PRIMORSKI DNEVNIK ^".SKVJSr - Cena 35 lir Leto XVIII. - St. 22 (5106) TRST, petek 26. januarja 1962 Jutri se začne e Neapifu kongrei Kanske demokrat}. Debre napoveduje izredne ukrepe> Verjetno je Že dosežen sporazum V Franciji in v alžirskih mestih med dorotejci, morotejci in fanfanijevci Stavka ultrasov v Oranu - da bo podal ostavko svojo vlade takoj po kongresu, bo trajal do prihodnje srede ali četrtka, tako da 0° obiskal predsednika republike Gronchija že 4. ali 5- februarja. , Na današnji seji vlade je ijael glavno besedo Giuseppe r?Pa, minister za proračun, *l je tudi v imenu finančne-®a in zakladnega ministra obrazložil načrt proračuna za fi-n?nčno leto 1962-63. Predvide-?* izdatki znašajo 4.761 mili-J,ard, dohodki 4.432,2 milijar-tako da znaša primanjkljaj j'”i8 milijarde, kar pomeni, bo manjši za 6,4. milijarde prejšnjega proračuna. Iz-batki bodo večji za 425,5 m|-•Par.de, dohodki pa za 431,0 "JUijarde lir Za javne inve-?«cije je določenih 932,3 milijarde, za prosveto 768,8 mi-"jarde, za socialno skrbstvo ”“4 milijard, za «notranjo in ■*l*dnarodno varnost« pa predvideva letošnji proračun 77,9 Jbihjarde več od lanskega. ““bistri so predlog proračuna s°glasno odobrili. Nato je vlada odobrila več ?®konskih predlogov in odlo-*°v. ki jih bo predložila v "jobritev parlamentu. Za tri ®bmejne pokrajine — Trst, „°rica in Videm — je priiv »Otovo najvažnejši zakonski Predlog, ki vsebuje spremem-6 člena 1 zakona od 21. mir-r* 1958. štev. 298, o izvajanju javnih del na področjih t|eh reh pokrajin. Važni so tudi SVedlogi zakonov, ki jih je Predložil pravosodni minister, •J* podlagi katerih bo prepoti ano zaprte osebe vklepali v lisice (manette) in v ce-*o« z rešetkami kot je doslej zakonu določeno in razšir-len® možnost oprostitve tudi »j* osebe starejše od 18 let. na Predlog ministra za delo S*, je vlada odobrila zakpn-,.Kl Predlog, ki ureja ustanav-^®bje in delovanje notranjih i.tti^ij pr‘ industrijskih ppd-po tem ukrepu bodo ustanavljali notrahje .. “sije sindikalne organiza--”e in zainteresirani delavci; potrebna posebna preiskava. Vsa pozornost pa je že od danes dalje obrnjena na neapeljski kongres, ki se ga bo udeležilo 699 delegatov, ki predstavljajo 1 milijon in 614 tisoč članov KD. Največje število delegatov bo prišlo iz Neaplja samega (27) iz Trsta 3, iz Gorice 3, iz Vidma 7, itd. Zanimivo je, da bodo med delegati tudi nekateri, ki so bili izvoljeni v strankinih sekcijah v Belgiji, Franciji in Nemčiji. Fanfani je izjavil, da jutri še ne bo odpotoval v Neapelj in da je tudi ostale člar ne vlade prosil, naj se ne selijo »množično« v glavno mer sto južne Italije. Predsednik vlade bo odpotoval verjetnp šele v soboto dopoldne, kep pravijo, da se bo kongres zi-čel šele popoldne v gledal -šču «S. Carlo«, kjer delavdi pripravljajo dvorano in odet. Kongresa se bodo udeleži i predstavniki vseh ostalijh strank, predstavniki inozemskih delegacij, veleposlaništev itd. Seveda bo urejena tudi posebna dvorana za tisk, in sicer v gledališkem oddelku po tem ukrepu bodo k „ ? . .ustanavljali notrahje . atisije sindikalne organizacij® in zainteresirani delavci; Jv” e p določa tudi primerna i 'bstva za delovanje komlisij j, za zaščito njenih člapov. si; .°stalimi sprejetimi zakon-Jvj®1 predlogi je bil tudi „.,alo.g zakona za gradnjo ^ta-b.Vanj kmetijskim delavcem, avosodni minister Gonella f* .je še predložil zakon o s j31tjenju možnosti «naglih do i ^ Postopkov«, ki so bili k s*ej omejeni samo na oseka’ so bile aretirane med »hi Vim dejanjem ali na ie v- 80 bile aretirane, ko u bil dokaz jasen. Na pod-Predloga pa bodo nagli a?f*opek izvajali tudi za ne-etrrane osebe, če so te v e eventivnem zaporu in če ni """«iiiiiii„lllmilIMII...................... «za ženski zbor«. Za red bo skrbelo okrog 150 oseb. Kako bo glede zadržanja posameznih struj se danes govori, da trajajo pogajanja med Morom in Fanfanijem za dosego sporazuma že tri dni. Gre namreč predvsem za enotno listo, ki naj bi jo skupno predložili na kongresu. Fanfanijevci nasprotujejo, da bi bili v listo vključeni nekateri • dorotejci«, ki so preveč nagnjeni k desnemu centru. Po zadnjih vesteh kaže, da bo sporazum dosežen tako, da bi na podlagi skupne liste dodelili 60 sedežev v glavnem odboru večini, in sicer 35 moro-tejcem in dorotejcem, 25 pa fanfanijevcem. Manjšina bi štela torej 30 članov. Toda če se bo Scelba povezal z Andreottijem, Gonello, Pello in Tambronijem, bi vseh 30 mest zavzeli zagovorniki desnega centra, tako da za pripadnike • baze« in za sindikaliste ne bi ostalo nobenega sedeža. Politični opazovalci ugotavljajo, da je Moro teoretično zmagal na kongresu že pred njegovim začetkom, praktično pa se mora šele odločiti, s kom bo zmagal, kajti sam predstavlja le 40 odstotkov glasov (morotejci, dorotejci in bono-mijevci). Glede izida kongresa, spričo ogromne večine delegatov, ki so zagovorniki levega centra, so zelo zaskrbljeni voditelji Confindustrie, Zaradi tega pi- ■iiiiiiiiiliMiliiiiitilliiiiiiilltiliiHlllimiiMliiiiimiimmiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiil ZSSR zahteva sejo Varnostnega sveta v zvezi s Kongom NEW YORK, 25. — Sovjet-1 tanški vladi. Combe je bil pi aka zveza je zahtevala takojš- stavil zahtevo v tem smisli njo sgjo Varnostnega sveta, da bi razpravljali o položaju v Kongu. Zahtevo za sklicanje seje vsebuje pismo, ki ga je sovjetski delegat Zorin poslal sedanjemu predsedniku Varnostne, ga sveta Angležu Patricku Deanu. Zorin zahteva, naj Varnostni svet nujno razpravlja o izvajanju resolucij Varnostnega sveta o Kongu. Danes popoldne se je Zorin razgovarjal s tajnikom U Tan-tom, V poučenih krogih pravijo, da je izrazil nezadovoljstvo nad načinom, kako tajnik obravnava kongoško vprašanje, ter zaskrbljenost zaradi ravnanja z Gizengo. Današnja «Pravda» piše, da je nujno potrebno sklicati sejo Varnostnega sveta, da bi ugotovili, kdaj bodo končno izvedeni sklepi, ki se tičejo nujnosti okrepitve neodvisnosti in enotnosti Konga. List poudarja tudi, da je življenje Oizen-ge v nevarnosti in da je bil aretiran s pomočjo sil OZN. Sedaj je Gizenga v rokah istih ljudi, ki so umorili Lumumbo. Glavni tajnik OZN U Tant je določil grškega pravnega svetovalca OZN Kostantina Stravopulosa za tehničnega pravnega svetovalca • pri ka- DANES Montani torej včeraj ni od-kar pa bo moral sto-j'J Po kongresu KD 4. ali 5. k0,uarja. Tako bo ravnal — tal Pravijo — po nasvetu Mo-sgž * katerim je baje že do-eihv. sporazum za sestavo le *'ste in tudi resoluciji’ i®ko da bo njuna večina n0 “.Protejcev, morotejcev, bo-^mijevcev in fanfanljevcev bniwSegla 60 tod 90) mest v viaa em glavnem odboru l*dn* stranke. n ...ambno ministrstvo Je da-^Poročilo, da vedno bolj 53-58 HUSMSfftSS tai'čmrlju «za pravi primer lepa h®* vohunstva«, vendar SDnni 1)0 vse Jasno šele «po 7°lnitvi preiskave*, te ?da mnogo važnejše novl-in Prišle včeraj iz Pariza j. '^ashingtona. De Gaulle ti napovedal, da bodo v Fran-Č»ii Jn Alžiriji v kratkem za-vzrt-TVaJati izredne ukrepe za Oa. P' Imela za ves zahodni lo iLuni konservativci govorl-•lati?i Pišejo o začetku držav-«nske volne in se zaskrblie- svet 11‘raeia za ves zanoani 1» jrkrati pa se je okrepi- je postavil zahtevo, naj se Kuba izkljuži iz dejavnosti Organizacije ameriških držav, naj se omeji trgovina * nl? ter naj se ustanovi »mehanizem obrambe proti prevratnim grožnjam Castrovega režima«. S tem v zvezi je Rusk izjavil, da mora konferenca pred. vsem izločiti Kubo iz medame-riškega odbora za obrambo. Pozneje bi določili način izključitve iz drugih organizmov medameriškega sistema. Kar se tiče omejitve trgovine, bi šlo še posebno za trgovino z orožjem. Rusfc je predlagal naj bi v okviru medameriškega obrambnega sveta ustanovili «poseben varnostni odbor«, ki bi imel nalogo priporočati ameriškim vladam »individualne ali kolektivne zaščitne ukrepe proti vsaki nevarnosti neposrednega ali posrednega napada, ki bi izhajal iz stalne intervencije kitajsko-sovjetsikih držav in njihovih družabnikov*. Zatem je Rusk izjavil, da bi bilo treba spremeniti gospodarsko in socialno strukturo kontinenta v zvezi * sedanjim stanjem na svetu. Tudi argentinski delegat je ostro nastopil proti Kubi, vendar pa se je hkrati uprl sleherni intervenciji proti njej in poudaril, da se notranje zadeve Kube tičejo kubanskega ljudstva. Nocoj je bil sestavljen ciji odbor, v katerem so zastopani predstavniki Kolumbije, Venezuele, Paname in ZDA na eni strani, ter predstavniki Brazilije, Mehike, Argentine in Ekvadorja na drugi strani. Odbor je začel neuradno proučevati načrt ameriške resolucije, ki vtebuje zahteve, ki jih je omenil Rusk v svojem govoru. Na vprašanie, ali je možnost, da bo ameriška resolucija sprejeta, je kolumbijski zunanji minister Castilla odgovoril, da ameriški predlogi precej točno odražajo stališče interventističnega bloka. Dodal pa je, da je Kolumbija pripravljena proučiti «z dobro voljo« morebitne predlagane spremembe. Prvotno je bil rok za predložitev resolucij določen do nocoj, a je bil podaljšan do jutri zvečer, da bo ožji odbor lahko izčrpno proučil ameriško resolucijo. V zvezi z demonstracijami proti konferenci v Punta dei Este, ki so bile te dni v venezuelski prestolnici Caracasu, so danes sporočili, da so aretirali 354 ljudi, ki pripadajo levičarskim organizacijam. V vsej državi so aretirali 820 ljudi. Kakor poročajo so bile demonstracije tudi v drugih mestih države, posebno v Ciu-dad Bolivar. V diplomatskih krogih se govori, da bodo ZDA revidirale svojo latinsko-ameriško politiko, če ne bodo uspel« vsiliti svoje volje, ne samo, kar se tiče gospodarske pomoči, temveč tudi kar se tiče vojaških načrtov. Baje bi ameriška vlada predlagala srednjeameriškemu bloku ustanovitev malega karibskega NA TO ob udeležbi Paname ia morda tudi Venezuele, # Vreme včeraj: najvUja temperatura 8, najnižja 3.3. ob W. uri 8; zračni tlalc 1017.5 raste, vlage 65 odst., večer severovzhodnik 6 ion. nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 26. januarja Pavla Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.01. Dolžina dneva 9.27. Luna vzide ob 22.43 in zatone ob 10.20 Jutri, SOBOTA, 27. Januarja Janez Vedno bolj ostra slndlRatlrta borba Uradniki CRDA ponovno sfavkajo Danes triurna stavka ladjedelcev Uspešen zaključek stavke v lesni Industriji - Pristaniški delavci so tudi včeraj zapustili delo ob 17. url Včeraj je bila v Trstu vrsta pomembnih stavk. Tako so pristaniški delavci dopoldne in popoldne sicer normalno delali, vendar pa so ob 17. uri zapustili delo. Ta stavka je v okviru sklepa, da ne bodo delali nadur, ponoči in ob praznikih, kar v praksi pomeni občutno znižanje prometa v pristanišču; zato je še vedno mnogo ladij, ki so tudi včeraj odplule nenaložene. Uradniki CRDA so včeraj enotno stavkali tako v Trstu kot v Tržiču. V Tržiču so vse tri sindikalne organizacije sprejele enotni sklep in so proglasile stavko od 6. ure zjutraj dalje za 24. ur. V Trstu je FIOM-CGIJ, sprejela enak sklep, medtem ko je Delavska zbornica CISL proglasila stavko od 12. ure dalje. V Tržiču so na osnovi •klepa CGIL in UIL stavkali tudi delavci. Priredili so javno zborovanje, med katerim je prišlo do spopadov s policijo. Danes se bo stavka uradnikov nadaljevala tako v Trstu kot v Tržiču in vse kaže, da bo stalno bolj ostra, da se prisili Intersind na popuščanje in na ugoditev glavnim zahtevam po povišanju blač in uvedbi štirinajste plače za uradnike. Stavka delavcev lesne stroke je bila enotna in odločna in je bil na našem področju odstotek stavkajočih še znatno višji kot pri zadnji stavki, ko se je stavke udeležilo 93 odstotkov vseh delavcev. Delavci so se dopoldne zbrali na skupščini v Ul. Pondares, kjer sc je vnela živahna diskusija. Stavka se danes nadaljuje. Danes bo na sklep FIOM-CGIL triurna stavka delavcev ladjedelniške industrije. Ponovno bodo delavci stavkali prihodnji teden s čemer bo to razdobje stavkovnega gibanja zaključeno. V soboto se bo v Rimu sestala vsedržavna komisija FIOM, ki bo razpravljala o nadaljnji borbi. Danes se bodo delavci ladjedelniške industrije zbrali na skupščini ob 14. uri v prostorih v Ul. Madonnina. —— «»---- Skoraj 50 milijard lir subvencije družbam PIN Komisija zabpromet poslanske zbornice je sprejela na zakonodajni stopnji zakonski osnutek o upravljanju podržav. ljenih pomorskih družb od 1. januarja 1960 do 30. junija 1962. Na osnovi tega ukrepa se bo delovanje omenjenih pomorskih družb za omenjeno dobo ravnalo po pravilih konvencij, ki so bile sklenjene t zakonom oci 10. junija 1937. Ministrstvi za trgovinsko mornarico in za zaklad »ta pooblaščeni, da lahko sklepata dodatne sporazume v zvezi s sprejetimi konvecijami. Družbam «Italia», »Tržaški Lloyd», »Adriatica« in »Tirre-nia« bodo na osnovi gornjega ukrepa nakazali na račun subvencije in ustreznega dopolnila bilance za obdobje od 1. januarja 1960 do 30. junija 1962 skupno 49 milijard 450 milijonov lir. Omenjeno vsoto bodo razdelili med štiri družbe in posamezne vsote bodo nakazane z dodatnimi sporazumi s posameznimi družbami. ----««--- Zaskrbljenost Avstrijcev zaradi stavke v luki Kakor poroča tajništvo trgovinske zbornice, je skupina avstrijskih operaterjev izrazila svojo zaskrbljenost tržaški trgovinski zbornici zaradi položaja, ki je nastal spričo stavkovnega gibanja v tržaškem pristanišču. Avstrijci opozarjajo na posledice odpovedanih vkrcanj in izkrcanj, zamude časa, preusmeritve plovbe itd. Pri tem poudarjajo, da je avstrijski uvoz in izvoz zelo občutljiv in mora imeti zagotovljeno kontinuiteto. Iz tega je razvidno, pravi omenjeno taj- ništvo, da si bodo Avstrijci verjetno izbrali drugo pot, če se bo sedanje stanje nadaljevalo. Zato menimo, da je prav zaradi tega nujno, da pristojni organi pristanejo na upravičene zahteve delavcev. ---«»--- Delegacija CGIL iz Trsta na obisku v Sloveniji LJUBLJANA, 25. — Danes je prispela v Ljubljano delegacija Delavske zbornice CGIL iz Trsta. Delegacijo, v kateri so Bonomo Tominez, Arturo Calabria in Albino Gerli, je sprejel in pozdravil predsednik republiške zveze sindikatov Slovenije Jože Borštnar. Razgovora, ki se je nanašal na delo in vlogo sindikata v jugoslovanski politični in družbeni ureditvi in na mednarodna vprašanja in sodelovanje med sindikati Trsta, Jul. krajine in Slovenije, so se udeležili tudi sindikalni funkcionarji Slovenije. Jutri bo tržaška delegacija obiskala Velenje. —— Pričetek pogajanj za rešitev spora v pristanišču Danes ob 9. uri se bodo predstavniki pristaniške družbe za prekladanje blaga na kopnem in Javnih skladišč začeli pogajati za rešitev spora v pristanišču. Tako so sklenili na včerajšnjem sestanku na pristaniškem poveljstvu, ki so se ga udeležili predstavniki koristnikov pristanišča, pristaniških družb in sindikatov. ---«» —- Seja pokr. odbora Včeraj se je sestal pokrajinski odbor. Na seji so v glavnem razpravljali o navadnih zadevah. Odbornik Corberi je poročal o predvčerajšnjem občnem zboru ustanove julijskega letališča. Odbor je nadalje sklenil, da bo sklical prihodnji teden sestanek krajevnih' ustanov,''aointereeaTa-nih na vprašanju pokojnin, da bi se ponovno pričeli pogajanja. i--«»--- Skupščina PSI Drevi ob 20. uri bo na sedežu tržaške federacije Italijanske socialistične stranke v Ul. Mazzini 32 skupščina članov mestnih sekcij. Pokrajinski tajnik Pittoni bo govoril o • Delu na zadnjem sestanku centralnega komiteja ter o politični in gospodarski vsebini odprtja v levo«. Sledila bo diskusija. Vprašanje o odpustih v Tržaškem arzenalu Poslanec KPI Vidali je vprašal ministra za državne udeležbe in ministra za delo, ah vesta, da je ravnateljstvo Tržaškega arzenala odpustilo 35 delavcev, zaposlenih na določen rok, za kazen, ker so stavkali. V Tržaškem arzenalu dela okrog 300 delavcev na določen rok, po drugi strani pa ravnateljstvo zahteva od delavcev mnogo nadurnega dela, češ da primanjkuje na trgu specializirane delovne sile. Razen tega pa si je arzenal sposodil tudi delavce iz trži-ških ladjedelnic, ki ga mnogo več stanejo. Spričo tega je še bolj očitno, kako nesmiselno je odpuščanje delavcev, saj gre za pravo represalijo. Vidali je vprašal ministra, ali namerava posredovati, da ravnateljstvo arzenala prekliče odpuste ter da preneha s takšnimi metodami, ki so sramotne zlasti za podjetje z državno udeležbo. ----«»---- Obvestilo dolinskega županstva Zupan dolinske občine sporoča. da je pri občinskem tehničnem uradu na vpogled U-radni list št. 307 od 12. decembra 1961, ki med drugim vsebuje ministrski dekret o proglasitvi turistično zanimivega področja okoli Jezera, Botača ter zgornjega dela Boljunca. Interesenti lahko vložijo proti dekretu priziv, vendar ne po 10, marcu tj. Se iz razprave o mestnem regulacijskem načrtu Veliko pomanjkanje načrtnosti glede raznih družbenih naprav «Samo8tojna» naselja daleč izven mestnih središč so se doslej le slabo izkazala - Nezadovoljive perspektive za mestni promet Včeraj smo objavili kritiko socialistov na račun mestnega regulacijskega načrta v zvezi z vprašanji, ki jih v njem sploh niso načeli; danes pa bomo videli, kako je načrt rešil tista vprašanja, ki so v njem načeta. Pri tem pridejo v poštev tri plati načrta, to je: predlog za ustanavljanje samostojnih naselij, razdelitev mestnega središča na področja ter programi javne intervencije v gradbeništvu. Svetovalec odv. Senigaglia je najprej naštel vseh 18 novih naselij, med katere spada tudi Skedenj, ki bi poleg številnih novih zgradb, ohranil svoje staro lice. Kar se tiče moderne teorije »decentralizacije« bivališč, ni dovolj da se uporablja le ta kriterij, marveč je treba »decentralizirati« tudi industrijo, tako da bo imelo bodoče naselje tudi od česa živeti. V Trstu so zgradili po tem kriterju samo naselje San Sergio. Kar se tiče naselij samih »ljudskih« hiš, je povojna parksa dokazala, da je življenje v njih tiiiiimmaiiii.............................................................................................................................n h sodnih dvoran Prstni odtisi na volanu so izdali avtomobilsko miš Zaporna kazen, toda nižja globa tihotapcem, ki so vložili priziv - Kljub temu bodo morali plačati 24,5 milijona Ur Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschi-ni, se je zagovarjal včeraj 30-letni Dario Michelazzi s Furlanske ceste 247, ki je bil obtožen, da je zagrešil razne tatvine ter da si je prilastil na nezakonit način tuje blago. Michelazzi je že prej imel opravka s policijskimi in sod-nijskimi oblastmi. Začetkom septembra je prišel v naše mesto, in sicer potem ko so ga izpustili iz kriminalne bolnišnice za tbc v Pianosi. Ze 12. septembra je Michelazzi stopil spet na staro pot, in sicer s tem, da je ukradel avto «Fiat 500», ki je bil last nekega Oskarja Cucka in ki ga je ta parkiral pred svojim sta-titjvanjdčtt lv 'UK' Rdtnagna 24. 22. oktobra ponoči pa je Michelazzi:. Okradel avlo «Fiat 1100» nekemu Vittoriu Maia-niju v Ul. S. Anastasio. Takoj nato je zasedel ukradeni avto ter se odpeljal proti Barkovljam. V Miramarskem drevoredu se je ustavil pred bencinsko črpalko, kjer je kupil 2Q litrov bencina. Ko bi moral poravnati račun, je sedel v avto ter pognal motor. iimmiiiimiiBiiiiiiiillliiiililiiiliniiiiliiiiiiiiiiniiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiHiiililiiilililiililliiBiiiiiima Včerajšnja stavka na srednjih šolah Stavka se je začela po prvi učni uri Kakor po vsej Italiji, je bila včeraj tudi v Trstu ponovno stavka profesorjev in vodilnega osebja na strokovnih in srednjih šolah. Stavka se je začela po prvi uri, kakor so določile sindikalne organizacije. Tako so dijaki imeli le eno uro pouka, nato so pa bili prosti. Vsi veseli so nekateri odšli domov, drugi pa so pohajali po mestu ali odšli na kratek izlet. Računajo, da so se na italijanskih strokovnih in srednjih šolah udeležili stavke skoraj stoodstotno vsi profesorji. Prav tako je bila stavka tudi na slovenskih strokovnih in srednjih šolah, kakor je sklenil na svoji predsinočnji seji izvršni odbor sindikata slovenske šole, toda odstotek udeležbe pri stavki na slovenskih šolah ni bil tako visok, kot na italijanskih šolah. ----«»--- Nadležna begunca Sinoči sta dva jugoslovanska begunca, ki živita v begun- ............ Za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji Noša akcija za pomoč prebivalstvu Dalmacije, Iti je bilo tako hudo prizadeto zaradi potreta, v teh dneh le podati napreduje. Očitno je, da te v žepih in družinskih blagajnah občutijo zadnji dnevi v mesecu, kar je seveda popolnoma normalen pojav. Toda kljub temu gre naprej, in prepričani smo, da akcija ne bo zamrla. Na razpolago je še precej dni in v tem času bomo — tako smo prepričani — prav gotovo dosegi* * vsoto, ki smo si jo na tihem postavili za »riti. Včeraj so prispevali: Rudolf Kerkoč 1.000 lir, Zora Scheimer 1000, Lidija Sancin 1.000, Mira Lavrenčič 500, Rudolf KrittnsMičlč iz Padrič 300, Ciaudia in Miro 1.000, Mila In Dani 1-000, Frančiška Resinovič 500, Andrej Gombač 500, Jakob Sto- ka 500, Josip Kosovel 500, Ivan Ban s Proseka 47, 1.500, Danilo Godina 1.000, Rudolf Hrovatič 1.000, Sergij in Hermina Germani 2.000, družina Giuiiani . Ricmanje 300, Mili Križman - Bazovica 2.000, Ernest Piščanc 1.500, K. Kravos 5.000, Zora Benlč 3.000, Ivan Gruden - Nabrežina 178, 500, Z. M. 1.000, B. F. 1.000, Karel dr. Ferluga 2.000, družina Mirko Dovšak - Križ 3.000, Marija Sosič - Opčine 1.000, Josip Devecchi 1.000, Marija Welsenfeld 2.000 Ur. Do predvčerašnjim smo nabrali 702.600 lir prispevkov, tekom včerajšnjega dne pa 36.800 lir. SKUPAJ 730.400 Ur. PRISPEVKE SPREJEMA TA UREDNIŠTVO NAŠEGA DNEVNIKA V UL. MON-TECCHI 6 IN UPRAVA V UL. SV. FRANČIŠKA 20-111. skem taborišču pri Sv. Soboti, in sicer 20-letni Antun Labro-vič ter 24-ietni Zvonimir Ga-barič, ki sta bila precej vinjena, nadlegovala pešce v Drevoredu Sonnino. Nekdo je iz bližnjega bara poklical policijo. Agenti so ju hoteli pomiriti in odpeljati, da bi se streznila toda fantalina sta jih začela zmerjati in sta se jim upirala. Zaradi tega so ju s silo odpeljali in aretirali. Zagovarjati se bosta morala na sodišču zaradi vinjenosti, nadlegovanja in žalitve ter upora javnim funkcionarjem. -------------«»----- Padel je s tovornika in si poškodoval nogo Včeraj popoldne je 22-letni Lucianu Zubin iz Ul. Braman-te 5 na tovorniku pomagal raztovarjati deske, pa se mu je spodrsnilo in je padel s tovornika. Pri tem se je pobil in ranil po levi nogi, zaradi česar so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. * Na ortopedski oddelek so | včeraj dopoldne sprejeli s pri-■ držano prognozo 86-letno Rozo Žbogar vd, Oblak iz Ulice Tommaso Grossi 26, ki je nerodno padla v spalnici in si zlomila levo nogo. —•-«»---- Zadnja pot Josipa Škrka Velika množica ljudi je vie-| raj popoldne spremila na zad-| nji poti pok. Josipa Škrka. I Krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki so pripeljali do Malnarjeve hiše v Sempolaju, odkoder se je razvil pogrebni sprevod. Pokojnika so že iz Trsta spremili številni prijatelji, tu pa so bili zbrani njegovi prijatelji t« znanci iz Trnovice, Bajte, Samatorce, Praprota, Prečnika, Sempol.a-ja in drugih vasi ki so prišli, da se od njega za vedno poslovijo. V pogrebnem sprevodu je bilo mnogo vencev in cvetja, za krsto pa so poleg sorodnikov stopali župan in občinski svetovalci, predstavniki političnih organizacij, partizanskih združenj in političnih preganjancev. Ko so krsto spustili Uslužbenec pri bencinski črpalki je takoj telefoniral na policijo, ki je obvestila vse policijske patrulje o dogodku. Policisti so posvetili posebno pozornost vsem ulicam in cestam v rojanskem okraju. Nekoliko pozneje je neki policijski avtomobil zasledil nekoliko pod Kontovelom neki avtomobil, ki je bil podoben vozilu, ki se je bilo ustavilo pred bencinsko Črpalko. Šofer je sicer vozil z zelo zmerno hitrostjo, toda ko je opazil policaje je nenadoma pospešil svojo vožnjo ri proti Kontovelu. Policisti ter izginil v sme- so takoj obvestili z radiom policijske agente prometne policije, ki so zasačilu tatu na Kontovelu. Toda še preden se jim je posrečilo, da so prišli do njega, je ta skočil iz avtomobila ter zbežal. Kako so policijski organi ugotovili, da je bil tat prav omenjeni Michelazzi, je ostalo vedno nekoliko zavito v meglo. Verjetno je, da so prav v njem prepoznali krivca obeh tatvin, ker so našli na volanu avta (»Fiat 500» prstne odtise, ki so na las odgovarjali prstnim odtisom obtoženca. Na vsak način je Michelazzi priznal obe inkriminirani dejanji. Glede obtožbe nezakonite prilastitve tuje lastnine, pa so dogodki potekali takole. Nekega dne je Michelazzi prišel v podjetje Nicoie Germana ter najel za določen rok avto znamke «Fiat 1400». Izjavil je, da bo šel v Koper, in sicer na pogreb nekega znanca. Michelazzi je dejansko šel v Koper, kjer se je pogreba tudi udeležil, toda uro pozneje se je že dogovoril z neko osebo, da bo prepeljal v Novo Gorico 150 kg švicarskih cigaret, in sicer proti plačilu 50.000 lir. Zgodilo pa se je, da so jugoslovanski policijski organi prijeli tihotapce v bližini Nove Gorice ter jim zaplenili cigarete in avtomobil. Miche-lazziju je potem sodilo jugoslovansko sodišče, ki ga je obsodilo na 500.000 din globe, ali pa na dva meseca zapora. Zaradi tega Michelazzi ni seveda mogel pripeljati avta nazaj v Trst. Včeraj ga je kazensko sodišče spoznalo za krivega obeh tatvin ter ga obsodilo na 2 leti, 2 meseca in 15 dni zapora ter na 21.000 lir globe. Obtožbe nezakonite prilastitve tujega blaga pa ga je oprostilo, češ da inkriminirano dejanje ni kaznivo. • « • Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Nardi, so se zagovarjale naslednje osebe; 35-letni Angelo Tiozzo iz Chioggie, 38-letni Enzo Chiut-to iz Prečnika, 35-letni Roberto Boscolo iz Chioggie, 36-letni Attilio Boscolo iz Chioggie ter 29-letni Esterino Boscolo tudi iz Chioggie. Omenjenim obtožencem je sodilo videmsko kazensko sodišče 2. decembra 1960, in sicer zaradi tihotapstva z inozemskimi cigaretami. Bilo je ponoči 4. marca 1959. leta, ko je finančna patrulja na čolnu prestregla v bližini izliva reke Stella pri Lignanu ribiški čoln »Spar-viero«. V trenutku, ko so financerji prišli do «Sparvie-ra» so obtoženci razkladali iz ribiškega čolna tovor vtihotapljenih cigaret. Slo je za 60 škatel v skupni teži 595 kg cigaret. Videmsko kazensko sodišče je 2. decembra 1960 obsodilo Tiozza, Chiiitta; Attilia in Esterina Boscola na 45 milijonov 339,900 lir globe. Poleg tega je odločilo, da bodo morali obtoženci plačati 50.000 lir zastopniku zasebne stranke ter 337.450 lir zasebni stranki, ki jo je predstavljal državni odvetnik Cecovini. Sodišče je nadalje oprostilo Ro- niku zasebne stranke pa bodo morali plačati 70:000 lir. ----«»---- En primer otroške paralize V otroški bolnišnici Burlo Garofolo so ugotovili en primer otroške paralize. Ta zavratna bolezen je prizadela 6-letnega Advarda Guština s Cola štev. 5, sina znane re-pentaborske družine. Mali Ad-vard se je že dalj časa počutil slabo. V bolnišnici, kjer so ga sprejeli pred nekaj dnevi, so ugotovili, da boleha za otroško paralizo. Na srečo je bil otrcl$ cepljen proti tej bolezni in je zato njen potek ugoden. «aaiBiiiiiin«iiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitii»iiiiiuii«if >aii'iiiiiiii«iiiiiiiiiiitaiiiaiiiaiiiin«iitiimiiiiiiiii mi Sklep dolinskega občinskega odbora Po vaseh bodo namestili table za lepljenje lepakov Lepake je treba oddati na občini zelo pomanjkljivo, če so daleč na mestnem robu in če ne razpolagajo z vsemi potrebnimi družbenimi ustanovami. Ugotovili so na primer, da družbeno življenje v takih naseljih zamre, stiki med ljudmi se vedno bolj redčijo in vsi se čutijo zapostavljene v primeri s prebivalci mestnega središča. Nadalje nastajajo taka naselja okrog mesta kot nekak obroč in se pri tem ne izbira natančna usmeritev. Taka naselja pomenijo tudi hudo breme za občine, ker se višajo izdatki za razne priključke in usluge. Pri nas je že naselje San Sergio pokazalo, da bi bila filobusna proga vanj zelo pasivna, občina pa ni hotela sprejeti vzdrževanja zasajenih površin, ki jih je pripravil INA-Casa. Ko bodo ustanovili vseh 18 naselij bo treba pomnožiti te tež-koce z 18. Vse to bi se dalo razumeti, če bi bila ta naselja res potrebna. Občina bo na vsak način imela velike izdatke za prometno povezavo z naselji in za razne napeljave. Ker pa se bo s tem povečala vrednost raznih zemljišč, bodo imeli od tega korist le razni špekulanti z zemljišči in gradbeni podjetniki. Z ustanavljanjem naselij občina nekako prepušča tudi mestni center zasebnim špekulantom, ki se bodo skušali s tem okoristiti. Vprašanja obrobnih naselij ni mogoče pravilno postaviti, če ne odgovorimo prej na naslednja vprašanja: Kdo bo uresničil ta naselja, s kakšnimi nameni in sredstvi in s kakšnimi jamstvi za skupnost? Koliko bodo stala meščane? Kdo bo imel dobiček od tega? Druga plat je razdelitev mestnega središča na področja. Področje A načrta se omejuje na strogi center, kjer je mnogo palač z novoklasič-nimi pročelji zgodovinske in arhitektonske vrednosti. Vendar so tu vprašanja kroženja vozil higiene, neracionalnosti zgradb itd., zaradi česar bi hladni tehniki predlagali, naj se vse to podre. Kaj predlaga glede tega načrt? V splošnem ohranja sedanje ceste in skoraj ničesar ne predlaga. Načrt celo dopušča še večjo gostoto stavb, zaradi česar bo zašel promet še bolj v zagato in bo vladala v njem še večja zmeda. Načrt pa predvideva tudi, da bodo podrli poslopja okrog »Portici di Chioz--za«, tako da se Ulica Battisii berta Boscola, češ da ni za-- grešil inkriminiranega dejanja. v grob, se je od pok. Josipa prizivni sodniki so delno spre- uismna»uj, n.i vet Škrka poslovila Marija Ber- menili prejšnjo razsodbo ter fotografskega materiala o tu- netič. s0 obsodili omenjene osebe na i rističnih krajih našega pod- Naj mu bo lahka domača tri mesece zapora ter 24 mili- ročja. zemlja! I " ; 514.:X)0 lir globe. Zastop-1 Dvanajstim fotografom, ki Na eni zadnjih sej dolinskega občinskega odbora so odborniki med drugim razpravljali tudi o vprašanju lepljenja plakatov po vaseh dolinske občine. Doslej je obstajala praksa, da so tako zasebniki kot tudi-razne organizacije lepili lepake po najrazličnejših zidovih, kar je povzročilo, da so bili zaradi tega številni hišni zidovi pomazani in onesnaženi. Da bi preprečili nadaljnje samovoljno plakatiranje, je občinski odbor sklenil postaviti v vseh vaseh dolinske občine posebne table, na katere bodo odslej lepili lepake. Te table bodo imele od štiri do osem kvadratnih metrov površine ter bodo postavljene po tri v Dolini, tri v Boljun-cu, dve v Borštu, dve v Ric-manjih, dve pri Domju, dve v Mačkovljah ter po ena v Pre-benegu, na Pesku in v Logu. Za površino lepakov do 70 krat 100 cm bodo veljale naslednje tarife: za vsak nalepljen lepak 20 lir, če bo raz-obešen en dan, 30 lir za tri dni, 40 lir za sedem dni, 50 lir za 10 dni ter 100 lir za en mesec. Ce bodo lepaki večji, se bo plačala dvojna ali colo trojna tarifa. Politične organizacije, sindikati ter razna združenja bodo uživala 30 odstotkov popusta, obvestila za javne prireditve pa 50 odst. popusta. Lepake je treba oddati na občini, ki bo poskrbela, da bodo pravočasno nalepljeni. Ce bi zasebniki ali organizacije sami nalepili lepake bodo plačali isto tarifo. ----«»---- V galeriji «Lo Squero» v Miljah Danes otvoritev fotografske razstave Danes ob 18. uri bo v galeriji «Lo Squero» v Miljah otvoritev II. fotogr. razstave ((Naša pokrajina«. Razstavo je tudi tokrat priredila Pokrajinska turistična ustanova v sodelovanju z dvanajstimi tržaškimi fotografi, ki bodo razstavili 176 fotografij velikega formata. Po razstavi bodo fotografije uporabili za ureditev in dekoracijo izložb potovalnih uradov v Italiji in tujini, poleg tega pa bodo razstavljene še v raznih šolah in drugih ustanovah, tako da bodo služile turistični propagandi. Dejstvo je namreč, da Pokrajinska turistična ustano- va nenehno prejema zahteve raznih potovalnih uradov in organizacij, ki želijo čim več razstavljajo na miljski razstavi, bodo podeljene številne nagrade, za katere so prispevale tržaška, miljska, devinsko-na-brežinska, dolinska in repenta-borska občina ter razne druge ustanove. Slavnostni otvoritvi razstave bodo prisostvovali najvišji predstavniki oblasti. Razstava bo odprta en teden. -—-«»---- Obvestilo kmetijskega nadzorništva kmetovalcem Naročila čebulic gladiol—mečkov Obveščamo zainteresirane cvetličarje, da je Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu, Ul. Ghega št. 6-1 pričelo 24. t.m. sprejemati naročila čebulic gladiol-mečkov vzgojenih na Holandskem po znižani ceni. Naročila se bodo sprejemala, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota. Naročiti je treba najmanj 250 čebulic, ob naročilu pa mora cvetličar plačati na račun 10 lir za vsako čebulico. Obveščamo tudi zainteresirane kmetovalce, da bo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo pričelo 1. februarja sprejemati naročila za nakup semena večne detelje (lucerne), triletne detelje in semen travne mešanice. Nadzorništvo bo nudilo prispevek v znesku 30 odst. nakupne cene. Naročila en dan starih piščet V skladu z odredbo ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v prid povečanja in izboljšanja kokošereje, bo tukajšnje Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo nudilo tudi letos, in to dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, prispevek za nakup en dan starih piščet sledečih odbranih pasem: Plymouth bela, New Hampshire, Rhode Island, Parmenter in bela li-vornska. Kokošerejci, ki se nameravajo poslužiti imenovanega prispevka za obnovo svojih vzre. jišč, lahko naročijo pri Pokrajinskem kmetijskem nad-zorništvu Ul. Ghega št. 6, naj manj 25 piščet iste pasme, a ne več kot dve pasmi. Naročila se sprejemajo od sobote 27. t.m. in se bodo za ključila v ponedeljek 26. februarja, vsekakor se bodo naročila zaključila, ko bo izčrpana razpoložljiva vsota. Ob naročilu mora zainterC' sirani kokošerejec plačati 110 lir za vsako naročeno pišče. Piščeta se bodo razdeljevala v mesecih marec in april. podaljša do Ponteroša. Že sedaj pa je na tem križišču največji promet, a bi se z zgraditvijo nove ceste še bolj povečal. Končno je treba ugotoviti, da ostaja program javne intervencije v razvoju naprav na občinskem ozemlju popolnoma shematičen ter je v nekaterih pogledih popolnoma negiben. Pri tem mislimo zlasti na vse razne občinske u-služnostne naprave, ki olajšujejo stike med krajem bivanja in dela. Poleg tega je treba upoštevati tesno povezavo med vsemi zahtevami modernega življenja in ustanovami, ki mu služijo, kot na primer šole, trgi, bolnišnice in ambulante, športne naprave. naprave za razvedrilo, pokopališča, knjižnice itd. Vse te ustanove in naprave so kot celice živega bitja stkane med seboj, in ravno od njihove soglasnosti in povezave je odvisen tudi učinek njihovega delovanja. Pri tem naj o-menimo le, da dandanes vojašnice, pokopališča, ječe itd. ne spadajo v mestna središča. Zaradi tega je nujen organi-čen načrt, po katerem je treba skladno razporediti razne javne ustanove in naprave v določeni občinski skupnosti, če hočejo, da bodo dobro delovale. Ce se bodo na primer gradile šole, igrišča in trgi »od primera do primera«, bodo takšne rešitve vsaj neekonomične. Naš regulacijski načrt pa ne predvideva nobenih kakovostnih sprememb ter je poln verzeli na področju naprednega razvoja družbenih služnosti. Spričo te negativne plati v tem načrtu zdaleč prevagajo pozitivne in te se tičejo samo delnih tehničnih plati urejevanja gradnje in mestnega prometa. V načrtu se opaža, da niso pritegnili k njegovi izdelavi sociologov. Zato je kljub vsej marljivosti občinskih tehnikov načrt huda pomanjkljiv. «»...... Se ena lepa predstava Edoardo De Filippo «Vinccnzo Dc Prctore» Gledališka skupina «Teatro Mediterraneo», ki jo vodi Li-vio Ardenzi, nam je dala včeraj zvečer še eno lepo pred-Istavo. Na sporedu je bil ((Vin--! ;C«nzo De Pretore«, delo Eduar-,da Die Filippa, ki je svoje d«r, lo tudi sam zrežiral. Vincenzo De Pretore je tipičen predstavnik revnih plasti Neaplja. Zrasel je brez staršev, nikoli ni vedel, kdo je njegov oče. Potem se je nekako osamosvojil z majhnimi tatvinami in našlo se je tudi dekle, ki se je vanj zaljubilo. Vincenzo ni kak pokvarjenec, ki bi hotel dekle izkoriščati, temveč raje predlaga čakanje. S svojim »poklicem« pač ne more ustvariti osnove za poroko. Ko pa se hoče spričo obupanosti dekleta že vdati, ga aretirajo. Ko pride iz zapora, nadaljuje svoj posel, pri tem pa vestno prižiga Sveče pred svojim zaščitnikom sv. Jožefom. Toda nekoč preveč nerodno izmakne torbo nekemu bančnemu uradniku, ta strelja za njim in ga hudo rani. Pomoč v bolnišnici ni pomagala in Vincenzo mora umreti. Pred smrtjo pa še zasanja nebesa, ki so po njegovih predstavah dokaj preprosta. Nastopijo pa tudi tisti zemljani, s katerimi je imel Vincenzo največ posla in vsi mu njegove pregrehe odpustijo. Achille Millo, ki je bil prejšnje dni odličen Liola v istoimenskem Pirandellovem delu, je včeraj igral Vincema. Temu igralcu prav gotovo nič ne manjka za upodabljanje tipičnih predstavnikov Juga. In tako nam je bolj ugajal, dokler je bil še «živ» kot pozneje «mrtev». (V tem delu se je sploh celota nekoliko ponižala). Mlado dekle Ninuccia je Alida Chelli (do nedavna Rustichelli, znana iz televizijske oddaje «Volubile»), ki je še zelo mlada prišla h gledališču ter pri tem imela srečo, da je prišla v roke Eduardu De Filippu. Lahko bi imeli pri njeni igri tu in tam kako majhno pripombo, v glavnem pa je dosegla lep uspeh, ki ji je lahko poroštvo za napredovanje. V ostalih vlogah so nastopili predvsem Umberto Spada-ro, Italia Marchesini, Giusi Dandolo, igralke Mi chelotti, Monelli, Morandi ter še več drugih, ki so bili sposobni podati natančen posnetek neapeljskega živžava. V celoti dobra predstava, ki jo je vredno videti. AWUWJWVWWVWWVi Slovensko gledališče v Trstu sporoča, da bo uprizorilo v ponedeljek, 29. t. m. ob 20. uri v SEŽANI Tavčarjevo igro «ZEH PRED SMRTJ0» ki jo je italijanska cenzura prepovedala. Vsi tisti, ki bi želeli videti to predstavo, naj se zglasijo do ponedeljka na upravi Slovenskega gledališča v Ulici sv. Vida — tel. 38-236 za re. zerviranje mest. Obenem SG sporoča, da bodo morali interesenti sam! poskrbeti za prevoz v Sežano in nazaj. WAAVWAWAWAV f otEPAtlSČA H VERDI Danes ob 21. uri skupina «Teatro Mediterraneo« ponovi igro Eduarda De Filippa «De Pretore Vincenzo«. Režija avtorja. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri »Potepuh z Zahoda«. Abonma G. Vstop niče so na razpolago prj gledališki blagajni ter pri Centralni blagajni v Pasaži Protti. ooooox;o<>ooaoooooooo PLANINSKO PREDAVANJE SPD v Trstu priredi v četrtek, 1. februarja t. 1. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani predavanje znanega slovenskega pla. ninca in plezalca RADA KOČEVARJA «0D TRIGLAVA DO DUBROVNIKA» s spremljavo številnih barvnih diapozitivov. [ KONCERTI ) Tržaška filharmonija bo priredila danes ob 21. uri v Avditoriju simfonični koncert. Dirigent Hermann Michael, na. grajenec z nagrado Cantelli. Sodeloval bo pianist Emilio Riboli. Na koncertu bodo izvajali skladbe Mozarta, Haydna m Brahmsa. Prodaja vstopnic v Pašazi Protti. V kino ) Nazionale 1 i.00 «Zmenek» (L’ap-puntamento). Annie Girardot, Jean Claude Pascal. Prepovedano mladini. Fenice 16.00 ((Rimska pomlad gospe Stone« (La prlmavera romana detla slgnora Stone). VI-vlen Leigh. VVarren Beatty, /um na Ezcelslor 15.00 «Zajtrk pri Tltta-nyju» (Colazione da Tiffany). Eastmancolor. Audrey Hepburn. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 »Baraba«. Tech-nirolor. Anthony Qulnn, Silvana Mangano, Ernest Borgnlne, Katy Jurado. Arcobaleno 16.00 »I comanceros«. Barve de Luxe. Jahn Wayne, Lee Marvin. Supercinema 16.00 «Benlto Mussolini, anatomija diktatorja« (Benito Mussolini anatomla di un dlttatore). To je več kot dokument, to je zgodovina nas vseh. Alabarda 16.00 ((Steza ljubimcev« (11 sentiero deglt amantl). — Teohnicolor. Susan Haywarth, John Gavln. Aurora 16.00 ((Neizprosno mesto« (La cittži spletata). Prepovedano mladini. Cristallo 16.30 ((Pekel v Madl-son avenue« (Interno a Madi-' son avenue). Garibaldi 16.00 »Ferdinand I, neapeljski kralj« (Ferdinando I re di Napoli). Peppino De Filip-po, R. Schiaffino. Capitol 16.00 ((Navaronsk! topovi« (I cannoni di Navarone«. Impero 16.30 »Običajni roparji v Milanu« (I soliti raptnatorl a Milano). Italia 16.00 «Napeta vrv« (La corda tesa). Annie Girardot, Francoise Perrier. Prepovedano mladini, Massimo 16.00 «Počitniee v Srebrnem zalivu« (Vacanze alla Baia d’argento). Nico Fidenco, Peppino Di Capri. Prepovedano mladini. Moderno 15.30 ((Benito Mussolini«. Prvič v Trstu. Film Roberta Rossellinija. Astra 16.30 «Kiraslr» (H coraz-ziere). Astoria 16.30 »Deset božjih zapovedi« (I diecl comandamen-ti). Teohnicolor. Charlton He-ston. Vittorio Veneto 15.00 «Pogum m izziv« (Tl coraggio e la sfida)• Dirk Bogarde, Milene Demon-geot. Ideale 16.00 «Povratek v Peyton Plače« (Ritorno a Peyton Pla' ce). Technicolor. Prepovedano mladini. Marconi 16.00 «Tri leta pekla« (Tre anni d’inferno). Susan Cabot. Abbazia 16.00 «Tomahawk, vojna sekira« (Tomahavvk scure 6‘ guerra). Teohnicolor. Van Hef-lln. Odeon 16.00 «Ježa smeha« (Ca-valcata della risata). Stanlio' in Olio. Kino ROSMA-Miec predvaja danes 26. t. m. ob 19.30 Metro barvni film: «KARAMAZ0V« Igrajo: YUL BRYNER, MARIA SCHELL, CLAI. RE BLOOM. ALBERT SALMI, R BASEHART predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob 18. urj film: «KACJA hči» (La figlia del serpente) Igrata: JOHN Mc CARTHY in SUSAN TRAVERS iiiriiiiiiaiiiiiiaiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiatfittiiaiH11* flsD©6H VI. GLEDALIŠKI PLES = BO JUTRI, 27. JANUARJA V PROSTORIH NA STADIONU »PRVI MAJ« Pričetek ob 21. uri Igral bo priznani orkester DOBRO ZALOŽEN BIFE Prodaja vstopnic in rezerviranja miz v Trž. knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 in eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. VSTOP SAMO Z VABILOM Zaželena temna obleka Vbwawvwwyw(ww Smučarski izlet na Lokve SPDT priredi v nedeljo 4. februarja smučarski Izlet na Lokve (tudi nesmučarjl pridejo na svoj račun), kot pripravo In trening za tekmo v Črnem vrhu 18. februarja. Obvestila ln vpisovanje v Ul. Ghega 9-11. Prosvetno društvo »I. Cankar« obvešča, da bo redna seja odbora danes 26. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. (gSKSAi RcišMi Namesto cvetja na grob pokojnega Ignacija Godine daruje Marica Kobal 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Ignacija Godine daruje družina Jazbec 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Ignaca Godine daruje Pavla Gombač 500 lir za Dijaško Matico. GIgfflSSfcEfl BRUSINI CARLO, Trst Ul. Bat tisti 20, prodaja gospodinjske el«ktr-čne predmete — štedilnike na drva, premog, plin. elektriko — trajno goreče peči na premog tn kerosene ter na Plin m elektriko. Olajšave prt plačilu. Postrežba pitna na dom. — Teleton 29-041. PRI MAGAZZINU FELICE, Trst, Ul. Carduccl 41, DOBITE; ženske moške ln otroške dežne plašče bunde, blače, Jopiče In srajce najboljših vrst ln znamk po najnlžjlb cenab. VESPAGENZIA, Trst, Ulica S. Fran-esco 44, tel. 28-940, takojšnja Izročitev GRAND ŠPORT MODEL 1962 — 160 ccm z rezervnim kolesom po znižani ceni. Darovati danes vespo, daru- HISNO GOSPODINJO od 8. do 16. ure Iščem. Naslov na upravi lista, Ulica sv. Frančiška 2.0. j ROJSTVA. SMRTI IN POHOK8' Dne 25. januarja 1962 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Pa Je 15 oseb. UMRLI SO: 87-letna VeneraH' da Giugovaz vd. Vldotto, 75-let' ni Pietro Cottiga, 40-letna ^ cia Russo por. David, 74-leto* Maria Pitacco por. Fraglacom0' 78-letnl Antonio Grbac, 79-let1'* Antonia Grizon por. Gregori, ® ’ letni Antonio Millo, 73-letna resa Sevig, 78-letnl Umberto 'J? masi, 81-letni Ermanno Vazzi, letni Giacomo Valentinuzzi. y letna Maria Levak por. Zaneh*1 68-letna Margherlta Ferrara v"' Dapas. 75-letni Ignacij Godb',’ 80-letni Narciso Vascotto. ---«»--- NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie' ro 2; Marchlo, Ul. Gin nas t F' 44; Depangher, Ul. sv. Justa *’ Alla Madonna del Mare. Piave 2; Zanettl, Test« d’or ' Ul. Mazzini 43 BSEStižSiaffiŽl ŠPORTNO ZDRUŽENJE obvešča starše, da bo otroška ' lovadba na stadionu »Prvi vsak petek od 15. do 16. ure * čenši z današnjim dnem. Slovenski fotoklub v Trsta obvešča amaterje, da ne b° j nedeljo 28. t.m. dogovorjen«! izleta v Koper zaradi nepreIJ* ter delovni kolefl Trst, 26.1.1962. [ OB ISTOČASNEM PRIKAZOVANJU DVEH PROTIFAŠISTIČNIH FILMOV V TRSTU \ Zakaj odpor italijanske do filma «Alkar mi, siam________________ Ali je v Italiji res še vedno nemogoče z umetniškim filmskim dokumentarcem odkrito in odločno obsoditi fašistično diktaturo? cenzure fascisti» Te dni predvajajo v Trstu dva filma dokumentarnega značaja, katerih vsebina obravnava vprašanje fašizma in z njim povezane usode Mussolinija. Pripravljen je še tretji z isto vsebino ,ki pa ga še ne vrtijo, «er so v zvezi z njegovo ostro kritično in polemično vsebino, naperjeno proti fašizmu, nastopile nekatere simptomatične težave. S tem v zvezi objavljamo pričujoči sestavek: Sleherno nasprotovanje te-juu. da se zgodovinsko osvet-Us ter objektivno prikaže ta vloga in pomen fašizma, ysak poizkus, da se ta pomen ■n vloga, kot tudi njune poledice, omalovažujeta, zmanjšujeta ali ponarejata, pome. nijo v resnici bolj ali manj Prikrito apologijo fašizma sa-mega. Takšna apologija pa je v tesni zvezi z določenimi preživelimi, a še vedno močno ukoreninjenimi interesi, ki ?*j. iib, kot se zdi, neki novi ašizem, danes kot takrat, *n°va potrdi in s pomočjo naj-rutalnejših metod in sredstev dokončno uveljavi, in kaj menijo o tem današ-Ji uradni predstavniki repu. “kanskih državnih in poli-!cnih ustanov, predstavniki demokracije, vztrajni tolma-?l in zagovorniki «enakosti» In »svobode«, večni pridigali o ljubezni in ponižnosti?! akšna so njihova stališča ter U"rePi spričo konstantne nevarnosti od strani združenih s arih in novih fašističnih hie-arhov, notoričnih agentov farnih nacionalnih ter med-arodnih monopolov?! Praktično ne napravijo ničesar! Pač, od časa do časa se na a račun čuje kak ne pre-eč oster ukor, tu in tam “Pazi ostrejši izraz, tako za-?,i ugleda same «demokra-'le». Zakaj, če je fašizmu anes dano živeti, potem «de-°kracija» vsekakor je. In , "demokracija« obstaja, če stajajo svoboda združevala' govora in tiska, imajo, ^Ve. po logiki te in takšne "hiokracije, sicer nerazum-"ve za vse in vsakogar, prati^0 do omenjenih demokra-"dih rekvizitov tudi fašisti. zerjetno oni še bolj, če ne ®radi drugega zato, da se v ^eionalnem merilu ustvari-e ..Prav za potrebe takele , ganske ((demokracije vse-P °šnega bratenja in obje-poania» določeni politični pro-j in ravnovesja, brez ka-r'h bi poleg vseh mogočih tud”*3011” Prii,a v nevarnost n a' ona najpoglavitnejša, amreč svoboda neomejene-Pridobivanja in nadaljnje->po večanja privatne lastnine. jn rei to, kar je najsvetejše .»•dotakljivo tako za ene Če ne glede na dolo- čen* medsebojne razlike v o-B;„Jevanju ter izvajanju ome. nega pravila. za to gre! In prav nostalgičnega pogrevanja minule slave. Film ((Airarme, siam fasci-sti« je odlično dokumentarno delo, katerega edina slabost je, kot že rečeno, da je preveč odkritosrčno. Na primer tam, ,kjer prikazuje vlogo in odnos Vatikana do fašizma, oziroma Mussolinija, in kjer komentator (film namreč ves čas spremlja govorjeni komentar) navaja besede Pija XI.; «Ce Se Mussolini zruši, se hkrati zruši tudi država. Mussolini je obrzdal a-narhijo, h kateri tako liberalizem kot socializem, ki ju je cerkev obsodila, neizprosno vodita.« In tako je prišlo, 11. februarja 1929 1., do pomiritve med fašistično državo in katoliško cerkvijo, ker so pač takšno pomiritev in nadaljnje vse tesnejše sodelovanje narekovali skupni politični in materialni interesi. Nekdanji neznatni učitelj in falirani socialist Mussolini, po nekem operetnem pohodu na Rim, v resnici pa na osnovi odločitve vsemogočnih gospodarjev italijanskega finančnega ter agrarnega kapitala, za nesrečo Italije postavljen na prestol absolutnega diktatorja, se je zatem nebrzdano pognal po poti najbrutalnejše-ga nasilja, slepo sledeč svo. jemu gonu za veličino in slavo, svoji megalomanski sli, da uresniči nekakšen svetovni imperij. • Svoj načrt je, ob pomoči njemu najzvestejših, začel izvajati s skrajno brezobzirnostjo in krvoločnostjo, začen. ši z odpravo vseh najosnovnejših pravic italijanskega ljudstva, z umorom Matteot-tija, Piera Gobettija, don Minzonija, Gramscija in neštetih drugih, ki so skušali rešiti čast, svobodo in demokracijo Italije, pred kugo fa-\ šistične frikvižicijč. J Uničeni so bili -delavski sin- dikati in z vsemi sredstvi je bil strt sleherni odpor proletariata, toda na svojo stran si ga fašizem ni pridobil. ((Proletariat,« je priznal sam Mussolini, «je v pretežni meri daleč od našega režima.« Proletariat pa na Mussolinijevi strani ni mogel niti iz enostavnega razloga, ker je sleherni dan na lastnem hrbtu občutil njegov bič, ker je nezmotljivo slutil, da italijanskemu ljudstvu nosi nesrečo, da se pripravlja na najbolj krvava osvajanja, uničenja, se pravi na _yojno. In res so kmalu zatem sledili napadi na nikogar ogražajočo Abesinijo, na republikansko svobodoljubno Španijo, zatem Albanijo in Grčijo. In končno je prišla na vrsto še Jugoslavija, kjer so bili storjeni neizmerni zločini, vse za slavo in čast ve- likega Mussolinijevega imperija. Duce je italijanskemu ljudstvu s svojimi divjaštvi pripravil tolikšno tragedijo in mu na glavo poveznil toliko sramote, da mu to nikoli ne bo ne odpuščeno ne pozabljeno. Potem še povezava s Hitlerjem, tragedija italijanskih mož in mladeničev na ruski fronti, sto in sto tisoči žrtev v severni Afriki. Sramota kapitulacije in obup nad prihodnostjo. Nemške represalije in zatem odpor italijanskega ljudstva, ki je znova našlo samo sebe v partizanskih borbenih formacijah. Vloga republike Sal6 in dokončno izdajstvo Mussolinija nad lastnim ljudstvom. Zmaga nad silami fašistične osi in njegova nečastna smrt na »piazza Lo-reto«. To bi bila kratka vsebina filma ((All’arme, siam fasci-sti«. Zavoljo zgodovinske resnice in potrebe, da si italijanski ljudje ustvarijo docela jasno sliko, kaj je fašizem za Italijo pomenil, kako in kam jo je pripeljal, pa še zavoljo tega, da bi se pravočasno zavrnila ponovitev podobne nevarnosti, ki dejansko obstaja, so že zgoraj omenjeni trije napredni režiserij prikazali Mussolinija in fašizem takšna, kakršna sta v resnici bila. Nič veg in nič manj. Zdi pa se, kot bi to bilo za sedaj še prepovedano, kot bi to nekoga motilo, In to je, kar nas močno zaskrblja, zakaj prav na osnovi takšnih slabosti, takšne nemoči, kot jo opažamo danes, je fašizem zrasel in se razbohotil. »Pravice v ljubezni« 50 lepih deklet je te dni manifestiralo po milanskih ulicah za pravice žena v ljubezni. Kakšna so bila njihova gesla je razvidno iz transparentov, ki so Jih nosile IMENSKO REŠETO Za dosledno rabo pravih slovenskih imen naših krajev ..................""»•»••»...m..,................m................ 1 POMEMBNA PRELOMNICA V RAZV OJU lUGOSLO V ANSKE AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE | Znana mariborska tovarna «TAM» gradi Inštitut za motorje in motorna vozila Inštitut bo omogočil hitro vzgajanje domačih strokovnjakov in odprl nove velike proizvodne možnosti Dokončno osvajanje proizvodnje Dieslovih motorjev na zračno hlajenje v Tovarni avtomobilov in motorjev «TAM» v Mariboru je prav gotovo najbolj viden uspeh, ki je bil v letu 1961 zabeležen na področju jugoslovanske avtomobilske industrije. Z osvajanjem tega pomembnega proizvoda po licenci znane nemške tvrdke Klockner - Humboldt -Deutz, se je Jugoslavija naenkrat uvrstila med redke dežele na svetu, ki danes že proizvajajo tudi zračno jjlpr jene Dieslove motorje. To je zares pomemben uspeh, ki je razbremenil jugoslovansko gospodarstvo dajatve velikih vsot deviznih sredstev za nakup takšnih sodobnih motorjev v tujini, hkrati pa pripomogel, da se je tovarna «TAM» kot najstarejša avtomobilska tovarna v Jugoslaviji postavila na svoje noge in bo odslej mogla tudi sama z lastnimi silami razvijali svojo bodočo proizvodnjo. Triletne izkušnje v osvajanju tega zahtevnega proizvoda so prav gotovo bogata osnova za npvo razvojno pot, zlasti še, ker je že ob sami dokumentaciji, ki jo je dobila od li- živ- tega fašizem danes še za *' Proti njemu se ne gre .Sanjati, zoper njega malo-j. n® ni smeti nič napisati. Ni* jjaga v sliki ali z besedo pri-doh°Vati v nie2°vi pravi po-Ost *’ Pa *udi ne izreči pre-v r° besedo, če hočeš, da ne kamere. sramoto našega stoletja c- ‘Oliko slavljene demokra-t>ot’ resnica je, da je tako! Ve, aa°y za to, kolikor člo-a hoče! Malone vsak dan! y tem bi znali kaj poveda-harS?*esti celo v zanimiv sce-jj. l) za nov film režiserji ^an lC^a', ^al ®’ra ‘n Cecilija de glni- Ereveč tvegana za-g. a sicer, saj so nedolgo te-l’a ^°sneli odličen film «A1-zarari*’ s‘am fascisti« in si stg ^eSa kmalu opekli pr- znj Uradna italijanska cen-®ač' 8a namreč skuša na vse ne bojkotirati, dasiravno baz *a P°vsem objektivno pri-za;°Vanie okrog petdeset let Zg *maj°2e obdobje italijanske Ijiv0°V'ne, Pri čemer, razumelo ’jPa n‘ m°č enostavno mi-g0(j, “oiofenih sramotnih doni^ in dejstev, pogoje-Zftia Povzročenih od faši-ek0n ln tistih političnih ter Peli.sil, ki so ga pri-Jaie na oblast. Maketa novega inštituta za motorje in motorna vozila pri tovarni «TAM» cenčnega partnerja, bilo po- | tega novega in nadvse potrebno pripraviti mnogo o- 1 membnega inštituta, katerega stre,anova ((Luče«, ki je u-terj f°. Podprla že marsika-dv-i ‘timski poizkus na temo tnreseUetne fašistične dikta-iiko’ Ca k*i kolikor to. laj: "dostojen«, se pravi do čeB ne pretirano kriti-sotjb-a * Polemičen, v svoji ^edelne pre°ster in raje bolj Oftien-’ ?a ie v odnosu do Vrei let,ih treh režiserjev za-Čit„0 stališče, ki pomeni o-slteg diskriminacijo ekonom-eirjj značaja, dasiravno iz Ei]611^10 Političnih razlogov, st;, 111 ®AH’armi, siam fasci-ho8ti 2aradi svoje odkritosrč-Sin, objektivnosti premno-)e n:P?" ni všeč. Brez dvoma gov0Jlhova težnja, da se nje-to ; Predvajanje prepreči. Za 0ine 6 bilo potrebno, da so stisnijene tri režiserje pač kot 1 Pri žepu, zahtevajoč ih J16110 za storjene usluge ta v ^orial po 25 tisoč lir kn ®ki meter filmskega tra-lik’ornasPy°ti 1000 liram, ko-•hetei-8«- bili zahtevali za ho, ‘ilma (dtaliani alTinfer-h* ’. skrito ubranega na zna-sbrajno zoprno struno Radio Trst A Petek, 26. januarja 1062 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska Od tod in ondod; 11.00: Niiko-šola, nato nadaljevanje Omni- lovski: Suita; 11.15: Naš podll-7.30: Jutranja glasba; 11.30: busa; 12.20; Glasbeni album; stek; 11.35: Šopek hrvatskih sa- Sopek slovenskih pesmi; 11.45: 13.30: Zabavna glasba; 15.15: mospevov; 12.05: Belokranjske Vrtiljak, pisani odmevi našiih Poje Giuseppe Negroni; 15.30: pesmi; 12.15: Radijska kmečka dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; Tečaj angleščine; 15.55: Vreme univerza; 12.25: Melodije; 13.15: 13.30: Glasba Do željah; 17.00: na ital. morjih; 16.00: Stirlpe- Obvestila; 13.30: Jan Peerce Za prijeten uvod Igra orkester resna detelja; 16.30: M. Mari- ln Leonard VVarren; 14.05: Za Alberto Casamassima; 17.20: ni in njegov orkester; 16.45: šolarje; 14.35: Radi bi vas za- Pesem in ples; 18.00: Italijan- B. Barber: Predsodki znanstve- bavali;’ 15.20: Beethoven z veščina po radiu; 18.15: Umet- nikov pred novimi odkritijl; dre strani; 15.45: Jezikovni po-nost književnost in priredit- 17.20: Baročna glasba; 17.50: govori; 16.00: Vsak dan; 17.05: ve; 18.30: Skladbe italijanskih svet v jazzu; 18.30: Enotni ra- Giovann' Battista Pergolesi; sodobnih avtorjev; 19.00: Sola zred; 19.00: Oddaja za delav- 17.45: Škerjanc: Prva simfoni-In vzgoja; 19.15: Glasbeni ce; 19.30: Filmske novosti; ja; 18.00: Aktualnosti doma in kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.00: Glasbeni album; 21.00: v svetu; 2.0.15: Napoved časa; 20.30: simfonični koncert. Gospodarstvo in delo; 20.45: Motivi na klaviaturi; 21.00: II DtOarOITl Koncert operne glasbe; 22.00: ” “ Novele 19. stoletja. Guy de _____, ______ ______ Maupassant: «Moj stric Julij«; Giasbeno - varietejski program; nje_polltičnl pregled; 20.30: Iz 22.20: Moderna sonata: Pizzet- ■ 11-0°: Glasba za vas. ki dela- klavlrSkega ln violinskega reti: Sonata v A-duru za violi- te; 14.00: Naši Pevci; 15.00: pertoarja; 20.55: Vladimir Ruž- no in .klavir; 22.45: Večer v P?ayeJ"no Andrea . djak in Cvetka Ahlin; 22.15: Capocabani. 16 °°: Program ob štirih; 17.00. Zvoinl magazin; 22.50: Llte- Trst 'r,l.1:!f0rsan0,n: rami nokturno; 23.05: Trije 18.10: Indonezijske pesmi; 18.25: Slovenska filharmonija; 18.45: iz naših kolektivov; 19.05: Iz Donizettijevega „„ . . , ,, Don Pasquala; 20.00: Instru- 9.00: Jutran e vesti; 10.00: menUlna alasba. 2015. Zuna. 17.30: Plesna glasba; 20.30: obrazi 22.15: Večerna 7.10: Tržaška mandollnistič- Gran gala; na skupina; 12.25: Tretja stran; glasba. 14.50: Quarantotti Gambini; /ff nrnnrnm «La rosa rossa«; 15.20: Orkester ***• progrum p. v. Guida Cergolija. Iz novejše evropske glasbe, Ital. televizija Koper 8.30: TV šola; 14.00: TV šola; 17.00; Skladbe Igorja Stra- 15.20: TV šola; 17.30; Program tVinskega; 18.30: Skladbe Ema- za najmlajše; 18.30: TV dnev- nuela Chabriera; 19.00: Itali- nik; 18.45: Nikoli ni prepoz- 6.15: Jutranja glasba; 7.00: janski jezik in politična enot- no; 19.15: Simfonični koncert; Prenos RiL; 7.15: Glasba za do- nost; 19.30: Simfonija: Parafra- 20.05: Barok v Švici; 20.20: bro jutro; 7.45: Tečaj Italijan- Za za dva klavirja; 20.00: Vsa- tV šport; 20.30: TV dnevnik; skega Jezika; 8.00: Prenos RL; govečerni koncert; 21.30: Ra- 21.05: C. A. Kuget: «Srečni 12.00: Glasba PO željah; 12.40: dijska igra Samuela Bechetta: dnevi«; 23.05: TV dnevnik. Lahka glasba; 12.45: Glasba po „igra je pri kraju»; 22.35: Pre- željah, II. del; 13.40: Zbor RTV gled angleške kulture- 23.05: Beograd; 14.00: Vedre pesmi; Dallapiccola: Dialogi ža čelo _____________ ________ _ 14.30: Iz operetnega sveta; |n orkester; Messiaen Medita- 22.00: TV dnevnik ;22.20: Jazz 15.30: Domače aktualnosti; tions sur 1’Ascenslon; 23.45: v Italiji’ 22.50: Ptke-ribiči. 15.40: Glasbena medigra; 16.00: Poezije G. Stampe, P. Bemba Pevci in orkestri; 16.30: Da- in q. Della Časa DRUGI KANAL 21.05: Petrollnljeva umetnost; našnje teme; 16.40: Skladatelj Ubald Vrabec; 17.40: Prijetne melodije; 18.00: Prenos RL; 19.00: Večerni komorni kon- cert; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program Slovenija Jug. televizija Beograd 19.00: TV mesečnik — RTV Sarajevo; 19.30: Tajni 5.00: Dobro Jutro; 8.05: Ne- dnevnik dr, Hudsona — serij-kaj odlomkov iz oper Nikola- skl film, JRT 20.00: TV dnev-ja Rimskega Korsakova; 8.40: nik. Beograd 20.20: TV o fil- Orgle In orglice: 8.55: Pionir- mu; 21.05: Spored jugoslovanski tednik; 9.25: Kotiček za ske kinoteke. JRT 22.30: TV 6.30: Vreme na Ital. morjih; mlade ljubitelje glasbe; 10.15: dnevnik II. rodja in naprav za sodobno proizvodnjo posameznih delov takšnih motorjev. Ni slučaj, da tovarna «TAM» poleg stotine modernih obdelovalnih strojev in avtomatov danes razpolaga tudi s serijami avtomatskih strojev, ki so povezani v tako imenovano transferno linijo, ki je to pot že delo domačih strokovnjakov. In vendar vemo, da s transfernimi linijami danes .razpolagajo le najmodernejše avtomobilske tvornice. Sicer pa v ogromnih proizvodnih halah te tovarne lahko zasledimo še celo vrsto sodobnih naprav, ki jih je oblikovala roka «TAM»-ovih inženirjev, ne glede na to, da so oni prav ta leta imeli mnogo o-pravka s konstruiranjem novih motornih vozil in njim primernih orodij. Strokovni kader inženirjev in tehnikov si je v nekaj letih nabral toliko znanja in izkušenj, da bi te izkušnje ne kazalo zanemariti. Nasprotno, strokovnjaki bodo v doglednem času dobili nov delovni prostor, v katerem se bodo lahko temeljiteje posvetili tudi raznih raziskovanjem. Do tega verjetno zlepa še ne bi prišlo, ko bi ne imeli v Jugoslaviji že tako razvit in utrjen sistem delavskega upravljanja, sistem delavskih organov, ki samostojno upravljajo ne le z osnovnimi sredstvi tovarne, temveč z vso njeno sedanjo in perspektivno ekonomiko. Ce pravimo delavski organi, potem moramo pač vedeti, da se v teh organih poleg delavcev nahajajo tudi inženirji, tehniki — skratka najboljši in najsposobnejši ljudje iz celotnega kolektiva, ki vedo kakšno pot je treba ubrati, da bo tovarni in njim vsem, ki v njej delajo, zajamčena bodočnost in razcvet. Ob takšnih uspehih, ki jih je dosegel kolektiv «TAiM» v zadnjih nekaj letih, a zlasti lani, bi se marsikdo uspaval, to pa za vsako tovarno obeta le stagnacijo. Kolektiv «TAM» pa ve, da vsaka pot mora voditi le naprej in če še ni docela izhojena, jo je treba utrditi in tlakovati. Prav zato se je delavski svet po obširnih analizah, razpravah in razglabljanjih odločil, da si bo ustanovil lasten inštitut za motorje in motorna vozila in si tako ustvaril lastne temelje za svoj bodoči razvoj, kar bo koristilo celotnemu gospodarskemu razvoju Jugoslavije in njene avtomobilske industrije. Vloga in naloge tega inštituta so bile spričo analiz vseh potreb in uspehov kaj hitro jasne in danes ima cel kolektiv omenjene tovarne v svojih zamislih že prav jasno tudi zunanjo sliko maketa je razvidna tudi iz priložene fotografije. V novem inštitutu, ki so ga že začeli graditi, bodo domači strokovnjaki raziskovali in študirali sedanje in nove proizvode, projektirali in konstruirali bodo nove motorje, nova vozila, hkrati pa reševali probleme nadaljnje mehanizacije in avtomatizacije proizvodnje z uporabo raznih pnev-mafskih, hidravličnih, električnih in elektronskih naprav. V tem inštitutu se bo dejansko vzgajal tudi prvi kader znanstvenikov za področje jugoslovanske avtomobilske industrije. To delo bo tembolj plodno, kajti ideja za takšno razvojno dejavnost ni tuja niti drugim podjetjem avtomobilske industrije v Jugoslaviji. O takšnem ali podobnem inštitutu danes razmišlja tudi kolektiv tovarne motornih vozil »TOMOS« v Kopru, verjetno pa bodo o tem jeli razmišljati tudi kolektivi drugih tovarn, brž ko bodo dosegli takšno stopnjo razvoja proizvodnje. Tu se torej odpirajo široka vrata bodočemu samostojnejšemu razvoju avtomobilske industrije v Jugoslaviji, hkrati pa odpirajo tudi široke možnosti za še večje sodelovanje jugoslovanske avtomobilske industrije z avtomobilsko industrijo drugih naprednih dežel, zlasti na bazi koprodukcije. S takšnim inštitutom bo ugled jugoslovanske avtomobilske industrije samo še narasel. MILOŠ MACAROL Praktična kontrolna naprava Da bi mogli naglo in praktično pregledati kovinske spoje na ladjah, cisternah in velikih kotlih, so v tovarni precizne melraaike .v ..Tajlihu. izdelali novo prenosno napravo, ki s pomočjo žarkov iga-ma in fotoelektrične celice takoj ugotovi napako v spoju. Prenosna naprava oddaja svetlobne žarke, ki se s preizkusnega predmeta odbijajo m spremenijo v eleklrične znake, ki na določeni lestvici zaznamujejo vsako morebitno napako in tudi debelost kovine. Turbinska lokomoUva za hladna področja V velikih mehaničnih delavnicah v Kolomni so pred kratkim dokončali sovjetsko turbinsko lokomotivo, k* jo poganja plinska turbina s silo 3.500 HP. Med preizkušnjo je nova lokomotiva ob največji obremenitvi dosegla 100 km na uro. Prednost te lokomotive je ceneno gorivo — težka nafta, ter to, da se potrebuje vode, Nadaljnja prednost te lokomotive je pri tem, da bolje deluje pri nizkih temperaturah. kandlerovskim prezirom nad «barbarskimit> slovenskimi i-meni, s tem, da se igračkajo z vsemi mogočimi, največkrat nemogočimi skovanimi spakami, ki jih prekladajo, menjavajo razni uradi, poverjeni s to roboto Vedno pogosteje se uporablja pod italijanskim vplivom tudi time Griža za vrh pri Kontovelu-Proseku, kamor naj bi speljali žičnico s Cedaza. Italijanski zemljevidi pišejo za ta vrh Monte Grisa, pač iz površnosti in po težnji, da bi ime zvenelo čim bolj italijansko. Nekateri italijanski etimologi poskušajo izvajati besedo griža celo iz latinščine Slorensfti tisk trna tu za mejo v pogledu krajevnih imen večjo odgovornost kot kje drugje, zato se ne sme zaletavati k stvarem, ki niso gotove. Kjer ni gotovosti naj se pri domačih ljudeh (ne Tržačanih!) pouče o pravi domači izgovarjavi, o imenu, potem naj ga šele pišejo. Ime Griža je po Tržaškem silno razširjeno; stotina jih je ali še več. Zato je brezbarvno, neizrazito, predvsem snovno ime, ki izraža le svojo karsološko vsebino t. j. kraško skalnato ozemlje, razr-vano po eroziji v škraplje in apnenčev drobir, ki ovira vsako rastlinsko rast. Italijanska raba Monte Grisa je povzeta po slovenskem ledinskem imenu barkovljan-ske Griže, ki se razteza po jugovzhodnem pobočju omenjene kvote 335 m v smeri proti Barkovljam. Najmanj toliko sta zato upravičeni i-meni, ki se tudi uporabljata iz slovenskih ledinskih imen na severnem položnem pobočju, t. j. Vejna ali Gornja Vejna ali pa Starčev Zagod (iz zd vodje ime, ki je po našem Krasu zelo razširjeno, kjer je pač voda tolikšnega pomena), ki ga za to kvoto uporablja še zemljevid SPD iz l. 1912. A vse to so le deli položnega pobočja te vzpetine. Mi pa hočemo dobiti ime vrha ali grebena, ki ima res proti zahodu ime Parkljevega hriba, a le bolj s kvoto 332 m, ker pa je to ime že bolj znano in razširjeno za greben vzhodno od Openskega Vrha, uporaba tega imena ni najbolj primerna. KontoVelch P° sloven- ski slovnici najbolj upravičeni, da mu Vdajo ime. Vse divje razrvan o skalnato pobočje proti morju, ki sega prav do vrha, imenujejo Kč-ber (v narečju Rjeber), deloma tudi Velika Reber. Ker je to lepo slovensko, sicer snovno ime drugod na Tržaškem nepoznano in ni razširjeno, je že samo na sein dovolj značilno. Vendar če pa hočemo točneje označiti, za razliko od drugih po Sloveniji, je umestno, da ga poimenujemo v polnosti K on-tovelska Reber. Iz vseh teh razlogov menim, da je vsestransko najbolj primerno ime za ta vrh: Reber ali točneje Kontovelska Keber. Cas bi že bil, da bi razen tiska in radia tudi slovenske šole na Tržaškem kaj več pri. spevale k čiščenju tega tujerodnega plevela in imeno pa se hočejo sami reševati slovju naših pristnih sloven-iz zadrege priseljenca brez 1 s kih krajev tradicije s starim »rimskim«, | Z. JELINČIČ Spoznavaj svojo domovino, svoj jezik, pa ju boš vzljubil. To je stara globoko psihološko utemeljena rečenica. Ta nam daje razumeti današnjo frfrasto kulturo, ki poni z »motorno« mrzlico ljudi po svetu, da v svoji «modemi« blaziranosti ne poznajo ne lastne ne tuje zemlje. Pri čitanju naših periodičnih listov ali pri poslušanju radia, posebno tukajšnjega «slovenskega» radia Trst-A, se človek včasih zgrozi pri poslušanju sspeaker jev« oziroma uspeakericv. Poslušam: dvakrat zaporedoma je ponovilo «Lučiniko« za slovensko ime Ločnik pri Gorici na poti v Brda. Ali morda smatra radio Trst-A, da se kraj, ki je res po precejšnji večini furlanski, a je med Slovenci znan le po tem izvirno slovenskem imenu — (a do zadnjih let je imel tudi slovensko osnovno šolo) mora imenovati po italijanskem, slovenskemu imenu prilagojenem, imenu, — torej po znanem /ašističnem zakonu? Neštetokrat sem sltšal o «Vojščici» na radiu Trst A, ki je gotovo izgubil vse simpatije v tej naši vasi, ko mu tako nemarno pači ime Voj-ščica, ki ga vsak pravi Tržačan pozna. Saj je to vas, ki je še pred malo desetletji, res danes preko meje, dnevno dobavljala Trstu mleko. Zelo pogoste so napake po slovenskih uredništvih glede predloga »v« ali »na« h krajevnemu imenu. Se sedaj dela v časopisju reklamo prosvetno društvo za izlet v Lokve. Ne le v obližju, se ne bo nikdo izpozabil, za tako rabo: vedno gredo oz. hodijo na Lokve, kakor hodijo iz Soške doline vedno na Trbiž. Sicer pa se pri nas zelo mešajo še sedaj predlogi za naj bližje kraje, na pr. v Bazovico, toda na Prosek ali na Kontovel in ne narobe. Bilo je že večkrat govora tudi o krajevnih imenih, ki imajo izvor v osebnih imenih. Tu se uporablja predlog k ali h, in ne v ali na. Zato hodimo vedno k Lovcu (le uši, bolhe ali klopi lezejo na lovca). Enako se vozimo k Frnetičem ali k Domju (to je bil furlanski kovač v tej vasicih:i Sicer /Pftr.h*. bRb že davno potrebno, da uporabljamo ‘prdikr krajevno, staro ime: Lakotišče, bolj proti Do-lini pa Kremenka, za kar italijanski tisk uvaja spomin na staro sMattonaio di Trtesten, ki je nihče več ne pomni. Zato pa dela le zmešnjavo s sedanjo opekarno pri Grehu, proti Križ-potju pri Ospu, k Adamiču. K Banom! Tu se že polagoma izgublja smisel za prvotno osebno ime, ki se je posplošilo na poznejše naselje sorodnikov prvotnega Bana, itd. Naša stGra pristna slovenska imena so del zgodovine teh krajev, ki je ime vsebuje, zato jo moramo poznati in spoštovati. Tržaški italijan. ski , nacionalisti seveda tega ne poznajo in nočejo priznati, ker bi sicer s tem priznali kar hočejo ubiti. Ali ................................................ | TEHNIČNE ZANIMIVOSTI IZ SOVJETSKE ZVEZE | Betatron in ciklični mikrotron v jedrskem središču v Tomsku ^Reaktor v bazenu« destilirane vode - Skoraj vse naprave izdelane v sibirskem mestuz ki postaja zelo pomemben znanstveni center Sibirsko mesto Tomsk, ki je znano iz slovstva in stare zgodovine, se začenja omenjati tudi zaradi svojih uspehov v najnovejši znanosti — ato-mistiki. Tu imajo velik in bogat atomski center. Pred kratkim so k prejšnjemu beta-tronu priključili nov akcelerator — cikličen mikrotron, ki ima za raziskovanja na tem področju znanosti vrsto prednosti, med katerimi ta, da je mnogo bolj enostaven in zato cenejši od betatrona, hkrati pa potrebuje mnogo manj goriva. Novi mikrotron je že druga tovrstna naprava, ki so jo postavili v Sovjetski zvezi, izdelali pa povečini sami strokovnjaki iz Tomska. S tem pa se sedanji načrt sibirskih znanstvenikov še ni izčrpal. V bližini Tomska grade nov atomski reaktor, katerega naloga bo raziskovanje sibirskih prvin. Gre za napravo »IRT-2.000«, ki se loči od podobnih naprav po svoji enostavnosti, praktičnosti in cenenosti. «IRT-200Q» deluje na temelju termičnih nevtronov. Pri njem uporabljajo destilirano vodo za prenos toplote in za zaščito. V načelu gre za «reaktor v bazenu« in je dejansko postavljen na dnu železobetonskega bazena. Ak- tivni del reaktorja leži 6 metrov pod vodo, ki ščiti vso okolico. Poleg tega je novi reaktor opremljen še z novim modernim kontrolnim sistemom. Reaktor še ni dokončan, točneje ni še dokončano poslopje, ki ga nad njim grade in bo vsa naprava z zgradbo vred dokončana čez leto dni. Vsa dela pri tem velikem prvenstveno novem podvigu opravljajo strokovnjaki Inštituta za jedrsko fiziko, elektroniko in avtomatizacijo iz Tomska. Naloga te naprave bo proučevanje učinka radiacij na razne kovine, prevodnike in tudi na živa bitja. .............Illllllllllllllllllllll.IIIIIMIIII................................................MIH OVEN (od 21.3. do 20.4.) Do- —"Sa.Tl—l— V službi ali pri delu precejšnja bra zamisel glede poslovnih za- | | f Ipflf .V ■ W EdF&l lall 1 ■ I napetost. Več takta In razume- vanja. Večer bo prijeten. Prispela vam bo vest o dobrem prijatelju KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ponujajo vam sodelovanje. Dobro premislite, preden to sprej- dev. Uspeh boste dosegli zaradi prestiža. S tem sl boste utrdili položaj tudi pri ljubljeni osebi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Svojo sedanjo dejavnost skušajte nekoliko poživiti. Prevzeti boste morali nove naloge. V večernih urah boste delali načrte o bližnjem potovanju. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dopoldne boste prišli v stik z ljudmi, ki bi vam znali pomagati. Zelo prijetne ure z osebo, ki jo imate radi. Utrujeni boste. RAK (od 23.6. do 22.7.) Na vrsti bo kup nevšečnih opravkov, ki Jih skušajte opraviti dokler ste sveži. Neumestna vzne- mirjenost bo motila vaše čustveno razmerje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ce hočete, da vam bodo vplivne o-sebe pomagale, Jih morate k temu pripraviti. Ne pristajajte na vsako kaprico ljubljene osebe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nepričakovane ponudbe, ki vam bodo prišle kot nalašč pri sedanjem napornem delu. Bodite nekoliko previdni. V družini razumevanje ln mir. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Edino z vztrajnostjo in dobro voljo si boste pomagali iz težav. Več vljudnosti in razumevanja do ljudi, ki vas imajo radi. Nekoliko nervoze. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Vaši načrti so zelo dobri, toda manjkala vam Dod0 finančna sredstva, da bi Jih izpeljali. Nove odgovornosti. Srečne ure z drago osebo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) mete, posebno ko gre za komaj poznane ljudi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Uspeli boste, če boste delali z ljudmi, ki se na stvar spoznajo, kajti sicer vam bo šlo vse narobe. Zadovoljstvo v ljubezni. RIB8 (od 20.2. d0 20.3.) Nepričakovane ponudbe, ki se bodo odražale v novih poslovnih stikih. Ce dvomite v ljubezen nekoga, skušajte stvar razčistiti ali odnose prekiniti. Avlonska krila iz železobetona Tehniki in inženirji moskovskega eksperimentalnega inštituta za cement in železo* beton so izdelali nov način uporabe železobetona, ki se da uporabiti tudi pri mehaničnih gradnjah in napravah. Novi način pride posebno v poštev pri izdelovanju podstavkov, plošč in ogrodij za velike stroje. Trenutno izdelujejo načrte za velikansko prešo, pri kateri bodo uporabili posamezne elemente iz »novega« železobetona. Preša, ki bo deloma izdelana iz železobeton-skih elementov, bo imela potisno silo, ki bo enaka teži, ki jo more prepeljati vlak s 1.000 vagoni. 2e dosedanji poizkusi so pokazali, da se dajo elementi iz železobetona uporabiti tudi pri močnejših strojih in napravah, predvsem pri velikih napravah v valjarnah. Največja »zanimivost« pri tem pa je ta, da se bo — kot zatrjujejo sovjetski strokovnjaki— mogel tovrstni železo-beton uporabljati tudi za izdelovanje kril in trupov veli-kih transportnih letal in (o celo z določeno prednostjo pred sedanjimi kovinskimi snovmi, ker da je železobe-ton boljši, ker laže zdrži vibracije kot jih zdržijo kovine. Nadvse napeto stanje po 40 dneh stavke uradnikov Policijske in karabinjerske solzilne bombe nad stavkajoče uradnike in delavce CRDfl v Tržiču Demonstranti so državno cesto v smeri proti Trstu prekrili s kamenjem v dolžini kakšnih 30 metrov, da je bil promet prekinjen za eno uro - Odgovornost vlade za neuspeh rimskih pogajanj z Intersindom Napadi policije in karabinjerjev, metanje solzilnih bomb in kamenja, udarjanje s pendreki, premiki številne množice oboroženih sil, lad-jedelniških delavcev in uradnikov ter nasilna ukinitev prometa na državni cesti, ki pelje v Trst, vse to je dajalo včerajšnjemu dopoldnevu v Tržiču nevsakdanjo, vendar pa zelo zgovorno' sliko nadvse napetega stanja med demonstranti in policijskimi ter karabinjerskimi silami. Zakaj se je včerajšnje dopoldne v nekoliko manjši meri ponovilo vse tisto, kar se je zgodilo v Tržiču lanskega 2. marca? Zakaj so delavci in uradniki izpostavljali svoje življenje v spopadih s silami miru in reda? Odgovor je zelo preprost in velja tako za 2. marec 1961 kakor za 25. januar 1962: delavci in uradniki CRDA zahtevajo zboljšanje svojih prejemkov, da bi lahko živeli dostojneje, kot živijo ob sedanjih plačah. Včerajšnja demonstracija se je začela povsem nepričakovano in je presenetila same policijske in karabinjerske sile. Sindikalne organizacije u-radnikov CGIL, CISL in UIL so proglasile stavko in demonstracijo uradnikov, medtem ko sta FIOM in UIL proglasili stavko delavcev, ki že skoraj. 40 dni, kolikor traja stavka uradnikov in prednjih delavcev, prejemajo manjše prejemke, ker ne morejo o-pravljati akordnega dela. Ze ob 6. uri so bili delavci pred ladjedelnico, ob 8. uri pa so pričeli s stavko. Sestavili so dolg sprevod in krenili na Trg republike, kjer se je prav kmalu zbralo okoli 3.0.0 delavcev in uradnikov. Pokrajinski tajnik Delavske zbornice Fulvio Bergomas, ki je prisostvoval neuspelim pogajanjem v Rimu med predstavniki sindikalnih organiza- ii n milil it iiiiiniiiiiiiiiiimim tu* milni iiiiim C KINO J CORSO. 16.30: »Dvorna, G. Cooper in D. Kerr, panoramski ameriški film, ki ga pri-poročamo, da ga gledate od začetka predstave. VERDI. 16.00: «Razporoka na italijanski načina, M. Ma-mastroiannl in D. Rocca. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 16 letom prepovedan. VITTORIA. 17.15: »Velika cirkuška prireditev*, Ester Wil. liams, ameriški barvni film v cinemasoopskl tehniki. CENTRALE. 17.15: »Počitnice v Srebrnem zalivu*, A. Steel in V. Fabrizi. Barvni cine-mascopski film, mladimi pod 16. letom vstop prepovedan. DEŽURNA* LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorioi lekarna CRISTOFOLETTI, Travnik 14, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 5,2 stopinje nad ničlo ob 15. uri, najnižja minus 3,4 stopinje ob 6. uri zjutraj. Povprečne dnevne vlage je bilo 90 odst. cij in osrednjim odborom In-tersinda, je govoril o poteku pogajanj in o krivdi, ki pada na vlado, da se pogajanja niso zaključila z uspehom. Bergomas je dejal, da je Intersind odvisen od Fincantieri, Fin-cantieri pa od ministrstva za državne udeležbe. Oba organa sta neposredno odvisna od ministrstva za državne udeležbe, zaradi tega vsako stališče, ki ga zavzame Intersind v Rimu, nujno izraža stališče ministra, odnosno vlade. Negativno stališče' do zahtev sindikalistov, ki ga je izvedlo vodstvo Intersinda, izraža negativno stališče vlade do zahtev uradnikov, naj se jim zboljšajo njihove plače. Spor, ki je nastal v zvezi z uradniki CRDA, presega sindikalne meje in ima že politični značaj. S Trga republike so se zborovalci v sprevodu odpravili v smeri proti Trstu in se zasidrali na državni cesti štev. 14. V razmeroma kratkem času so nanjo nanesli velike količine materiala, ki ga je vse polno na kraškem terenu, po katerem je speljana cesta, tako da je bila v dolžini kakšnih 30 metrov in v višini 30 cm prekrita s kraškimi skalami. Kdorkoli je z vozilom prihajal iz Trsta, je moral zavoziti na državno cesto po Dolu, da je lahko nadaljeval pot v ostale kraje goriške in videmske pokrajine, tisti pa, ki so bili namenjeni v Trst, so se morali ustaviti za kakšno uro, da so policijske in karabinjerske sile po predhodnih juriših na. postojanke delavcev in uradnikov zasedle zabarikadirani del ceste in kamenje odstranile. To akcijo so udarni policijski oddelki izvedli na skrajno surov način. Poveljniki so si nadeli trobojnico in se ob zvokih trobente pognali na čelu udarnih oddelkov proti demonstrantom. V napadu so začeli metati solzilne bombe, ki so v kratkem času povsem zadimile področje. Ko so pritisnili tudi karabinjerji, so se demonstranti razšli na obe strani ceste, v borov nasad, kjer so solzilne bombe povzročile požar, ki bi se lahko zelo razširil, če ne bi takoj prihiteli gasilci in ga pogasili. Demonstranti so se vrnili na Trg republike, kjer je bilo še nekaj manjših spopadov, nakar so se razšli. Policija je aretirala 6 oseb, ki jih je pozneje izpustila. Eksplozije teh bomb in plini, ki jih je veter zanesel v mestno središče, so ustvarili med meščanstvom hudo zaskrbljenost za usodo svojcev, ki so odšli na ulice izpostavljat se napadom, da bi dopovedali pristojnim oblastem, predvsem pa sami rimski vladi, kako pravična je borba uradnikov, ki so doslej stavkali že 300 delovnih ur, da bi dosegli priznanje svojih zahtev po višjih prejemkih, in kako utemeljena je akcija delavcev, ki že 40. dan prejemajo vsak dan kakšnih 900 iitimilliiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiliiiliiniinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi Goriški kvesturi dodali dva policaja v krilih Ženski bosta imeli opravka z mladoletniki in ženskami Z včerajšnjim dnem je tudi goriška kvestura izpopolnila svojg vrste z dvema prikupnima pomočnicama, ki sta opravili štirimesečni tečaj pri višji policijski šoli v Rimu, s katerim sta se usposobili za posebne naloge na področju mladinske kriminalitete in kaznivih dejanj, ki so jih izvršile odnosno utrpele ženske. Inšpektorica je 36-letna Clau-dia Santilli, doma iz Aquile, ki je diplomirala iz ekonomije in trgovinstva, njena sodelavka pa je 28-letna Franca Lancellotti iz pokrajine Mace-rata v Marcah. V tečaju sta se, poleg juda naučili tudi marsikaj takšnega, kar jima bo olajšalo nadvse težavno delo z mladoletnimi paglavci in z ženskami, ki so zašle na stranska pota. Svoje delo bosta opravljali v civilu, da bi ne ustvarili nezaupanja, ki ga vzbuja uniforma pri vsakem človeku, posebno pa pri mladini. Ob nastopu novega službenega mesta jima želimo obilo uspehov. ---«»---- Dober obisk četrtkovega sejma Včeraj je bil na prostoru za Ljudskim vrtom v Gorici običajni četrtkov sejem, drugi v letošnjem letu. Po goriških ulicah smo zato opazili precej Jugoslovanov, ki so za to priliko prišli s prepustnicami v mesto. Zlasti je bilo živo okrog pokritega trga in na njem, kjer so prodajali kokoši, maslo, jajca in drugo blago mestnim kupcem. To je namreč trenutno najboljši način, da pridejo do denarja za druge nakupe v Gorici, saj se jim dinarjev prav gotovo ne izplača menjati, ko pa je treba kar po dva za eno liro ali malo manj. Pod takimi pogoji se namreč tudi blago, ki ga ni v Novi Gorici, ne izplača kupovati. do 1.000 lir manjši zaslužek, kot ga normalno prejemajo med opravljanjem akordnega dela. Včerajšnja demonstracija, ki je znova podčrtala trdno solidarnost med uradniki in delavci, je najboljši dokaz, da rimska vlada, in po njenih navodilih tudi podrejeni organi, ne bo mogla v nedogled trmasto vztrajati na svojem nepopustljivem stališču in da bo morala, odnosno bi že morala, zakaj v 40 dneh stavke je ladjedelnica in vse tržiško gospodarstvo utrpelo hude izgube, sprejeti zahteve uradnikov vseh sindikalnih struj. Stavka profesorjev uspela Splošna stavka srednješolskih profesorjev je včeraj tudi na Goriškem popolnoma uspela in je stavkalo nad 90 odstotkov profesorjev. Dopoldne so stavkajoči imeli zborovanje v dvorani «Pe-trarca* v Gorici, kjer sta jim dve sindikalistki govorili o sindikalni borbi kategorije šolnikov in o dosedanjih uspehih te borbe. Iztirjenje vlaka pri Mosi Včeraj dopoldne so zopet vzpostavili promet na železniški progi Gorica-Videm, kjer je v sredo zvečer prišlo do iztirjenja električne lokomotive blizu Moše. Preiskovalna komisija je prišla do zaključka, da se je vlak iztiril na križišču takoj izven postaje zaradi pomote kretničarja. Pri iztirjenju na srečo ni bil poškodovan nihče izmed potnikov in uslužbencev. iiiitiiiiiimiimiiiiiiititiitniiiiiiitmiiiiiiiiiiiiimiiHiiinimiiiiimMiimMiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiii Odmev nesreče v Podgori Odložena razprava proti šoferju ki je do smrti povozil Kožlina Preteklo sredo popoldne bi morala biti pred goriškim okrožnim sodiščem razprava proti 47-letnemu šoferju Vilje. mu Lozeju iz Zagraja, ki je novembra 1960 s traktorjem do smrti povozil 72-letnega Jožefa Kožlina iz Podgore, Ul. Monte Calvario 38. Razpravo so odložili na 1. februar, ker je bil zastopnik civilne stranke v sredo zadržan in se je ni mogel udeležiti. Do tragične nesreče je prišlo v petek 18. novembra 1960 v Ul. Cuneo v bližini hiš štev. 14 in 16, kjer je Lozej prehitel s svojim vozilom Kožlina, ki je hodil ob svojem volu. Lozejevo vozilo je moža zadelo in ga potisnilo pod kolesje, ki mu je šlo preko glave in mu jo zdrobilo, da je bil na mestu mrtev. Nesreča je takrat pretresla vso Pod-goro, saj so vsi poznali Kožlina, ki je bil priljubljen mož in zaveden Slovenec. Zato vaščani z zanimanjem sledijo tudi sodni razpravi. Občni zbor SPD Preteklo sredo zvečer je imel odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici svojo redno sejo, na kateri so določili, da se bo vršil redni letni občni zbor društva v nedeljo, 4. februarja ob 10. uri .Ekipa naraščajnikov iz Sovodenj, ki je v nedeljo igrala v Standrežu proti Audaxu iz Gorice dopoldne, v prostorih gostilne «Pri zvezdi* na Antonovem trgu v Gorici. Na seji je bilo med drugim sklenjeno, da bo društvo priredilo po občnem zboru izlet za smučarje, če bodo takrat dobre snežne razmere. Odborniki so se pogovorili tudi o vseh podrobnostih v zvezi s pripravo bližnjega občnega zbora. Prispevki v korist oškodovancev v Dalmaciji Objavljamo nadaljnji seznam prispevkov, ki so jih dobrotniki prinesli na sedež Slovenske prosvetne zveze v korist ponesrečencev v Dalmaciji: Marija Bogataj • Gorica 1.000 ilr, Jožef Gorkič - Gorica 500, Viktor Vižintin . Pev-ma 1.000, Andrej Jarc - Doberdob, Goriška 13, 1.000, Bernard Bratož - Gorica 500, Stanko Medvešček . Gorica 500, Slovensko planinsko društvo - Gorica 2.000, Livija Vilčič - Stan-drež 1.000, družina Bregant ■ Podgora 1000, Alojz Cej . Gorica 1.000, Karel Černič - Doberdob, Rimska 5, 500, Viljem Nanut - Standrež 1.000, Slavko Rebec - Gorica 1.000 lir. Ženska padla v kopalnici m si zlomila zapestje Ob 15. uri so pripeljali v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju, 78-letno Ano Nigh, ki stanuje v domu onemoglih v Ločniku. 2enska je prejšnji večer padla v kopalnici in si zlomila desno zapestje. ---«»--- Nobenega sledu za tistimi, ki so odložili bombe pri Ribiju Včeraj je posebni oddelek, ki je prišel iz Vidma, odstranil ročne bombe, ki so jih našli za Ribijevo garažo v Gorici, na kraju, kamor navadno nihče ne zahaja. Kvestura je poizvedovala, kdo je tja odložil orožje, pa doslej še ni ničesar odkrila. Včeraj pred 5.000 gledalci v Beogradu .In^oilavija- Italija 89:17(43:30) v hošarhi V nedeljo bo v Ljubljani drago srečanje (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Pet tisoč gledalcev, ki je do zadnjega mesta napolnilo dvorano beograjskega velesejma, je danes prisostvovalo mednarodnemu košarkarskemu srečanju med reprezentancama Jugoslavije in Italije. Srečanje se je končalo z zasluženo zmago Jugoslavije 89:77 (42:30). Jugoslovani so že v samem začetku izvedli ostre ofenzive tance Nikolič izjavil, da je zadovoljen z zmago in tudi z igro tud) tistih igarlcev, ki niso v najboljši formi. Istega mnenja je tudi Daneu, ki meni, da bo jugoslovanska reprezentanca igrala v nedeljo v Ljubljani bolje. Trener italijanskega moštva Paratore je priznal, da so Jugoslovani zasluženo zmagali, pa čeprav niso pokazali vseh zmožnosti. Italijani so bili boljši v obrambi, medtem ko so v napadu razočarali, kar je brez dvoma glavni razlog poraza, Isto je v glavnerr) potrdil tudi kapetan italijanskega moštva Pie-ri, ki je pripomnil, da so Jugoslovani še enkrat pokazali, da so res odlično moštvo. Reprezentanci sta nastopili v sledečih postavah: JUGOSLAVIJA: Daneu (18), Korač (34), Nikolič (3), Dju-kič (8), Djerdja (11), Petriče-vič (5), Gordič (3), Dragojlo-vič (7), Radovič, Bojovič. ITALIJA: Pieri (11), Gava-gnin (6), VianeUo (4), Vittori (12), Lombardi (21), Orzali, Conti (2). Gatti (2), Bufalini (7), Magetti (2), Cescuttl (6), Pellanera (4). Sodila sta Doskočil (CSSR) in Katerinski (Bolgarija). s katerimi so prišli v vodstvo. Tega so kljub protinapadom gostov obdržali do konca. Domačini so bili v stalni premoči in zmaga ni bila nikoli v dvomu. Od Jugoslovanov se je posebno izkazal kapetan reprezentance Daneu, ki je bil ves čas režiser vseh akcij in je velikokrat žel burne aplavze občinstva. Premoč jugoslovanskega moštva je prišla posebno do izraza ko so domačini igrali z najboljšo postavo. To je bilo razvidno tudi iz doseženih košev, ki so v najboljšem obdobju dosegli razliko 20 ali c©lo 24. Italijanom je uspelo znižati razliko samo, ko so Jugoslovani zamenjali standardne igralce z rezervnimi. Sedem minut pred koncem srečanja je Jugoslavija vodila z 20 koši razlike. Za tem se je Italijanom posrečilo s požrtvovalno igro doseči v dveh minutah 9 zaporednih košev ter tako zmanjšati razliko. V prvem delu tekme je bila igra Italijanov precej zmedena, kar so Jugoslovani izrabili in si nabrali precejšen naskok. Domačini so bili posebno točni pri osebnih metih. Sele v drugem polčasu so se Italijani popravili in so pokazali razmeroma lepo igro. V tem delu so dosegli 47 košev, medtem ko so si jih Jugoslovani nabrali 46. Domačini so bili v vsakem pogledu boljši od gostov, ki so zaradi počasne igre razočarali občinstvo. Za zmago Jugoslavije sta najbolj zaslužna Daneu in neutrudljivi ter danes posebno razigrani Djerdja, medtem ko so od Italijanov zadovoljili Pieri, Lombardi in Vittori. Po končanem srečanju je trener jugoslovanske reprezen. V nevarnoiti »vetovno prvenstvo v štirisedežnem bobu Zaradi premehke proge namesto 4 samo 2 vožnji Tudi med včerajšnjim treningom Schellejeva posadka najhitrejša GARMISCH PARTENKIRCHEN, 25. — Zaradi neugodnih vremenskih razmer oziroma pretoplega vremena obstaja možnost, da se stopijo ledene plošče proge za tekmovanje v bobu. Zato so danes skrčili na minimum poskusne vožnje Danes zjutraj je predsednik Zveze za telesno vzgojo v Beo. gradu Djurič priredil sprejem italijanskim košarkarjem. SZ BOR ATLETSKI ODSEK Javlja, da bodo oa 27. t. m. dalje redni treningi ob sobotah ob 15. url. s štirisedežnimi bobi. Posadke se namreč pripravljajo za svetovno prvenstvo, ki bo v soboto in nedeljo. Danes so že začeli misliti na odložitev, a kasneje je prireditveni odbor sklenil, da bo vseeno izvedel tekmovanje pa čeprav v skrčenem obsegu. Namesto štirih bosta samo dve vožnji in to ker je 1600 m dolga proga s 16 zavoji utrpela tako zaradi pretoplega vetra kot zaradi treningov precejšnjo škodo. Prva vožnja za svetovni naslov bo v soboto, druga pa v nedeljo. Prireditelji so ze izžrebali štartne številke. Tekmovanje bo zato potekalo po sledečem vrstnem redu: 1. Švedska (Gunnar AHS) 2. ZDA (Loyd Johnson) 3. Nemčija II. (Hans Roesch) 4. Švica II. (Jean Wicky) 5. Vel. Britanija II. (Bill Mc Covven) 6. Kanada I. (John Emery) 7. Avstrija I. (Erwin Thaler) 8. Vel. Britanija I. (Tony Nash) 9. Italija II. (Rinaldo Ruattt) 10. Romunija (Henri Enea) 11. Nemčija I. (Franz Schelle) 12. Avstrija II. (Franz Isser) 13. Italija I. (Sergio Zardini) 14. Kanada II. (Lemont Gordan) 15. Švica I. (Paul Truetsch) Med današnjim treningom je bil Nemec Schelle ponovno najhitrejši s svojo posadko, medtem ko je Italijan Ruatti zasedel tretje mesto. Prva italijanska posadka, ki jo vodi Zardini pa je dosegla slab čas in se je uvrstila šele na osmo mesto. Rezultat) današnjih tre. ningov so sledeči: 1. Nemčija I.(Schelle) 1T5"39 2. Nemč. II. (Roesch) 1’15”98 3. Italija II. (Ruatti) 1’16”93 4. Velika Britanija I. (Mc Cowen) 1’18”02 5. Nemčija III. (Butz) ri8”39 6. Kanada I. (Emery) 1’18”48 7. Vel. Britanija II (Nash) ri9”oi 8. Italija I. (Zardini) 1’20”08 itd. Sprejema so se udeležili tudi člani jugoslovanske reprezentance. ----«»--- NOGOMET 6. maja letos Italija-Francija PARIZ, 25. — Francoska nogometna zveza je javila, da je v glavnem sprejela vabilo FI GC za nogometno srečanje, ki bi moralo biti 6. maja v Italiji. SMUČANJE SAALBACH, 25. — Danes so se začele tekme za »Memorial Toni Mark*. Med moškimi je v smuku zmagal Avstrijec Martin Burger, med ženskami pa Kanadčanka Nancy Green. ODBOJKA Odložena tekma Bor-Jesenice Odbojkarsko srečanje ženskih ekip Bora in Jesenic je odloženo na kasnejši datum. To pa zaradi dejstva, da Jeseničanke niso dobile pravočasne vstopnega vizuma. Pogoj za vizum je bilo cepljenje proti kozam, zaradi česar gostinje niso mogle pravočasno urediti vse potrebno, da bi bile lahko Jutri v Trstu in vrhu tega še sposobne za nastop. Zaradi tega Je vodstvo Bora sporazumno z voditelji Jeseniške ekipe sklenilo predložiti toliko pričakovani dvoboj za nedoločen čas. ----«»--- V Milanu 7. marca Charnley-Camparl za evropski naslov LONDON, 25. — Prokurator evropskega prvaka lahke kategorije Davea Charnleya j® danes izjavil, da bo Anglež gotovo branil svoj naslov v dvoboju, k; bo 7. marca v Milanu z Italijanom Giordanom Camparijem. Illl«iiiiliillllfliailllllliillllllllliaiillllllllllllliiiuaiallillllllllll*llllllllttll»tillllllllll>llllllllll*>il11 V soboto m v nedeljo preizkušnje na snegu Smučarji v Cortini smučarke v Gardeni Tekmovalo se bo v smuku in slalomu CORTINA D’AMPEZZO, 25. — V Ampeški dolini so Ml* zadnji treningi pred sobotnim in nedeljskim tekmovanjem najboljših smučarjev Evrope, ki bodo zadnjič preizkusili svoje sile za nastop na svetovnem prvenstvu v Chamonixti' Vreme sicer ni bilo idealno: nebo je bilo sivo in tu pa tam je nova snežna Odeja prekrila začrtano progo. Na sporedu so tekme za pokal «Ilio Colli* v smuku in za pokal «Duca d’Aosta» v slalomu. Tekmovanje v smuku bo na olimpijski progi na pobočju Tofane. Ta 3.528 m dolga proga z 985 m višinske razlike spada med najbolj težke v Evropi. Na tej sta se najbolj izkazala Avstrijec Toni Sailer, ki je zmagal 1959. leta in Fran. coz Gaston Perrot, ki je lani dosegel nov rekord proge. V slalomu pa bodo tekmovali na olimpijski progi Cola Druscič. Tu so pripravili dve različni progi z 70 vrati. Obe so sestavili tako, da lahko do kraja izkoristijo stilistične in borbene zmožnosti tekmovalcev. V Cortint so že zbrani najboljši tekmovale) iz 20 držav, med katerimi so tudi smučarji Argentine, Čila in Kitajske. Borba za prva mesta pa bo potekala zelo verjetno med Avstrijci, Francozi, Švicarji in Nemci. Francozi bodo nastopili s Perillatom, Duvillardom in z mladim Killy;em, medtem ko bodo avstrijske barve branili Schranz. Nenning in Messner, švicarske Forrer, Schmidt in Štern., nemške pa Bogner in Leitner. V italijanskih krogih upajo predvsem na uspeh mladih posebno v slalomu. Pozornosti so usmerjene v De Nicol6ja in Senonerja, medtem ko je najboljši italijanski predstavnik v tej kategorij) Bruno Alberti še vedno bolan, zaradi česar zelo verjetno ne bo mogel nastopiti na domačih smučiščih. * * * BOČEN, 25. — Medtem ko bodo smučarji nastopili v Četrtini, bodo smučarke imele pregled svojih sil v Val Gardeni, kjer bo v soboto in ne-deljo tekmovanje v smuku in slalomu za pokal «Treh ledinskih občin*. Čeprav so nekatere odlične smučarke odpovedale udeležbo, se je za tekmovanje prijavilo preko 70 predstavnic 13 držav, ki se bodo borile za prva mesta na progah Ciampi-noja in Piza Ronceja. Avstrija, ki je svoje že preizkušene smučarke zadržala doma, da bi se odpočile, bo poslala v borbo svoje mlajše sile in še posebno Granderje- vo in Zimmermannovo, medtem ko bodo Francijo zastopale sestre Leduc in Dusonche-tova, ki je zmagala v San Martinu di Castrozza. Hennernber-gova in Bruscherjeva bosta predstavljal) Nemčijo, za ZDA pa bo nastopila presenetljiva Mejersova. Italijanska ekipa, ki bo n8‘ stopila v popolni zasedbi, in*a precejšnje upanje na uspeh. Od Italijank imata Riva 111 Schirova največ možnosti zS končno zmago. Danes so smučarke treniral* na progi št 4 Ciampinoja, h1 je posebno proti koncu izre“' no hitra in polna ovir. Tud* tu je nebo oblačno ter kaze’ da bo v prihodnjih urah za' padel nov srneg. Za evropski naslov Fortunato Manca Loiev nasprotnik PARIZ. 25. — «Europeah Boxing Union* je danes izbr8' la dva izzivača za evropsk8 naslova srednjelahke in sre“' nje kategorije. Sedanjemu Pr' vaku srednjelahke kategorij® Duiliu Loiu so določili za tea' meča Italijana Fortunata Maf-co, nasprotnik prvaka srednj® kategorije McCormaka pa *?" Madžar Lazslo Papp. Angle®** bodo izrecno dovolili, da hj* svoj naslov stavil še prej n® razpolago v dvoboju z Dance*11 Crisom Christensenom. Loiev trener Steve Klaus j® izjavil, da je zadovoljen z *z' biro Italijana za Loievega n?' sprotnika. Vseeno pa je PrI' pomnil, da Manca ne bo i*s' na ovira sedanjemu prvak®! ki je pripravljen nastop8*! kjerkoli. Nastopil bo seveda • kraju, kjer mu bodo prire®*' telji največ ponudili. Po m0?' nosti bi moral biti dvoboj apr.1' la meseca, ker je tedaj m0*" na organizacija na odprt®*11 prostoru. KOŠARKA ^ ANTWERPEN, 25. — V P1” vi tekmi osmine finala za P°“ kal evropskih prvakov v k®" sarki je belgijski državni Pr vak Antwerpen premagal fra“' coskega Alsace 87:61. WILUAM SAR0YAN 40040404040404040 *0404040®0*040*0*0 »še misliti si ne moreš, da bi kdaj videl Filipinca, •ki bi tehtal dve sto petdeset funtov. Te teže ne dosežejo zlepa, če pa jo kdo doseže, potem, bratec, pazi se ga! Nevaren je kakor potres ali orkan. Mislim, da sem bil najboljši prijatelj, kar Jih Je Ramon Universale sploh imel na svetu, menim pa, da sem sploh vedel, kakšno mi lahko zagode v prihodnjem trenutku, posebno še pri rokoborbi? Se malo nisem slutil. Sedel sem stalno v majhni pisarni na Colum-busovi aveniji in sem se ubijal od Jutra do večera z njim. On sploh ni maral izgubiti. Bil je naj večja, najbolj trmasta divja gorila, kar jih je bilo kdaj 0*0*0* prišlo iz džungle v svet. E-dina razlika med njim in divjo zverjo v zverinjaku je bila ta, da je on znal govoriti. In, fant, kako ti je znal govoriti! Perfektno angleško. ,Ti ne razumeš,’ je stalno ponavljal, ,ti sploh ničesar ne razumeš.’* »Ramon Universale?* sem vprašal. »Nikoli še nisem slišal nič o njem.* »Nikdar slišal o njem?* se je začudil. »O, Jimmyju Londosu ali o Wuergerju Lewisu pa si? Ali vsaj o Dempseyu? No, in tale fant Je bil vsaj toliko vreden kakor vsi ti silaki skupaj. Da o Firbu sploh ne govorim. Kje, za vraga, pa si bil pred dvema letoma?* »Prav tu v Friscu,* sem odvrnil., »Torej prav tako kakor Universale,* je rekel. »Kaj pa si, vraga, delal? Si se mar zaril v zemljo ko krt? Nisi bral nobenega časopisa? Se ne spominjaš njegove slike na prvih straneh vseh listov, dan potem, ko je pometel s šestimi policaji, s športnim sodnikom, z dvema markerjema in tremi reporterji?* «Ne,» sem rekel, «ne morem se spomniti. Kdo pa je zmagal?* »Kdo da je zmagal? Universale vendar. Kdo pa drug? Moje kite na levi nogi so bile še tri tedne po tej dogodivščini vse skrotovičene. Srce bi mu bilo skoraj počilo. Trdil je, da ni vedel, da sem bil to jaz. Menil je, da je bil kak sovražnik njegovega rodu. Prepričan je bil, da vsakdo v Friscu sovraži njegov rod. ,Tom,’ mi je rekel, ,le zakaj se nisi držal bolj ob strani? Kdo pa more zahtevati od tebe, da se vmešaš, ko sem besen?’ Rekel sem mu, da sem moral to storiti, da bi ga obvaroval ječe.* «Zakaj pa?» sem vprašal. »Bil sem njegov manažer. Zato nikakor nisem smel dopustiti, da premlati vse te ugledne meščane, ne da bi ga vsaj skušal pomiriti. Ljudje so smatrali to za naj lepšo borbo v zgodovini rokoborbe. To edino ga je obvarovalo ječe. Množica je kar drgetala od nestrpnosti, ko je na borišču drugega za drugim mikastil in ni hotel oditi. Stal je sredi ringa in sploh ni maral ven. Zavladala je strašna napetost. Podoba je bila, da nekak pobesnel velikan izziva ves svet. To pa privlači ljudi, ki prihajajo k rokoborbam.* »Kaj pa je bilo, da je povzročilo tak polom?* sem vprašal. «Kaj da je bilo?* Je rekel. »Meniš menda, kdo? Nič ni bilo. Bil je Universale. Med nami je bilo domenjeno, da izgubi borbo z Vasilijem Ivanovičem, z ruskim drobilcem kamenja, čeprav tudi Vasilij ni bil ravno pezde’. Vasilij je bil vražji silak, toda Universale bi ga bil lahko kateri koli dan v tednu v treh minutah položil. Z Vasilijevim manažerjem sva se natančno domenila, kako naj borba poteka, toda mojega. U- niversala tedaj še nisem dodobra poznal, še pomisliti ni maral, da bi borbo izgubil. Ne, kaj takega sploh ni mogel razumeti. Pripravil sem mu pet tekem in vsakikrat je z lahkoto zmagal, ker pač ni bilo domenjeno, kdo naj zmaga. To pa je bila zanj prva velika tekma, seveda le navidezna. štiri dni zaporedoma je sitnaril zaradi te borbe v uradu. ,Tom’ je mencal, .nikakor se ne maram boriti z Rusom, če moram borbo izgubiti. Fanta položim Jahko na tla v treh minutah.’ To. ni bilo zame nič novega. Ni treba, da bi mi pripovedoval, toda šport ima svoja pravila in, če nočeš od gladu crkniti, se moraš pač ravnati po športnih običajih. Universale bi lahko opravil s komer koli na svetu v treh minutah, toda za to ne gre. Biti mora predpisana borba. Ljudje si želijo, da močnejši izgubi, štiri dni sem se z njim uje-dal, pa še potem mi ni bilo jasno, kako se bo obnesel. Mislim, da še sam ni vedel. Hotel Je menda počakati, da bo z ruskim drobilcem kamenja v ringu in se bo šela tam dokončno odločil. Pustiti bi moral, da bi ga Rus spravil na tla, najprej po enajstih minutah, nato pa spet po sedmih. Lepo. Prvič se je pustil spraviti na tla po se-deminštiridesetih minutah. In v teh sedeminštiridesetih minutah bi bil Rusa skoraj ugonobil. Potem se je mirno ulegel na hrbet in Vasilij se je kobalil po njem in je skušal ostro zaigrati. To je bila prva runda. Sledili sta ji še dve. Tako. Ko je začela druga runda, ni pazil Rus, ki je vedel, da mora tako ali tako zmagati, preveč na svoje prijeme, tako da je spravil Universa-leja v bes in Universale ga je v sedmih minutah položni na tla. Odrevenel sem od strahu, in ko sem prišel k Universaleju v garderobo, mi je bilo koj jasno, da je vse zgubljeno. Kadil je cigaro. ,Tom,’ mi je rekel, ,ti ne razumeš, ti sploh ničesar ne razumeš.’ ,Kaj pa je s tabo?’ sem ga vprašal ,Ta ruski bedak se smatra za lomilca reber,’ je rekel. ,Meni, da se z mano lahko igra.’ Ne,’ sem mu rekel, ,motiš se, Ramon. On prav dobro ve, da ga lahko v treh minutah položiš.’ ,Ti ne razumeš,’ je rekel, ,ti prav nič ne veš, kako je z mano v ringu. To ni tako kot tu, ko midva takole kramljava. Ce se začne na lepem domišljevati, da je boljši od mene, potem mu moram pač dokazati, da se moti. Potem ga moram premikastiti.’ Ne bodi tak, Universale,’ sem ga prosil. .Izgubi to borbo, da zasluživa pri re-vanži več denarja.’ ,Ne potrebujem več denarja,’ je dejal. ,čuj, Universale,’ sem mu dejal, ,kdo te je v Salinasu izbrskal z grahovih leh, te pripeljal v Frisco in napravil iz tebe velikega borca? To sem bil menda jaz, ne? Prav. Zdaj se mi pa moraš oddolžiti ti. Naredi mi no, to malo uslugo. Ti moraš v tekmi z Vasilijem Ivanovičem izgubiti, zakaj, če zmagaš, je najinega športa za vselej konec. Ni ga menažerja v deželi, ki bi ti dal še kako priliko za borbo.’ .Zakaj?’ je vprašal. .Vsa- kega njihovega borca lahko zrušim, čemu naj bi se potem njim na ljubo postavljal na hrbet?’ No,’ sem rekel, ,tako se pač bijejo borbe in midva se morava držati pravil.’ Medtem se je bilo treba vrniti v ring. Ljudje so že nestrpno vpili, naj se boj nadaljuje, posebno še mali Filipinci — nobeden težji od sto deset funtov — vsi v vijoličastih, rdečih in zelenih majicah z dolgimi cigarami. Bilo jih je morda tisoč, a zdelo se je, da jih je milijon. Vsi so stavili na Universalejevo zmago, jaz, Vasilijev menažer, nekaj policajev, sodnik, oba marker-ja in trije reporterji pa na njegov poraz. Najprej si je Universale vtepel v glavo, da vrže Vasilija čez vrvi in Vasilij se je neprestano drgnil po bulah, javkal in se oziral po nas, da bi zvedel, zakaj gre vse tako narobe. Trikrat ga je vrgel Universale iz ringa, tedaj pa se je zdelo sodniku Diaimondu Gatesu že vse preneumno. Menil je, da je že skrajni čas, da se ta bedasta borba zaključi. Vasilij se Je ob napadu na- glo umaknil v stran in niversale je padel na hrb Brž je že spet vstajal, z e roko je grabil Vasilija nos, .oči, ušesa in lase, drugo pa ga je tiščal kal s kleščami za noge in pripravljal, da ga spet v: iz ringa, tedaj pa je E mond potrepljal Vasilija hrbtu in ga proglasil zmagovalca. Jasno je bi da je bilo to edino, kar je še dalo storiti, in vene — tudi to je bilo naro Universale je treščil iz' * ga najprej Vasilija, za nJ še Diamonda Gatesa. poti so prileteli noter trije 1 trkani reporterji in Univ šale jih je sunil ven, n* so vdrli v ring policaji kolikor jih ni mogel pot tati iz ringa, jih Je tres na tla, potem sem pritel jaz, toda še deset minut minilo in že sem prile daleč dol v deseto vi* Harryju Wytheju v naroi Ko sem si nekoliko op o*1 gel, je stal Universale s* tam sredi ringa in se J stavil vsemu svetu po Med gledalci je zavlad1 brezglava zmešnjava. (Nadaljevanje sledi) l KEDNISTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-038 - Poštni predal 559 - PODHUZNICA GORICA: Ulica S. Pellico Mi. Tel. 33-82 - UPHAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir. ± Vnaprej: «*trt' letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubil81'*1 Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928 tekoči račun pri Narodni bank) v Ljubljani 600-14/3-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80. finančnoupravnl 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda — Vsi oglasi se naročajo d rt upravi. "" Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst