja premoga svoja oguja pogasiti. London, 4. jan. Pri popravljanju parnika „PariB" od ameriške črte v ladijestaji v Mil ford Hav so našli dosedaj neopazovano ujo. To je zakasnilo transportfpar-nika v Belfast, kjer bodo istega temeljito prenovili. Peking, 4. jan. „Rev. Brooksa v Ping Yin, pokrajine Shantung nastanjenega misijonarja so umorili kitajski tolovaji, kteri so v tamošnji okolici že več mest razdjali in mnogo kristjanov poklali. Vlada je poslala nad tolovaje vojake, kteri so pa dospeli prepozno, da bi zabranili umor misijonarja. T i f 1 i s v TranBkankasiji, 4. jan. Ne 10 ampak 13 vasi v Achalkalak pokrajini je obiskal potres. Šest vasi je popolnoma uničenih in 800 mrtvih bo že izkopali izpod razva-liu. Budimpešta, 3. jan." „Pest. Hirlap poroča, da f avstro-ogrska vlada, vsledv resnega; političnega P°*ožaj.a .c namerava takoj izdati 500 milijonov kron za pomnoženje armade in mornarice. Dalje poroča omenjeni list, da bode vlada od obeh parlamentov zahtevala zvišanje letnega dovoljenja za deželno brambo. Seveda. .. misiiš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi • TOD«... j) ako si kdaj pokusil j SUPERIOR STOCK pivo,.potem veš, daje boljše nego dobro. — iatoj9 NAJ_ BOLJŠE . Bosch Brg. Co. LASE LINDEN, - - - *i0h. Entered at second claa matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893 »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Isdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER, 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, *a pol leta..............$1.60, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta----- 3.50, , „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo poSiljamo list skupna -"dve številki. „Glas Naroda" izhaja vsako s~edo in soboto. L „GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrBtic Be plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnost^ ■6 ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati p< Mon Order. Pi i spremembi kraja naročnikom prosimo, da se nam tudi prejšnj' bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi :>vnika. Dopisom in pošiljatv&m naredit* naslovom: t,Glas Naroda ', 109 Greenwich St. New York City. Dunaj, 3. jan. V premogoko-pih pri Koellachu na Štajerskem je tri tisoč primogarjev pričelo štrajk v dosego višje plače. Petrograd, 3. jan. Kakor se iz Achalkalaka v guberniji Tiflie poroča je tam miuoli pondeljek hud potres tirjal G00 človeških žrtev. London, 3. jau. Britiški parnik j.BorgheBe4' ae je ob rogu isterre severne Španije potopil. Dvaindvajset ljudi je utonilo. Bakreni rudniki ob gorenjem jezeru Še pred tremi leti je obsegal ba kreni okraj ob gorenjem jezeru dve milji širočine in petnajst milj dol žine. Posamezni rudniki so bil sicer izvan tega zemljišča, toda po samezni aiBo bili obdelani, ali pa le površno pričeti. Danes se raz-tega to bakreno zemljišče skoraj 100 milj daleč in sicer 50 milj proti severu in 50 milj proti jugu od Honghtona, kjer je Bredišce bakrene obrti. Pred dvema letoma so delali v državi Michigan samo v osmih rudnikih, danes pa je najmanj 40 rudnikov, v kterih delo vrlo napreduje. Od vseh starejših rudnikov Je Calumet in Hecla rudnik najboljši, ne samo v omenjenemu rudniškemu okraju, ampak na vsem svetu. Imenovani rudnik je najglobokejši, največji in najplo-donosnejši bakreni rudnik naše zemlje. ,,Red Jacket" šaht tega rudnika sega 4000 čevljev naravnost proti sredini zemlje, med tem ko se drugi šaht razteza za bakreno žilo milje pod zemljo. Rudnik daje delo nad 5200 delavcem, med kterimi je veliko število naših rojakov in prinaša skoraj 81,000.000 čistega dobička na mesec, ker bodo letos razdelili kakih 810,000.000 dividend. Rudnik ima 16 šahtov in trajalo je 10 let; prednoso„Red Jacket" šaht izkopali do sedajue globočine, kteri je s potrebnimi poslopji in strojevjem veljal $4,-000.000 Calumet in Hecla rudnik ima stroje z več nego 50-000 konjskih moči, kteri porabijo skoraj 1000 ton premoga na dan. Rudnik ima na razpolago železnice in ladijestaje, kanal za ladijeplovstvo, ladije, vodovode, topilnice, lesne žage in raznotere druge obrtnijske naprave. V prid rudniških delavcev obstoje vrtovi za otroke, višje in nižje šole, vpoštevši tehničnega učilnega zavoda, dalje bolnišnica urejena v najvišji popolnosti. Drugo stopinjo zavzema Guinci rudnik, kteri bode letos dal poldrugi milijon čiBtega dobička. Izdal je 8500.000 od splošnega dobička za odkritje novih jam in razna zboljševanja. Tudi ta rudnik ima svojo železnico in topilnice, ter daje delo kakim 1300 delavcem. Tamarack rudnik je kapitan John Daniel pričel obdelovati pred dvajsetimi leti. Posrečilo se mu je spraviti skupaj 8250.000 kapitala, vkljub temu, da so sprva smatrali posest-brez vrednosti in podjetnika kot optimista zasmehovali. Izračunal je, da bode v 2250 čevljev globine 1. 1884 pričeti šaht dosegel kame-nito plaBt Calumet in Hecla rudnika. Ta cenitev se je v teku desetih let pokazala kot resnična. Sedaj cenijo rudnik vreden S 13.000.000, in je baje lani dal $1,000.000 čistega dobička. Rudnik ima štiri šahte, vse navpično v zemljo, od kterih sta dva po 4650 čevljev globoka, med tem ko bode meseca avgusta 1895 pričeti peti šaht leta 1901 dokončan nad miljo globok. Pred tremi leti so cenili Osceola, Tam Jack Junior in Kearsage rudnike skupno komaj na poldrugi milijon dolarjev vredne, sedaj so zjedinjeni pod naslovom Osceola Consolidated in njihove delnice so vred a e SS0 ali skupno 8S.000.000; <>isti dobiček za I. 1899 pa bod. znašal milijon dolarjev. Pred petimi leti so stale delnice Wolverine rudnika 82, danes velja 840 komad Delnice Atlantic rudDika so bile pred petimi leti po 85 komad, let» 1899 pa bo cenili 88 dividende na delnico. Poleg tega je v rudniku najmanj bakra v temu okraju namreč samo tri četrt funta pri toni rude. Konečno je omeniti še Franklin rudnik, kterega so pred desetimi leti skoraj opustili, ker se je pa pokazalo, da je bila žila v globini bogatejša, nego pri površju, pričeli so zopet delati in sedaj pridobivajo iz njega skoraj 300 ton bakra na mes^c. V obče so Calumet, Rod Jacket, Blue Jacket-Laurium in drugi kraji zelo lepo spojeni; imajo lepe široke ceste, ob krajih zasajene z drevjem ; dobro izvrstno pitno vodo, električ no razsvetljavo, in čist zrak, ker ga ne okužuje nobena mlaka. Razmere delavcev so jako dobre, dober zaslužek, družbe dajo svojim delavcem lične hiše z vrtom po 86 v najem, a nektere izplačujejo velike Bvote za ponesrečene delavce. Slovenci živč v Calumetu in okolici v naj boljših razmerah bi rekel izmed vsemi našimi naselbinami, imajo velike bogate trgovce, kakor tudi manjše v dobrih razmerah ; nijedna naselbina se nemora ponašati, kjer bi Slovenci bili v tako obilem številu hišni posestniki nego uprav v bakrenem okraju. Slovencev biva tam blizo 2000 duš, a tudi Hrvatov se je obilo tja priselilo. Nekaj pa ne najdeš med dobrimi Slovenci v Calumetu in to je nečimurna napuha, širokoustno bahaštvo in zaviBt so jim neznane stvari, zato pa tudi tako mirno, tiho toda lepo napre-dujo. Slovenski župljani so med seboj izgledno sporazumljeni veliko žrtujejo za hram božji, uprav mi-nolo leto so ga krasno prenaredili, razširili in odičili, izdali nad 83000, a ni bilo nikakega ,,obiranja" ljudi „hazardnimi" igrami, vse prihranjen denar Sloga pa vlada tudi med rojaki in društvi zato, ker imajo za duhovnika blagega mcža na pravem mestu, kteri se U9 vtika v nobene druge zadeve kakor cerkvene; vse druge zadeve pa prepušča razsodnim rojakom, zato je pa ta mož vse časti vreden. Ni mi ga potreba imenovati z imenom, vsak Slovenec, kteri se zanima za naše razmere za njega vč; želim le, da bi še mnogo let med nami ostal in tako deloval; preverjen sem pa tudi. da bodo vrli, toda skromni rojaki ,udi v bodoče tako lepo šlozno med seboj živeli, in Slovenci po Zjed. državah bodo vedno ponosni nad to dično na- Iz našili Mil Monij. Otis poln zaupanja. Manila, 2. jan. V bitki pred osvojitvijo Cabuyae na južni Btrani od Laguna de Bay, sta bila dva Amerikanca UBmrtena in štirje ranjeni. V jedni hiši so vjeli Ameri-kanci 150 vstašev in uplenili štiri brzostrelne topove. Topničarka „Laguna de Bay" je bombardirala mesto predno so se vojaki izkrcali. Filipinci so se umaknili v Santa Roso, kamor so jim Amerikanci sledili. Vnel seje hud boj in Amerikanci so požgali vse hiše v okolici. Topničarka se je potem vrnila v Calambo po pomoč in šla nato v Manilo po streljivo. Moštvo topničarke je med vožnjo vjelo dva mala filipinska parnika in štiri z rižom obložene jadrnice Nad 1000 je bilo udeleženih zarote v Manili. Da bi se nadaljno razširjanje zarote preprečilo, so odposlali še druzih 3000 vojakov v Manilo. Ker bo vjeli Aguinaldovo ženo in sestro, upa general Otis, da se bode tudi vodja Filipincev kmalu podal. Suženjstvo odpravili. Manila, 2. jan. Iz Guamaje sem dospel pomorski častnik, kteri poroča, da je tamošnji governer odpravil vkJjub mnogoletne okupacij«. Spancev obstoječo sužeujstvo. (lastnik je imel proklomacijo pri sebi, v kteri je zapovedano, da od 22. februvarija, na rojstni dan George Washingtona, ne sme nikdo več imeti sužnja. V predgovoru proklamacije pravi, da je suženjstvo zoper človeške pravice, in se v amerikanski koloniji ne sme dalje trpeti. Španske duhovnike, kteri so vkljub governerjeve prepovedi huj-skali med prebivalstvom na Gua-mu so Amerikanci poBlali nazaj na SpanBko. Kuga v Honolulu in Manili. San Francisco, 3.jan. Ravnokar iz Honolulu dospeli parnik „AuBtralia močjo napadli poveljnik Schoema-nov oddelek. Skušali so slednjega Rensburg, Cap. kol., 2. jan. Po noči so se iz svoje pozicije pre-podeni vstaši vrnili in pričali na novo streljati iz svojih brzostrelnih topov, kteri bo včeraj nakrat obmolknili. Kroglje so padale med britiško konjico, provzročiie pa niso škode. Angleži bo bili v Bvoji včerajšni poziciji. London, 4. jan. Daues za spremembo zopet primanjkuje poročil iz bojišča. Vseh oči so sedaj obrnjene na Colesberg, ktero je nakrat postalo središče vojnih operacij. Iz Kapstadta se ,,Daily Mail" poroča, da se brzojavljenje brez žice po Marconijevim načinu ni obneslo, kakor so pričakovali. Železna ruda v gorah med De Aar in Modder River, kjer so se vršili poskusi je br-zojavljenju hudo nagajala. Sterktrown, Kap kolonija, 3. jan. Boerci so danes zjutraj Moi-teuo napadli in boj še vedno traja. Moiteno je kraj, kamor se je umak-nol Gatarce po svojem porazu pri Stormbergu. Boerski poveljnik Swauelef je umrl vsled ran, ktere je dobil v slednjem boju z Gatac-rom. R a a w n p o o r t, Kap kolonijat 3. jan. Na gričih pri Colesbergu divja hud boj. Boerci so se bojevali za vsak pedenj zemlje, toda, konečno se polagoma umikali. Sedaj imajo Angleži v rokah pozicijo južno iu istočno od mesta. Nad Plewma-nom so Boerci napadli britiški že« leznični vlak in ga opleuili. Blizu Vanderwaltsfonteina se je danes vršila bitka. R e u s b e r g, Kap kolonija, 2. dec. Gen. French še vedno ni osvojil Colesbergu vkljub celi dan trajajočemu boju. Boerci so se večkrat polastili že zgubljenih krajev, konečno pa so le Angleži obdržali svojo pozicijo. L o n d o n, 3. dec. Vojni urad je objavi' daues dopoludne brzojav od generala Freucha od včerajšuega dne, v kterem naznanja, da ima isto pozicijo kakor prejšnji dan. Le malo pomočjo bi bil vstauu pregnati Boerce iz Colesberga. Durban, 3.jan. Kakor očividci pripovedujejo, so v Delagua zalivu izkrcali 50 zabojev, v kterih so bili navidezno glasovirji, v istinl pa le Kruppovi in Crensotovi topovi. Zaplenjeni nemški parnik ,,Bundes-rath" je imel na krovu pet velikih topov, petdeset ton granat in 180 dosluženih topničarjev. London, 4. jan. Boerci so zasedli Moiteno in Cyphergat, po slednje mesto pa zepet izpraznili, ko so se Augleži približali. Dordrecht so morali Augleži zapustiti. Vkljub spretnemu gibanju se generalu Frenchu ni posrečilo osvojiti mesto, ktero Boerci trdovratno branijo. Toda pomoč za njega je že na potu iu ko ista dospe, bode pokazal kaj zna. Znamenito je to, da so se Boerci pri včerajšnem boju poslužili topov, ktere so 10. decembra odvzeli Angležem. Tudi pri Belmontu se je včeraj vršila mala praska. Od R insburga je bilo o istem času čuti hudo streljanje topov. O Methuenu ni nič slišati. Polkovnik Pilcher, kteri je Douglas osvojil, da je mesto zopet osta-vil, popreje pa lojalno prebivalstvo odvedel v varnost. Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,Darmstadt", 5. jan. iz Bremenaz 375 potil. „Ems", 5. jan. i/ Genue z 179 potniki. ,, Barcelona", 5. jan. iz Hamburga z 229 ptn. ,,Werkendan", 3. jan., i/. Amsterdama z 169 potniki. Dospeti irnajo: ,,Lucania" iz Liverpoola. .,La Champagne" i z Havre. ,,\Villehad" iz Bremena. „ Trave" iz Bremena. ■\ragonia" iz Antwerpena. ,,Augusta Victoria" iz Genue. ,,Astoria" iz Glasgowa. „BeIgravia" iz Hamburga. ,,La Champagne" iz Havre. O d p.1 j u 1 i : ,,Kaiser Wilhelm der Grosse v Bremen. „La Norraandie", 5. jan. v Havre. „H. H. Meier, 4. jan. v Bremen. ,,Germanic", 6. jan. v Liverpool. ,,Staatendam", 6. jan. v Rotterdam. ,,Phoenicia", 6. jan. Hamburg. 5- januvarija pozicijo osvojiti, toda bili nazaj za podeni. Tudi drugi angleški napad podpisovale, ktere pa niso znale pi- prihodnjo jutro je bil brez vspeha. > O d pl j u 1 i bodo: ,,Sl. I>ouis", 10. jan. v Southampton. ,,Noordland", 10. jan. v Antwerpen. „La Champagne", ii. jan. v Havre. ,,Darmstadt", 11. jan. v Bremen. „Belgravia", 13. jan. v Hambnrg. „Werkendam", 13. jan. v Rotterdam. Jugoslovanska Katoliška Jednota, Sedež v ELY, MINNESOTA. F URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdibc, 1024 South 13 th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; II. ,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PbeSibn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika I van Gov že ta, Box 105, Ely, Minnesota. Pristopil k društvu štev. 10 Belle Vernon, Pa., Josip Zima. Izločen od ist« ga društva Matija Klemeučič. Društvo šteje 14 udov. Izločen od društva štev. 4 v Federal Pa., Matija Nemauič. Društvo šteje 39 udov. Naznanjam tudi, da smo dne 22. dec. 1899 izplačali smrtno podporo za pokojnim Frank Razpotnik $800 in za pokojno soprogo Margareto Vidmar 8200. Ivan G o v ž e, I. tajnik. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"* FrereCamp, 3. jan. Oddelek kapitana Thorneycroftovih ljudi je daues pri malemu mostu Čez Tugele zadel ob sovražnika in se moral umakniti. Pet mož iu jed-nega poročnika pogrešajo. Nasprotna pa so morali Burgherji svojo vtrjeno pozicijo premeniti, ker so jih Angleži neprenehoma obstreljevali. Vsled gostih krogel j so se pričeli njihovi konji plašiti. Pretoria, 4. jan. Linchwe, načelnik Kafrov je s 3000 svojimi ljudmi napadel boerski tabor pri Dordpoortu. Boerci so domačine razpršili. V Johanuesburgu vlada mir, red in izvrstno zdravje. Ob mejni pokrajini biva še vedno 200 angleških podauikov. D u r b a n, 4. jan. Na opetovano prošnje Zulov, da bi se smeli proti Boerci bojevati, je vlada v Natalu dovolila, da se smejo oborožiti. Bojevati se pa smejo baje le ako so napadeui. Amsterdam, 5. jan. Trans vaalski agent dr. Leys je rekel danes v pogovoru, da prav dobro ve, da na krovu nemškega parnika ,, Buudesrath", kterega ao Angleži zaplenili, ni bilo uikakega vojnega materijala in tudi ne nemških top-ničarjev. Sploh vlada napačno mnenje, da v boerski armadi Bluži mnogo inozemskih topničarjev. Edina dva ptuja topničarja v njihovih vrstah sta dva doslužeua vojaka nizozemske armade. K aklepu je rekel dr. Leys, da bi morda pod vplivom javnega mnenja Zjed. države posredovale. Rensburg, Kap kol., 5. jan. Kakih 1000 Boercev iz Colesberga je včeraj večer napadlo britiško pozicijo. Augleži pričeli so tako hudo streljati, da so se morali Boerci umakniti, zgubivši 50 mož. V dobrem redu so odkorali nazaj v Co-lesberg iu zasedli griče okolu mesta, kter§ jim sovražnik ni mogel vzeti. B e r o 1 i u, 5. jan. Tukajšnjo časnikarstvo pripisuje portugalskemu poslancu Pindelli izjavo, da je Portugalska takoj po zaplenitvi nemškega parnika „Bundesrath" na vse oblasti poslala neto, v kteri je energično protestirala proti zt-plenjenju neutraluih ladij v portugalskih vodah. Istočasno je zanikala da bi se vršile kafte obravnave radi prodaje Delagoa zaliva Veliki Britauiji. Taka kupčija bi ne Bamo Portugalski škodovala, ampak tudi interesom drugih objasti nasprotovala in k večem pospešila, da se Boerci polaste zaliva. |SLO VENSKA rHATIKA za katoliško ljudstvo za navadno leto 1900 imamo naprodaj po 10 centov komad poštniue prosto: za nje se nam lah^o pošljejo poštne znamke. Ako kdo vzame 50 komadov jih damo 6 centov, toda ekspresne stro-nemoremo plačati mi. V Clevelandu, O., prodaja »ti k o JOHN GRDINA, trgovec, St. Clair St. Drobnosti. V staro domovino so se povrnili poslednje tedne : John Bokal v Pod-gorico, Josip Trontelj v Pouovo Vas, oba iz Pueblo, Colo. ; Martin Kretičk iz Crested Butte, Colo., v Severin ; Simon Campa iz Virginie, Minn., v Sodražico; Ant- Božič iz Chicage, 111., v Novo Mesto; Ivan Kovačevic iz Clinton, Iowa, na Reko; John Sajovic iz Braddock, Pa., v Tomišelj; Anton Habjan iz Imperial, Pa. v Krko; Frank Bla-žon iz La Salle, III., v Bučko; Jos. Sašek iz East Helene, Mout. v Sto-piče;Johu Starman iz Imperial, Pa., v Gorenjo vas. * * Pismonoše so dobili v Steeltonu. Pa., ter sedaj pisma in liste razna-šajo po hišah, kar je kaj prilično za vsakogar, ker dosedaj je bilo marsikomu potreba iti precej daleč po poštne pošiljatve in bilo posebno po zimi nadležno. * * * Porotne obravnave v Ljubljani Pred poiotnim sodiščem v Ljubljani je bil 11. dec. na šest let ječe obsojen Alojzij Ažbe, 37 let star, pre-možeu posestnik iz škofjeloškega okraja zaradi uboja svoje lastne žene. — Isti dan je bil obsojen na pet let ječe 34 let stari železniški delavec Josip Jeglič iz Dovjega zaradi uboja Janeza Janeše v Dovjem. — 12. dec. je bil oproščen zatožbe zaradi goljufije 60 let stari Gregor Koblar iz Železnikov. — 13. dec. je bil ua štiri leta ječe obsojen 36 let 3tari hlapec Luka Koriua iz Luko-vice zaradi uboja Josipa Korošca. — Isti dan popoiudne je bil obsojen na 13 mesecev ječe 33 let Btari ožeujeui Frank Blodnikar iz Teruo- vega zaradi poskušenega posilstva. * * * Za božične praznike in novo leto so Slovenci poslali v staro domovino po Fr. S a k s e r j u, 109 Greenwich St., New York $42.000, nad 100.000 gold. Kar gotovo menuje boljše čase, ua Kranjskem *e pa sorodniki gotovo razveseljiv jejo tacega obiska. * * * V Ameriko ae je napotil Lovro Krašovec iz metliškega okraja, pa je moral potovanje prekiniti, ker je tako hotela Ljubljanska policija, ki ga je ustavila, ker še ni izpolnil vojaške dolžnosti. Bil je siguren, da se mu bode potovauje posrečilo, kajti seBtavil si je bil že pismo na mater, v katerem jej poroča, da je srečno prišel do morja. Sedaj jej je pa naznanil tužuo veBt, da a« uabaja v zaporu. Samomor humorista. Karol pl. Planitz, ki je pisal v Monakovske Fliegende Blatter" pod pseudoni-mom ,,Mikado" peaui in satirične stvari, se je v Draždanih vrgel iz okna svojega stanovanja ter se ubil na mestu Ce že takim ljudim pohaja humor, kakoršen je bil Planitz, potem svet res ni vreden več dosti! een- / z«a- dc Nove poštne znamke in vrednotice pridejo v promet v Avstriji z novim letom. Na istih je uvedena kronska veljava. — Občinstvo lahko zame-uja stare vrednotice za nove do 31. decembra 1900. na vseh poštnih uradih. * * * Lneelieni- Morilec naše cesarice izdeluje — kakor javlja poročilo ravnateljstva kaznilnice de l'Ev&-ch6 v Genevi — ,.copate" in karto-nažue stvari. Dela rad, a je neroden. Bolan še ni bil doBlej nikdar. Tudi kaznovan u; bil. Kesanje ne pozna, a vendar bi bil seveda rajši prost kakor v ječi. Njegova številka je 1144. Govori malo, ker ni zmožen francoščine. Rad pa bi izvedel, ali ni umoril kak aLarhist zopet kakega odličnjaka ali kako odličuja-kiujo. Ko mu je dejal čuvaj, da po umoru cesarice Elizabete ni slišati ničesar več o anarhistih, mu je Luc- cheni odgovoil, da to ni mogoče. * * * Morilec na smrtni postelji. Iz StraBBburga se poroča v,.Frankfurter Zeitudg": Pred kratkim je umrl francoski gozdnar ScbafTer, ki je povedal na smrtni postelji, da je bil I. 1870 prestavljen v Bitscb. Bavarski vojaki so mu vzeli nekaj glav goveje živine, zalo je Schiiffer sklenil, da se nad Bavarci maščuje. Ko so neke noči prenočevali pri gozdnarju neki bavarski častnik in dva njegovi slugi, jim je gozdnar prerezal v spanju z nožem vrat in zakopal vsa tri trupla v kleti. Takoj, ko je to izpovedal, je Scbafter umrl. * * * .Moralna dekadenca v Italiji. Pravda Notarbartolo podaja zauimi-šne stvari na dan. Kakor je ua razpravi izjavil neki visoki č a i rudarstva, se je udeležil umora tudiLau-riano. Pozneje je bil nezadovoljen s plačo ter je pretil, da izda vso stvar. Komaj se je to izvedelo, so ga — zastrupili. Na smrtni postelji je Lauriauo priznal zločin. Ko je bil Lauriauo mrtev, so izvestni krogi v Palermu raznesli vest, da je umrl — morilec Notarbartola. Potem je v boju z orožniki padel neki Fon-tuua, in isti kngi so razglasili; da je mrtev — d:ugi morilec Notarbartola. Tako so hoteli prepričati svet, da dejanskih morilcev ni več. Ko je umrl, tudi nagle smrti, senator Tonerelli, so isti krogi zatrjevali, daje isti bil naročil umor nesrečnega Notarbartola, ne pa poslanec Palizolo. Lahka trditev, kajti Tenerelli Be ne more opravičevati ! — Sedaj so zaprli Josipa Foutauo, češ da se je udeležil umora. Z^ua zaprtega Fontane je izjavila, da razkrije lepih stvari, ako njenemu soprogu skrivijo le en sam las. Al i kmalu potem je ta žena nenadoma umrla — in ljudje govorijo, da ta smrt ni bila naravna. Zapustila je sedem otročičev. V tej pravdi se pač kaže vsa moralna dekadenca, ki cvete na lepem vrtu — avite colture. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.35 100 krou avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev gistrirana. G. J. P. v Jolietu, 111. Naj se le potolažijo oni, kteri po gostilnah izrekajo svojo sveto željo, da bode ,,G1. Naroda" sedaj bankrot; dokler bode imel toliko iu tako zvestih podpornikov, Be to ne bode zgodilo; oni oholi bahači naj se raje spominjajo reka: Kdor drugemu jamo koplje sam vanjo telebne; tako smešno zabavo zavedni delavci pač radi prepuščamo drugim, saj poznamo malomeščanski napuh in kako se taki „purgarji" radi šopo-rijo po — gostilnah, govorč več nego vedo, vsa baharija p * le— pena Kje sta? ANTON KERAL, pred sedmimi meseci je bil v Kansas City, Kaos , njegov naslov bi rad zvedel: J. Der-čar, 26-2ud St., Kansas City, Kana. Kdo? Vas postreže tako ceno, za 100 gold, ali 200 kron avstr. velj. $40 70 in po-štarine 20 centov, kakor Fr. S a k-s e r 109 Greenwich St., New York. Minolo leto je na Slovensko poslal nad $200.000 ali nad pol milijona gold, in vse bilo v redu. Cena, brza in poštena postrežba velikansko pomnožaje promet. Zahvala Vsem prijateljem in znancem izrekam avojo presrčno zahvalo, kteri so bili mojemu pokojnemu, preljubljenemu možu IVANU KADUNCU naklonjeni in ga mnogokrat obiskali v bolezni, v smrti, pa izrekali svoje sožalje; zahvaljujem se tudi za obilno udeležbo pri pogrebu, posebno podpornemu drušivu sv. Vida za krasni venec; pevskemu društvu,Zvon'za lepe nagrob-□ice in krasni venec, dalje tudi prijateljem umrlega soproga za podarjeni venec. Josipina Kadunc. Cleveland, O., 2. jan. 1900. Koledar za leto 1900 pričeli smo te dni razpošiljati in velja le 25 centov poštnine prost?, ter je zelo zanimiv. ObBeg: Koledar, to je dvanajst mesecev ee zgodovinskimi podat ki in nato sledeče koledarske stvari. — Prebivalci Zjed. držav. — - Nastanek zvezne vlade ameriške. — Sedanja površina Zjed. držav. — Države, ki so podpisali ustavo Zjed. držav in territoriji. — Bistvo zvezne vlade. — Raz-pr^delnina držav z važnimi podatki. —Gesla posameznih držav. — Starost ljudi. — Božična Bre-ča. (Povest.) — Rokovnjači na zapadu. (Popis z 2 podobama.) — Črtica iz življenja cesarja Fran Jožefa — Moj stric. — Železniški čuvaj. (Povest.) — Squire Murphy. (Črtica iz amerikanske-ga življeuja.) —V pesteh sovražnika. (Zgodovinska povest.) — Mati. (Črtica iz starih časov v Arkausasu.) — Na preužitku. — Strel. (Pripovest iz življenja ob goriškej meji.) — Kako sem medveda vjel. (Lovska humoreska s petimi slikami.) — Posnetek naselbinske postave. — Sveti za naseljence. — Bogatstvo predsednikov. — Letna službenina uradnikov Zjed. držav. — Po koliko dobivajo vladarji v Evropi. — O priličnih nezgodah. — Pomoč pri 'jezgodah. — Občekoristno. — Sirokost nekterih večjih rek. — f Mil. škof Janez Vertin (z dvema slikama). — Leto 1899 (z dvema slikama). — Smešnice z Blikami. — Naznanila. Koledar obsega 104 strani in je tiskan na lepem papirju. Rojaki se-zite po njem 1 KOLEDAR „Glas Naroda" prodajata v Clevelandu, O.: John Grdina, trgovec, 1751 St. Clair St. in Jacob Widmar 1196 St. Clair St. V Anaconda, Mont., M. J. Kra-kar, 501 E. 3th St. V Calumetu, Mich., je dobiti „Koledar" v grocerijski prodajalni-ci pri Grahek in Sunicha. Kje je JOHN HOČEVAR, doma iz vasi Podgora, župnija Videm na Dolenjskem ; pred tremi leti je bil tukaj v Auacondi, Mout., potem pa odšel v Eveleth, Minn., sedaj pa ne vem kje je? Iz prijaznosti bi rad zvedel njegov naslov, za kar rojake prosim, ako kaj o njem vedo. Naslov naj ee blagovoli naznaniti: Math. Vi-r an t, 501 E. 3rd St., Anaconda, Mont., ali pa „Glas Narodu". (4) (20. f.) Naznanilo. Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a šte^960 (Catholic Order of Fore-a). To je najcenejša Jednota v ed. državah. Pri tej ae plačuje po starost:, od $1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c. lani Be sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od $500 do $3000. Za bolniško podporo se plača $1 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša $5, največja pa $7 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden eDkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopuini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku: Ant. Gregoriz, 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanich, 665 Throop St, Chicago, 111. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski 1024 South 13. st„ Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim wh i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaie (dipe). F J JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Naproflajizprosteroke POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sad-uim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tu.li v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v Btari kraj in imam vbo družino tukaj. Cena in pogoji se zvedo pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O. (1. ap.) Slovenci in Hravtje ? Cbicagl pripravite se na Maskeradni ples kterega priredi Slov, podporno društvo ..SLOVENIJA" št. 44 Češko Slov. brat. podp. Jed. v soboto dne 27. jannvarija 1900 V NARODNI DVORANI na vogalu Centre Ave. in 18. ulice. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osobo 25 ct. 10 najlepših in karakteristič-riih mask bode dobilo darila vredna $75, temu sledi tudi nekoliko skupnih daril. Udeležnikom Be ponuja ži^hna zabava in vabi k obilni udeležbi ODBOR. Francoska parobrodna družba Slovencem in Hrvatom v Fremont Countyu, Colo, naznanjava, da sva otvorila na novega leta dau nov SA.LOOJV, v Chandler, Colo., v kterem bodeva veduo točila de-b r o pivo, izvrsten whiskey, in prodajale fine s m o d k e. Za obilen obisk se priporočava: Alojzij Pire in Gregor Oblak. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St,, Calumet, Micb. Za praznike imamo lepo zalogo finega prekajenega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov. Naša posebnost so UST kranjske klobase. Tži Posebno pozornost bodem dajal Slovencem! Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem sa-časno preselil svojo trgovino s knjigami iz Clevelauda, O., v Pittsburg, Pa., terse priporočam za nadaljua naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objednem z naroČilom. Cenik pošljem na zahte-vanje poštnine prosto. MATH. P0G0RELC, St. Marys Church 57 St., Pittsburg, Pa. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstna) Parniki odpljujejo od seda* naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. QParniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street; La Champagne H. jan> 1900 L' Aquitaine 18. „ 1900 La Gascogue [25. „ 1900. La Normaudie l. febr. 1900 La Bretagne 8. „ 1900." L Aquitame 15, „ iqoq La Gasgogue 22. „ 1900." Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in višje Glavna agencija za Zjed. države m Canado: 32 BROADWAY, NEr.7 York. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl Miners Exchange Saloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so dobra jedila in prenočišče. V obilen obisk se priporočam (l.jl.) MAT. MAUTZ, lastnik. 9 ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, «1. _ " >» v usnje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, $1. „ v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 »» >y ▼ usnje vezane. 90st JezuB na križu, zlata obreza, $1. J » » »> v nsuj. vezana, 80xt. Presveto srce Jezusovo, zl.obr., a'l.10 »» >> »» v usnje vez., 90 ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. " 'j v UBnjevez., 55. ct. Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct. j* v v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 98ct. »» . >> « v usnje vez.,55ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. $1.10 v usnje80 ct. Naša ljuba Gospa, v uns, vez., 90 ct Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali „ 6 ct. ' Abecednik veliki, 25 ct. „ mali, 12 ct. Svoji k svojimi! Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMI 1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom,' po primerno nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj si naroči raznovrstno blago in brzo bode postrežen. Priporočaje se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland, O. Narocujte se na Koledar „glas naroda" za leto 1900. Cena 25 cezito-v. 'JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih opgelj ^fttzsšiirfrin por>ravo kranj. . Ce»a n^enjšim 3 glas- nim od $25 naprej in treba dati $5 Jre« Tinn°d *?5 |100' Pri azilih od 850 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. ' JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, IllinoiB. Spričevala: Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrim*» da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in m J^IJZ, biti pri vsakej godbi na lice, trobente ali pečali. * samore)o 7 T »i FrboUsi. Nepr&mgljm grai 7 pecml Pripovedka iz kranjske zgopovine. — Poslovenil Free-Lance. (Dalje.) Frederik III. se zaradi tega ali druzega uzroka in ker seje pripravljal na odhod, ni hotel cBobuo v stvar vtikati. Zapovedal pa je f ran-kobrodskim mestnim sodnikom in trojici plemenitažev, da čin Lueger-jev skrbno preiščejo in po izvršbi preiskave svojo sodbo izrečejo. Trije dnevi so prešli in Lueger je še vedno v ječi čakal zlato slobodo. Postlal je nepotrplježiv in zahteval, je, da ga peljejo takoj pred ce-ja, komur hoče svoja dejanje bpravičiti. V temu času je pa cesar že mesto ostavil ne da bi se spomnil na Luegerja. To je slednjega neizrečeno razkačilo. Pričakoval je, da bode cesar oziraje se na njegove zasluge vendar-le se potegnil za njega. Lueger je bil vedno precej robatega vedenja — sedaj pa je tir-jal prav odločno in silovito, da se preiskava njegova podviza, Če ne se bode glede sodnikov pri cesarju pritožil. To postopanje pa je imelo n« sodnike obratne nasledke. Po preteku osmih dni po uboju, so se sni-dili še le sodniki. Zapovedali so Luegerja pred nje pripeljati. Tudi v pričo sodnikov se je Lueger tako ošabno in trmoglavo obnašal, da mu je le škodovalo. Ko so ga vsled vladajoče sodnijske šege poprašali kako se piše. kje je rojen itd. je Lueger kratko in točno odgovoril: ,,Moje ime je znano povsod v cesarstvu, Vi me poznate. Lotite se svojega dela 1" V tem hipu sta v čruih žaloval-nih oblekah nastopila brata ubitega maršala, tože^ Luegerja umora iu kaleuja deželnega miru. Kaj je pomagalo, Če je naš rojak trdil, da je le čast umrlega prijatelja branil, iu da je bila njegova vitežka dolžnost tako ravnati I On ni mogel nikakor tajiti, daje v mirni družbi i potegnil meč, e kojim je zabo-Pappenhajma v srce. To je zadostovalo, osobito ker sodniki ni-kako niso bili obtožencu naklonjeni. Še enkrat sta brata tirjala pravico in vnovič je Lueger skušal sebe zagovarjati. Nato so sodniki začeli svoje odločevanje. Vsak izmed njih je vrgel v zaprto žaro (urno) krog-Ijico. Ko so to vsi storili, je jeden sodnik stresel vse krogljice v skle-dico. Potem so krogljice po barvah šteli. Bilo je več črnih kakor belih. To je kazalo, da se je večina sodnikov za smrtno sodbo obsojenca izrekla. Najstarejši sodnik je izrekel sodbo, pote ji je v roko vzel palčico in prelom #šo jo, vrgel obsojenemu . pod sloge. S tem činom se je sod-nijska obravnava končala. Luegerja ni vse to prav nič pretreslo. Kot star vojak in hraber vite* je bil vajen, ne ustrašiti se pred smrtjo. Vedel je, da bi se vse daljno govorjenje bilo le bob ob steno. Zato se je pustil mirno odvesti. Vzlic temu, da ni dosti za življenje maral, mu je vendar-le misel umreti po rabeljnu, stiskala srce. Prosil je tri dni odloga, češ, da bode poslal hitrega sela za cesar jem, kterega Brce se bode dalo vendarle omečiti, da priskoči v pomoč svojemu zasluženemu pristašu. Frederik III. je bil le dan potovanja blizo Wuerzburga oddaljen in prav mogoče je bilo, da se v teku reh dui cesarjev odlog 6uje. Sodniki so Luegerju prošeni odlog dovolili. Lueger je prihodnje dni sedel v ječi, čakajoč slednji odlog cesarjev. Pač ni bilo dosti upanja, da bode cesar milejše sodil kakor sodniki. Vitez se je torej pričel k smrti pripravljati, ter uredovati Bvoje po-Bvetne zadeve. Tretji dan odloga »e je bližal koncu, kar se odpro vrata ječe in notri vstopi menih, kterega obličje je pokrivala siva brada. Obsojenec ga ni poznal, tudi ni meniha zahteval, pa bližanje smrti je Luegerja začela spominjati na njegove krščanske dolžnosti. Vsled tepa je pozdravil prijazno meniha, »hvaljujoč se mu za obisk. Komaj pa je menih opazil, da je sam r. jetnikom, je oglavnico potegnil raz glave, potem pa je z ob ma rokama tudi sivo brado ra« obraza odstranil. ,,Ali me sedaj poznaš?" je vprašal. ,,Kaj je to?" odvrne Lueger poln začudenja, ,,Viljem plemeniti Bae-reneck 1" „Tako je moj dragi pajdaš. Pa treba je hitro ravnati I Jaz sem z vso hitrostjo prihitel od cesarskega tabora, ker trebalo je prehiteti Bela, nosečega odločilo cesarjevo. Ko je cesar Frederik zvedel, da se je prepir z Pappenhajmom vnel radi Baumkircherja, on ni hotel nič o pomiloščenju čuti. Sedaj pa ni druzega storiti, nego bežati. To edino te more rešiti. Vse je pripravljeno. V tej obleki, v kterej sem prišel k tebi, ti ne bode nihče izhod branil. Tuci tebi sem namreč meniško obleko prinesel". Baerenek je pri teh besedah od kril svojo kuto in videlo Be je da je opasan z drugo meniško kuto. Slednjo je dal Luegerju, kteri jo je z največjo hvaležnostjo sprejel. „Na drugi Btrani reke Majne", je pristavil Baereneck ,,Te čaka tvoj zvesti telesni stražnik s čilimi konjiči. Ostani zdrav in sreča naj te spremlja v tvojem podjetju". Prijatelja sta se potem srčno objela, stisnila sta si še roke, potem pa je menih zopet zginil skozi vrata ječe. Ko je korakal mimo stražnice je videl, da bo ^uegerjevi čuvaji nrav židane volje. Kaj bi tudi ne bili, vsaj jim je radodarni, veseli menih podaril sod vina. Vrata, ktera sta ločila Luegerjev zapor in stražnico čuvajev, so bila nezatvorjena. Luegerju je bilo treba le opazovati, kaj stražniki počno ter v ugodnem trenotku izvršiti svoj beg. To ni bilo težavno. Ko je polnoč odbila, bo vsi stražniki dobro spali. Lueger se je preoblekel v meniško oblačilo, potem pa je tiho smuknil mimo Btražnikov. Takoj je bil na prostem. Kuta njegova ga je tudi varovala, ko je šel skozi mestna vrata in brez pomude je hitel proti reki Majne. Na dru-gej strani mosta ga je že čakal njegov telesni stražnik s konji. Lueger je meniško kuto slekel in v brznem diru nadaljeval svoj beg. (Dalje prihodnjič.) Smesnice. Zmaga. Mož: „Sedaj mi je hišni gospodar najemščino podražil za deset dolarjev 1" — Žena (zmagujoče) : „Glej to je iz jeze njegove žene ker sem jaz dobila lepši zimski klobuk, nego ona 1" Odpomoči. Najemnik: „Čuj-te, gospa, s tako majhno obrisalko se nemorem dovolj obrisati" — Gospodinja: ,,No dobro, bodem služkinji povedala, da naj Vam prihodnjič manj vode prinese. ' Naročena. Gospa ( novi kuharici ktero je dobila po objavi v listu). ,,Iskanje službe po novinah mora Vas mnogo veljati!" — Kuharica ; „Oh ne, imam objavo za vse leto naročenol" Predrzni zajci. A.: ,gospod baron, ali niste nobenega zajca zadeli?" — ,,Vedno zadel, toda ti debelokožni spaki se niso čutili zadete 1" Tudi sodrug. Sprehajalka: .,Joj dečko, kakšen bodeš, ko se vaedaš na ravnokar pobarvane klopi?"— Deček (sin mazača): ,,0 to nič ne de, oblekel sem zato naj-slabejšo obleko, ktera se dš.' tudi opraviti; meni je moj oče zapovedal, da naj se vsedem na vse novo pobarvene klopi, da jih bode še jedenkrat pobarval". Zagovoril se je. Gospodar (službo iskujočemu komiju) : „Pri meni dobite 20 gold, na mesec in prosto hrano in stanovanje; ali ste zadovoljni?"— Komi: „Hm____ ako bode dovolj jesti?" — GoBpo-dar: ,,Na to se lahko zanesete, moja žena sama kuha in potem Vam prepuščam tudi moj del", Dandanes kmalu ne bode več na mestu reči: pohlevnost je lepa čednost, pač pa — baharijal - . ■ • " ■■■■■■■■ FRANC ČUDEN, § trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato W zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih nr, |S verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme- ip tov po najnižjih cenah. p Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto. j§L KNAUTH, NACHOD & KIIEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. Izposlnje in izterjnje zapuščine in dolgove. toclsi Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz UBF* Bremena v Ameriko samo z brzimi iu poštnimi parnik! po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Oglasila in vprašanja odgovarjajoče v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. ^ Jacob Stonich { 89 E. Madison St., Chicago, 111. ® Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) in so najboljši pokrovi se zlatom pretegujem (Goldfield) in jamčim za-nie 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltham ter velja samo j 1 .. Dame> ktere žele uro kupiti se Š Mi m sedaj ponuja lepa priložnost, $ Ta cena je le za nekaj časa. (§ Na zahtevan je pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba i in jamstvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočam z vaem spoštovanjem ® Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III. (s) JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK o ' o a -i a o o o^o-o* / » 0 " O « o o O O O O/J o 3JJ o 0 0 0-0 M .4 3 a a S O se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovratnih harmonik je S? 18 do 835 in naprej. Izvršujem tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na :* John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. Vina na orodaj. Dobra rudeča in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj VBakdo .pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni SAZ,OOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1899, Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. * Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH, * i....... ■■■■ : „ mžlimillfcliurtflr-lrtfon Mliflbli..rUlllir.,..rllgl:..„riIIlii„ ,-rtB),,,, Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMOD3E in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim kteri sem pridejo priporočam svoj -ifSSLloon^-«- 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY,' ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem *- IGNAC MIKLICH. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik DiG.IVAM PO sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner tO. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi Bvojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni notranji Mor tnfli vnanjil Meznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil iu prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelSji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jfiga rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na si^oi^i -n o i ti.. sl5crfc±:n3_o postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobii je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj Be vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- neyarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospodi Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in Bem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K a r o 1 B 1 aži n a, Canion Ferry, Mont. Dr. G. IVA. ZV FOTIBK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko Bvojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdra.viti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI. Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno Bveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne sveča-noBti, veselice, poroko itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat I Svoji k svojim! S& spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. na ELY, - - - ■ priporoča Slovencem svojo ZE^Ia^psoIti. - - MINNESOTA,] trgovino z različnim Magom, kakor obleko za moške in otroke, čevlje, škornje"* in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vse blago je dobiti po nizkej ceni. Dalje priporočam svoj jepo urejeni ^saloon v obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fina vina in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e. Rojak naj podpira rojaka ! i