Voitntna plačana v gvtmn^ Štev. 52. - V Ljubljani, dne 27. decembra 1928. posamezna stev. oin i«. Leto XI. Upravništvo ,.Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72 Izhaja vsak četrtek lirofalaa n tazemstvo: Četrtletna I H Dla, p»!teta. II Dla. celoleta« U Dia; u !a«iemsttt: tetrtletne II Ma, pollsua U Dla, celoletna «8 Dla. — Rataa jastae hraallalct, »«4rslslta • liaMJaal. iL 10 Tli. Srečno novo leto 1Q29.! Ob koncu starega leta Za novo leto se nam obetajo s padcem kieroradikalskega režima lepši časi 4* Letošnje leto, ki se bo nehalo v nekaj dnevih, je bilo leto splošne nezadovoljnosti. Začeli smo ga sicer z najlepšimi nadami, da bo zavladala v naši državi kmetska demokracija, a žal so se vse te nade izjalovile, ker so Davidovičevi demokrati ostali v vladi z radikali, klerikalci in bosanskimi muslimani. Sedaj je zopet Davidovič začel borbo proti režimu. Upajmo, da bo v tej borbi vztrajal in končno vrgel to vlado, ki jo - '^slej podpiral s svojo stranko. Na -seji dav: vskega poslanskega kluba, ki se je v e dni, je Davidovič ostro obtoževal sedanji režim In napadal korupcijo. češ, da celo zločinci sede mirno v državnih službah. Ti odločni napadi na režim bodo morda Ie dovedli do zaključka, katerega si želi vsak pošten in dober državljan, ki hoče .državi dobro, to je do razkola četvorne koalicije in odstopa $ vlade. Davidovič zahteva poštenost in pravičnost v lipravi. V državno službo je treba sprejeti najboljše ljudi. V državi mora vladati enakopravnost. Zanimivo je tudi, da Davidovič proglaša dr. Korošc :a radikala in odklanja vsako odgovornost za nesposobno in nepravično politiko vlade. Upajmo, da se bo ta borba končala v prid vse naše države, ki je nuino potrebna pametne, poštene in pravične vlade ter pametne gospodarske politike. Z najlepšimi upi zaključujemo staro in pričenjamo novo leto, ki nam bo morda nrineslo že nove volitve, pri katerih bo kmetska demokracija gotovo dosegla veliko zmago. Začnimo se že pripravljati, da bo zmaga čim sijajnejša. Zlasti je treba pri tem delati tudi za naše časopisje. »Domovina*, ki v veliki nakladi pride vsak teden med Slovence ter poučuje, zabava in obvešča o raznih dogodkih svoje čitatelje in čitateljice, se mora še razširiti. •Domovina* mora priti v vsako zave ) kmetsko hišo. To se bo doseglo, če bodo naši prijatelji in prijateljice delali neumorno za njeno -l.Jenje. Rekli smo že, da vsaj enega novele naročnika na »Domovino* dobi lahko vsak naš sedanji naročnik. To si postavite za častno dolžnost in šlo bo, saj je »Domovina* splošno znana kot najboljši slovenski tednik. Ne pozabite tudi na nagrade, ki smo jih v božični številki razpisali za naj-marljivejše nabiralce naročnikov! Mnogo sreče našim prijateljem in prijateljicam v novem letu in mnogo uspeha pri delu za našo in Vašo «Domovino»! Slovenijo, zlasti njen prekmurski de!, klerikalci zanemarjajo Murska Sobota, 25. decembra. Letošnje leto 1928., ki se je nagnilo h koncu, je bilo za naše Prekmurje leto nesreč in žalosti. Pri zadnjih volitvah je šlo naše ljudstvo v boj za radikale in klerikalce. Računalo je na zlate čase, ker so verovali obečanjem agitatorjev. Prekmalu smo spoznali, da smo bili v tem prevarani in udarjeni. Celo narava sama je šla v boj proti Prekmurju. Strahovita toča in velika suša sta liam uničili letino. Na 55 milijonov dinarjev je cenjena škoda. Prosili smo pomoči pri tistih, ki smo jim dali lani svoje kroglice. Kaj smo dobili? Drago zrnje za sejatev in pa voščilo, naj bo ia &§* ie gosta in trpežna tkanina izdelana it naibotjšega ameriškega bointaža. Po trikratnem ptan,u postane sneino bela. V zalogi pri A. E. SKAB«RNE, LJUBLJANA 'žetev drugo leto boljša. Zdaj je še država obljubila, da bo dala v vse Prekmurje dva milijona j dinarjev za javna dela. Kaj je to drugo kakor kaplja v morje naše nesreče! Od teh dveh milijonov bo šlo mnogo za materijal, samo nekaj bodo zaslužili naši delaVcu Njihov denar se bo pa zopet razdrobil in izgubil pri trgovcih. Kmet ne bo imel od tega ničesar. In prav kmet je bil s točo in sušo udarjen. To je zahvala za naše kroglice. S prihodnjim letom stopijo v veljavo novi davki. Klerikalci se posebno bahajo, da so nam davke znižali s tem novim zakonom. Resnica pa je, da bo sedaj še hujše. Zemljiški davek bo za kmete do dtvet plugov zemlje enak kakor do sedaj, od devet plugov naprej bo pa še večji. To i pa zaradi tega, ker je naša zemlja ocenjena za 1 davke tako kakor v Banatu in Bački ter znaša pri nas količnik 30, v ostali Sloveniji pa 22. Čeprav ima naša krajina dva klerikalna poslanca, katera sta celo že dolgo v vladi, so nam vendar odločili količnik na 30, s tem pa večje davke. In kaka je razlika med našo zemljo in med ono v Banatu? Pri nas moraš dvakrat toliko posejati kakor v Banatu, pa ti pri nas zrase komaj za polovico toliko kakor v Banatu. Kaj pa hišni davek. To je novi davek od hiš. Do sedaj se je plačevalo na kmetih tako zvano razredarino. Ta je znašala največ od 5 do 12 Din za poslopje. Sedaj ne bo treba plačevati tega davka od onih hiš, v katerih stanujejo sami kmetje. Ako pa je kmet poleg tega še kak obrtnik, n. pr. čevljar, krojač, lončar, jajčar itd., bo moral plačevati okoli 30 % od vsote, kakor se mu bo vrednost stanovanja ocenila. Ta davek je za Prekmurce najbolj nesrečen. V Prekmurju imamo obrt silno razvit. Grunti so mali, pa naš človek poleg kmetijstva opravlja še kako malo obrt, da preživi svojo družino. Brez tega obrta ne bi mogel živeti. Vsi ti bodo sedaj plačevali nov hišni davek. Veliki kmetje in veleposestniki pa, ki lahko dobro žive od same zemlje, ne bodo plačevali tega davka. To je blagoslov, ki ga je prinesla današnja vlada siromašnim kmetom. Do.iounina odpade, namesto nje stopi pridob-nina. Ta bo pa večja kakor je bila sedanja*dohodnina. Vsi obrtniki bodo plačevali to novol pridobnino. Zaradi večjih davkov se bo njihovo blago podražilo. To pa bo zopet plačal naš kmet, ki mora svoje potrebščine kupovati. K temu pridejo še veliki oblastni davki in videli boste, kako bo drugo leto manj davkov* kakor kriče naši klerikalci. Manj jih bo pri tistem, ki se mu ne more že nič več vzeti. Ali se še najde človek, ki more verjeti, da bodo radikali in klerikalci napravili kdaj kaj koristnega za ljudstvo? Take reči na i verjame samo tisti, ki ima sam korist od teh dveh strank. Žal, , se tudi še najdejo taki med našim ljudstvom, ali narod jih je spoznal v svoji nesreči in jih bo obsodil. Zastonj bodo pri volitvah, ki jih bomo imeli kmalu, mešali naše ljudstvo. Spoznali smo v tem letu, da mora prinesti rešitev uašemu ljudstvu le zmaga enakopravnosti in poštenosti, ki si jo je napisala za program Kmetsko-demokratska koalicija. Z njeno zmago, ki mora priti, kakor je prišla v Rurruniji, bomo dihali svobodneje in živeli srečnejše življenje. Leto 1929. bo leto naše zmage in veselja, zmage naše koalicije. Takrat bomo pa tudi obračunali z vsemi našimi škod- IjivcL Srečno novo leto našemu ljudstvu% znamenju te naše bodoče zmage 1 Politični pregled Politične kroge zanima sedaj predvsem Davidovičeva borba proti Koroščevi vladi. Začel je ta boj Davidovič na seji svojega poslanskega kluba, kjer je odločno kritiziral nesposobnost in nepravičnost sedanjega režima. Uspeh te borbe se bo moral pokazati v nekaj dnevih. Kakor se javlja, dr. Korošec odklanja ostre zahteve Davidoviča. Povsod vlada prepričanje, da ie skorajšnji odstop vlade neizbežen. Drugih posebnih političnih dogodkov v naši državi ni bilo. Prazniki so kolikor toliko zaustavili razplet vladne krize. Vladni krogi hočejo malo spletkariti proti Kmetsko-demokratski koaliciji, kar pa je brezuspešno. «Vsa KDK je složna!« je izjavi dr. Maček napram novinarjem, «in ako polagajo beograjski oblastniki svoje nade na našo neslogo, so že vnaprej izgubljeni.« Iz inozemstva ni vesti, ki bi nas v večji veri zanimale. V Južni Ameriki so se vojni duhovi pomirili in je bržkone resna vojna nevarnost med Bolivijo in Paragvajem odstranjena. Vera brez globljega čuvstva je mrtva (Z dežele.) Vera se glasi: »Vera brez dobrih del je gneva, sovraštva in škodoželjnosti tudi napram mrtva.« Res je. Pa tudi vera brez globljega ob-' sovražniku. čutenja je mrtva. Te dni smo brali, da so v Celju obsodili na smrt neko žensko zaradi umora svojega zeta. njenega mladega sina in hčerko, ženo umorjenega, pa na večletno ječo. Čuteči ljudje pomilujemo nesrečno rodbino, a še bolj obsojamo to grozno dejanje. Pa še nekaj je, nad čimer se glede na ta Prav na to pa klerikalci ne gledajo. Klerikalci, ki imajo Vso pobožnost v zakupu, gledajo pač le na zunanjost. Po zunanjosti ocenjujejo pobožnost. Kako se izvršuje, jim je zelo rado postranskega pomena. Zunanjost in strankarska pripadnost sta jim glavno. Koliko se v tem oziru strašni zločin spotikamo. Nam nasprotno kleri- greši! kalno časopisje nikdar ne more dosti poudarjati, | Kot zgled pobožnosti naj služijo razne kleri-da je najizdatnejše sredstvo proti takim zlo- kalne družbe. Če opazuješ člane teh družb pri činom pobožnost. Vse take zločine pripisuje' verskih vajah, boš hitro spoznal, koliko je tu lice-to časopisje nekemu brezverstvu. Kakor se vidi merstva brez vsakega globljega verskega čuta. iz opisa omenjenega groznega dogodka, so bili Kdof je resnjčno veren, ne išče napak pri svo-morilci vseskozi verni ljudje. Rožni venec so . .... . , , .. „ , molili na večer pred zločinom. Najbrž so oprav- jemu bližnjemu ampak e na seb>. Prav narobe bali to molitev vsak večer. Gotovo so izpolnje- se godl pn teh ,3l,deh: Vse napake ,šče]0 ,e pn političnih nasprotnikih, če so tudi ti še tako verni. Zelo žalostno je, da ljudje tako malo občutijo vali tudi vse druge verske dolžnosti. Gospodar, ki je prišel med molitvijo domov, se je svojcem pridružil in z njimi dalje molil; gotovo ni naj- pomen molitve, da po dovršeni molitvi izvrše manj slutil, kakšni naklepi so rojili domačim med molitvijo po glavi. »Domoljub«, ki je sicer tako glasen, prinaša kratko suho obsodbo, a o kaki večerni molitvi ne piše ničesar. Če pišemo tu o molitvi, ne delamo tega zato, da bi ljudi odvračali od molitve. Poudarjamo pa, da molitev bodi nekaj res notranjega. Pobožnost bodi daleč, daleč od vsakega tak zločin. Kdo je kriv? Ta, ki uči, a gleda le na zunanjost. Pa to ni samo ta primer, brez števila jih je. Versko prepričanje bodi odmev plemenitega notranjega prepričanja. Molitev brez notranjega čuta je mrtva. Vero brez globljega občutenja uči danes klerikalna politika, ki počasi, a gotovo zastruplja naš narod. BOŠTANJ OB SAVI. Občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva se je ob lepi udeležbi članov vršil v nedeljo 23. t m. Med važnejše sklepe je šteti krajevni sadni izbor, ki je sestavljen iz naslednjih sort: kanadka, mašancelj, bobovec (domače ime »mokronovšca«) in bo-skopski kosmač kot glavne ter dolenjska voščen-ka, Baumanova reneta in carjevič kot postranske sorte. Tega naj se v lastno korist držijo tudi sadjarji nečlani, ker zahteva sadnih odjemalcev je le po veliki množini enosortnega sadja. METLIKA. V mesecu januarju se bo pod okriljem Vinarskega društva za Belo Krajino zopet vršil vinski sejem. Letošnja vina so kljub slabemu vremenu v pretečenem letu prav dobra in bodo gotovo našla dosti odjemalcev. Kraj in čas objavimo naknadno. MARIJA GRADEC PRI LAŠKEM. Novo leto bomo načeli in mraz vlada ne samo v naravi, temveč tudi v naših srcih, ki so bila prej tako vroča od same ljubezni do klerikalne stranke. Koliko hvale smo morali preslišati o tej stranki. Naš občinski tajnik je hodil od hiše do hiše proslavljat dr. Koroščevo stranko; ni odprl Hrastnik ust, da ne bi znal hvale klerikalcem, in ni je bilo skoro nedelje, da bi dr. Godnič, dr. Gosar. Deželak in drujtf taki veljaki na trgu, pred cerkvijo in po gostilnah ne hvalili svoje malhe in ne rohneli proti demokratom in proti dr. Rošu. Izmed tolikih obliub, ki smo jih od njih dobivali posebno pri volitvah, so nam najbolj ugajale one o davkih. Če bomo vo'ili nje, so pravili, bodo nastopili za kmeta zlati časi, Srbi ne bodo več gospodarili z našim denarjem in naši fantje bodol služili vojake v Celju namesto v Macedoniji. In res! Naše voli!ne kroglice so romale v klerikalne skrinje in klerikalci s Korošcem na čelu so prišli do moči, kakor je nima nihče dru.s: v državi. Od dneva do dneva čaka slovenski kmet, kdaj se bodo razmere zboljšale, davki zmanišali, življenje pocenilo, pa prav nasprotno doživlja. Kolikor nam Beograd ne naloži davkov, nam jih pa ljubljanski oblastni odbor z dr. Natlačenom na čelu. Ni je skoro reči. od katere ne bi plačevali taks, davkov ali pristojbin. Pač. sekira je še prosta in brez štemplja, ona sekira, ki nam reže A. S. Puškin — G. Strniša: Razbojnik Dubrovski (Konec.) Policijski nadzornik, ki je pričakoval grozovitega razbojnika, se je začudil, ko je zagledal trinajstletnega, dokaj šibkega malčka. Vprašanje se je obrnilo na Kirilo Petroviča, pričakujoč pojasnila. Kirila Petrovič je jel takoj pripovedovati, a Marije Kirilovne ni niti omenil v svojem pripovedovanju. Nadzornik ga je z zanimanjem poslušal in pogledal od trenutka do trenutka na malega negodnika. ki ni v svoji vlogi tepca pokazal najmanjšega zanimanja za vse. kar se godi okoli nje^a »Dovolite, Vaše velerodje, rad bi govoril z vami med štirimi očmi«, je dejal naposled nadzornik. Kirila Petrovič ga ie odvedel v drugo sobo in zaprl za seboj vrata. Čez pol ure sta se vrnila v sobo, kjer je čaka! nepridiprav svoje usode. «Oospod te je hotel.« je dejal polivki nadzornik. «poslati v mestno ječo, tam te pre-tepsti z biči in te izenati. toda potoni! sem se zate in ti izprosil odpuščanje. Razvežite ga!« Fantiča so razvezali. »Zahvali zdaj gospoda!« .ie dejal nadzornik. Fant je pristopil h Kirili Petroviču in mu poljubil roko. »Pojdi domov,« ie deial Kirila Petrovič »toda odslej ne kradi malin po hrastih.« Fant je odšel, skočil veselo čez krilo ter se spustii v beg proti Kistenevki. Ko je pri- bežal do vasi. se je ustavil pred prvo pol^ razpadlo kočo in potrkal na okno. Okno se ie odprlo in prikaza'a se je glava starke. ^Babica, kruha,« je rekel fant, »že od zjutraj nisem jedel ničesar. Od gladu umiram.« «0, ti si, Mitja? Odkod si padel, vragec?« je odgovorila starka. »Potem born povedal, babica. Za božjo voljo, kruha!« »Da, pojdi v izbo!« «Ne. babica, moram še nekam hiteti. Kruha, kruha!« «Kakšen srboritež je«, je godrnjala starka. »Na, kos«, in pomolila mu je skozi okno kos črnega kruha. Fant se je pohlepno zagrizel v kruh in hitel korakoma dalje. . Jelo se je mračiti. Mitja je hitel čez dvorišča, skakal čez plote in hitel v kistenevski gozd. Pri dveh smrekah, ki sta stali kot gozdna straža, je obstal, še ogledal na vse strani, kratko zažvižgal in pazljivo posluhnil: odgovoril ie počasnejši zategli žvižg. Nekdo je stopil iz gozda in se mu približal. Kirila Petrovič je hodil po sobi in žvižgal glasneje kakor običajno svojo liublieno popevko. Vsa hiša je bila na nogah, sluge so begali sem in tja. vsa dekleta so biia zaposlena. Na dvoru se ie trlo polno ljudi. Marijo Kirilovno ie napravljala v nieni sobi d^ma. obkrožena od služabnic, glava gospodične je trudno klonila pod težo briljantov in je vselej, kadar je čutila dotik kake roke, vzdrhtela, toda molčala je in strmela brezmiselno v zrcalo. »Ali bo kmalu?« se je začul med vrati glas Kirile Petroviča. »Takoj«, je odvrnila dama. «Marija Kirilovna, vstanite in poglejte, če ie vse v redu!« Marija Kirilovna se je dvio^ila. ne da bi kaj odgovorila. Vrata so se od orla. «Nevesta je pripravljena«, je rekla dama. »Kirila Petrovič, ukažite pripeljati voz!« «Zbogom», je deial Kirila Petrovič in vzel iz mize sveto podobo. »Pridi k meni. Maša,« ii je deial z ginjenim glasom, »pridi, da te blagoslovim.« Bedno dekle mu je padlo k nogam in za-plakalo: »Papa, papa!« Oovori!a je v solzah in glas ji je zamiral. Kirila Petrovič jo je hitro blagoslovil, dvignili so io in jo skoro nesli v voz. Z njo sta sedli začasna mati neveste in služkinja. Odpeljali so se v cerkev. Tam iih ie že pričakoval ženin. Šel ie nevesti nasproti in se prestrašil, ko ie videl, kako ie bleda. Šla sta skupaj v hladno, prazno cerkev, za njima so se zaprla vrata. Izza o'taria je pristopil svečenik in pričel takoj z obredom. Marija Kirilovna ni ničesar videla ne slišala. Od zadnjega jutra je mislila samo eno: Čakala je Dubrovskega. Niti hip ie ni zapustilo upanie. Toda ko se je svečenik obrnil k nji z običajnim vpraš^em. se ie stresla in skoro onesvestila, toda še je trenetah in čakala. Svečenik pa ni čakal n?e"eea od<^ vora in je govoril dalje besede, ki se v tem živlieniu ne morejo preklicati nikdar več. Obred je bil končan. Čutila je hladni poljub žulje v roko in trebi naše gozdove, edino, s čimer še mašimo svoje dolgove in plačujemo davke. Zato pa danes ni več v nevarnosti vera, ko sedi v Beogradu na glavnem vladnem stolu dr. Korošec, na njegovi desni pravoslavni radikal in na levi bosanski musliman. Ko pa pridejo volitve, bo naš kmet zopet verjel duhovnikom, da je vera v nevarnosti, in zopet bo volil klerikalce in zopet bo plačeval za svojo lahkovernost. No, hvala Bogu, tudi v naši tako črni občini se je začelo daniti. Ljudje izpregledujejo, vidijo n. pr. da plačujejo Laščani, kjer so na krmilu demokrati le 120odstotne občinske doklade, pri nas pa 500od-stotne, torej tri- do štirikrat večje. Ljudje godrnjajo, da sme okrajnemu zastopu dobavljati rante, kobile, gramoz edinole Hrastnik, sedaj premožen lesni trgovec. Vidijo, da je na čelu okrajnega zastopa še vedno dr. Godnič, ki je dobro plačan za to. Vidijo, da se občinske volitve pri Sv. Krištofu ne razpišejo samo zato ne, da ima njih pristaš kot gerent občine lepo plačo. In tako začenjamo misliti: naše zaupanje moramo dati drugim, ki nas ne bodo prevarali, to je onim, ki bodo s pametnim gospodarstvom spravili našo Slovenijo zopet v boljše razmere. Združiti se moramo vsi pametno misleči ter vreči v naši občini Hrastnikovo, v Ljubljani Natlačenovo in v Beogradu Koroščevo komando. Verni hočemo ostati, zaupati v Boga, v tistega, ki ga klerikalci vlačijo v politiko in stranko! ČADRAM. Podružnica Čebelarskega društva za konjiški okraj ima svoj redni občni zbor z običajnim vzporedom v nedeljo 30. t. m. ob 2. uri popoldne v tukajšnji šoli. Istotam bo eno uro pozneje tudi občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za konjiški okraj. Vabljeni vsi čebelarji in sadjarji. MALA NEDELJA. Letošnji Silvestrov večer, združen s plesnim venčkom, bo v gostilni Senčar. Vabljeni so vsi. — Ljudska knjižnica Narodnega kulturnega društva v garderobi Društvenega 'doma bo dobila večje število novih knjig. Vabijo se vsi prijatelji lepih knjig k pristopu ter poravnanju članarine 10 dinarjev za leto 1929. Vsem društvenim prijateljem in podpornikom srečno novo leto! Naprošajo se tudi v novem letu za blagohotno naklonjenost! ORMOŽ. V soboto 15. t. m. je vladni svetnik 'dr. Vončina vpričo članov Učiteljskega društva ormoškega okraja pripel odlikovanje bivšemu šolskemu upravitelju na Humu g. Antonu P o r e-karju. Čestitamo! — V Loperčicah je te dni dosegel 80. življensko leto Tomaž Plaveč, nekoč znan kot dober konjerejec in dirkač. Telesno je sicer opešal, duševno je pa še zelo čil. — Na šoli v Humu se vrši gospodinjski tečaj za dekleta. Vodita ga gospod in gospa Vadnjal. MURSKA SOBOTA. Kandidatske liste za volitve v okrajni cestni odbor so pri nas vložene tri. Prva je lista Kmetsko-demokratske koalicije, ki ji je nosilec g. Cvetko iz Murske Sobote. Ostali dve listi so vložili klerikalci, in sicer eno s poslancem Jeričem kot nosilcem, drugo z nosilcem Čontalo, bivšim gerentom v Pertoči. Drugo listo so vložili klerikalci zato, ker sami ne dobe glasov v Šentjurski dolini, pa računajo, da bodo s to listo te glasove pobrali. Ali se motijo! Naši občinski možje vedo, kdo je g. Čontala in zakaj je napravil svojo listo, ki pa jo je na glavarstvu vložil klerikalni tajnik iz Murske Sobote. Šentjurska dolina bo volila kakor en mož našo listo Kmetsko-demokratske koalicije, ki ima na svoji listi župane in občinske odbornike iz naše doline in za katere vemo, da se bodo brigali za naše ceste in pota. Vemo pa tudi. da se imamo za ves napredek v naši dolini (poštni avto, telefon, sodišče) zahvaliti demokratom, ki so se ves čas brigali in skrbeli za nas. GORNJI PETROVCI. Dne 22. t. m. je umrl pri nas ugledni okrožni notar v p. g. Adam Sarkany. Prehladil se je, vnela so se mu pljuča in ni mu bilo pomoči. KOSTANJEVICA. (S m r t n a k o s a.) V Kostanjevici je umrl g. Gregor Žlindra, sodni nad-oficijal v pokoju. Pokojnik, ki je služboval dolga leta v Kostanjevici in tam tudi preživljal leta zasluženega pokoja, je bil zaradi svoje mirnosti in vzgledne poštenosti splošno priljubljen. Bil je mož kremenitega značaja in naprednega mišljenja ter je v istem duhu vzgoji svojih petero otrok. Pokojnik je oče tudi v Ljubljani znanega sodnega kapetana I. razreda g. Otokarja Žlindre in tast »Jutrovega« urednika g. Boža Borštnika. Bodi mu ohranjen blag spomini Njegovi rodbini naše sožalje! SUKNO 261 iz največjih čepkih in angleških tovarn, zanesljivo in trpežno blago v veliki izbiri in zmernih cenah pri A. E. SKABERNE, LJUBLJANA Novoletna voščila Ljubljana. Srečno in veselo novo leto želimo vsem našim rojakom, čitateljem in čita-teljicam »Domovine« fantje, služeči pri dravski pekarski četi v Ljubljani: kaplarji: Franjo Višič (Zbelovo), Franjo Perkovič (Sv. Mohor), Alojz Roškar (Gorenjski vrh); redovi: Josip Polak (Veličane), Jakob Horvat (Placar), Martin Milo-šič (Gradišče), Simon Pregl (Pohorje), Anton Kregar (Sv. Katarina), Ludvik Černec (Stanovsko), Ivan Krejačič (Kapela), Josip Žučko (Buče), Henrik Zatler (Ponikva) in drugi. Split. Srečno novo leto 1929. želijo s sinjega Jadrana brhkim Slovenkam in Slovencem slovenski fantje, podčastniki kraljevske mornarice: naredniki Slavo Koprivšek, Fran Kavalec, Ivan Ručigaj, podnaredniki Martin Pivk, Tone Kulišič in Ivan Pavlovič. Budva (Dalmacija). Srečno novo leto želimo fantje Slovenci, služeči v 38. pešpolku v Budvi* vsem čitateljem in čitateljicam »Domovine«: kaplar Franc Planine (Gornja Javoršica pri Moravčah), kaplar Ivan Mrtinšek (Vrhnika), Franc Vrtačnik (Srednja vas pri Kamniku), Ivan Košnik (Jesenice), Franc Malovašič, Andrej Belčič (Planina pri Rakeku), Leopold Šuštaršič (Novo mesto). j Preševo (Južna Srbija). Slovenski orožniki iz Južne Srbije, služeči na orožniški postaji Preševo, pošiljamo iskrene pozdrave in želimo vsem čitateljem, čitateljicam tega lista, znancem in prijateljem srečno novo leto: kaplarji Štefan Petrovič (Bukovec pri Ptuju), Milan Škof (Sv. Peter pri Mariboru), Matija Sitar (Sela pri Ptuju)* Lovro Dolenc (Škofja Loka). Montmirai! (Francija). Prijazno Vas prosim, 3a tudi meni dovolite malo prostora v naši ljubi »Domovini«. Te dni, ko je padal prvi sneg, smo se zbrali v topli sobi in brali časopise. Imamo jih več, namreč «Domovino», »Dom«, »Novosti« in druge, celo klerikalne, ki se samo hvalijo, kaj delajo in kaj so naredili v Beogradu. Vidi se, kaj so napravili: prej smo šli v svet samo delavci, zdaj pa morajo tudi prej dobro stoječi gospodarjL Na vrnitev ne moremo misliti, dokler se ne iz- nemilega soproga, čula priliznjene čestitke ^prisotnih in vendar še vedno ni mogla verjeti, vda je na veke zavezana, da Dubrovski ni pri-\hitel in jo osvobodil. Knez se je obrnil k nji z -laskavimi besedami, ki jih ni razumela. Odšli so iz cerkve. Zunaj so stali kmetje iz Pokrov-ske. Hitro jih je preletel njen pogled in spet padel v prejšnjo brezbrižnost. Poročenca sta »sedla skupno v voz in se odpeljala, kamor se je Kirila Petrovič že poprej odpeljal, da ju sprejme. ' Ko je bil knez s svojo mlado ženo sam, ni .»bil zaradi njenega hladnega obnašanja ni malo >iv zadregi. Ni je začel dolgočasiti z zopernim priznanjem in s smešnim občudovanjem. Nje-fgove besede so bile preproste in niso potrebo-g.vale odgovora. Tako sta prevozila kakih \ 'deset vrst. Konji so ju nesli po poljski poti f Čez krtine in voz se je komaj vidno gugal na I svojih nagleških peresih. Naenkrat so se začuli kriki zasledovanja, |Jvoz se je ustavil, obkrožila ga je tolpa oboroženih ljudi. Na strani, kjer je sedela mlada j^kneginja, je odprl nekdo vrata s krinko do polovice obraza in rekel: »Svobodni ste, V.idite!« i »Kaj to pomeni, kdo je to?« je kriknil i.knez. »To je Dubrovski«, je odvrnila kneginja. Knez, ki ni izgubil prisotnosti duha, je potegnil iz stranskega žepa potno pištolo in ustrelil v maskiranega razbojnika. Kneginja je rkriknila in prestrašena zakrila z rokama lice. t Dubrovski je bil ranjen v prsi, kri ga je tJžolila._Knez ni izgubil niti je drugo pištolo. Toda ni imel časa, izstreliti jo. Vratca so se odprla, več krepkih rok ga je potegnilo iz voza in mu izvilo pištolo. Nad njim so se zabliskali noži. «Ne ga raniti«, je kriknil Dubrovski, obr-nivši se k bledi kneginji. »Ne«, je odvrnila ona. »Prepozno! Poročena sem, jaz sem žena kneza Verejskega!« »Kaj pravite?« je zakričal obupno Dubrovski. »Vi niste njegova žena, bili ste prisiljeni, vi bi nikoli ne privolili!« »Privolila sem, jaz sem prisegla«, je trdo odgovorila. «Knez je moj mož. Ukažite, naj ga izpuste, in pustite me z njim. Nisem vas preslepila. Čakala sem vas do poslednjega hipa, toda zdaj, zdaj vam povem, da je prepozno. Pustite naju!« Toda Dubrovski že nI več čul. Bolečina, ki sta mu jo prizadevala rana in njegovo duševno razburjenje, so ga oropala poslednje sile. Zrušil se je poleg voza in razbojniki so ga obkrožili. S težavo je izgovoril še nar besed. Posadili so ga na konja. Dva izmed tovarišev sta ga podpirala, tretji je prijel konja za uzdo in vsi so odšli, pustivši voz sredi ceste, ljudi zvezane, konje izprežene, toda nikogar niso oropali. Niti kaplje krvi niso prelili za kri svojega atamana. ^r ■ 19. poglavje. Sredi starega gozda se je na czki jasi dvigala mala naravna trdnjava, obstoječa iz gričkov in jarkov, na drugi strani je stalo nekaj šotorov in koč. Na dvorišču ie bila .po.raznobarvnosti obleke in splošnem obnašanju moral spoznati za razbojnike. Obedovali so gologlavi, sedeči okoli skupnega kotla. Na obzidju je sedel pri malem kanonu stražnik, klečeč na nogah. Šival je krpo v neki del svoje obleke; spret-i no vodeč iglo se je izdal za poklicnega krojača; vedno se je oziral na vse strani. Čeprav je že par vrčkov obkrožilo vrsto, je v tolpi razbojnikov caroval splošen molk; poobedovali so in drug za drugim se dvigali; Nekateri so se razšli po šotorih, drugi so se poizgubili v lesu ali legli počivat po ruskern običaju. j Stražnik je dokončal delo, raztegnil plašč in s svojo krpo zadovoljen pripel iglo v rcn kav; zajezdil je kanon in zapel na vse grlo staro, žalostno pesem: , «Oj, ne šumi mati, hrastova goščava .7.* Ta hip so se odprla vrata neke koče, prikazala se je na pragu starka v beli čepici; snažno in lepo oblečena. »Nehaj vendarj Stepka,« je dejala srdito, »gospoda počiva, a ti razgrajaš. Brez vesti ste in brez čuv^ stva.« »Odpusti. Petrovna,« je Sf?pka, «2al mi je. Ne bom več, naj se batjuška.lej spočije, da ozdravi.« Starka se je vrnila v kočo, a Stepka je jel stopati po obzidju. V koči, iz katere jO stopila starka, je ležal za pregrado na hladni jostelji ranjeni Dubrovski. Koča je bila po-« grnjena in prevlečena z bogatimi rreoro-« gami. V kotu je stalo srebrno žensko zrcalo: Dubrovski je držal v roki odprto knjigo, a ilj^ove^veke_SQjbile_zaDrte.jčia.starka^ki ia boljša naš položaj, kajti tu sJ le malo prihranimo. Žal nam je, da nismo doma pri svojih milih, zlasti ob božičnih praznikih. Srečno novo leto želimo, Vam g. urednik, vsem bralcem in bralkam »Domovine* ter zlasti našim dragim v Prezidu: Jakob Žagar, Josip Koščene, Franjo Balentinc, Jakob Kenda, Ciril Ožbolt, Zdravko Žagar ter Ivan in Marija Šebalj. Zvvartberg (Belgija). Ob teh praznikih se tudi ni spominjamo svoje domovine in želimo srečno iiovo leto vsem rojakom: Josip Žužej (Št. Jurij ob juž. žel.), Franc Šterban (Sv. Jedert pri Laškem), Rudolf Plavc (Rečica pri Laškem), Josip Polanc (Canje pri Blanci), Jernej Kunšek (Čanje pri Blanci), Martin Rozman (Čanje pri Blanci), Martin Supanc (Koprivnica), Franc Knez (Sv. Jurij pod Kumom), Mihael Zupane (Jezerce-Sliv-nica pri Celju), Anton Kočevar (Purikove pri Studencih), Janez Cizerle (Porikve pri Studencih), Franc Novak (Porštaj), Anton Klaus (Porštaj), Anton Medved (Zatična), Alojz Knez (Sv. Jedert pri Laškem), Franc Grabnar (Krško), Leopold Zahajnik (Trbovlje), Jožef Tome (Trbovlje), Jožef Kuhar (Breg pri Loki), Rudolf Tovarnik (Zagorje), Jakob Špec (Breg pri Loki), Alojz Držaj (Dragovanja vas pri Črnomlju), Ignac Peteline (Cerovec), Franc Kumšek (pri Sevnici), Martin Rozman (Vukova), Albin Božičnik (Koprivnica), Alojz Zibert (Bučka), Josip Strnšek (Zdolc), Maks Alojz Zibret (Bučka), Martin Župevc (Koprivnica), Franc Goluh (Rečica pri Laškem), Anton Podbevšek (Rečica pri Laškem), Franc Bostič (Rečica pri Laškem), Anton Kolarič (Kamnik), Anton Zlaker (Bukovca pri Litiji), Štefan in soproga Alojzija Rebernik, Josip Ložar (Sneberje-Devica Marija v Polju), Hinko Pušnik (Vrhovlje pri Prihovi), Feliks Majdič in družina (Medija-Izlake pri Zagorju ob Savi), Tomaž Benedikt (Poljane pri Škofji Loki). Llmburg (Belgija). Veselo novo leto želijo slovenski fantje rudarji v Belgiji vsem čitateljem ln čitateljicam Domovine: Lojze Zimšek, Henrik Magdalene, Jakob Leskovšek, Karel Romih in Rudolf Škoberne. Eisden (Belgija). Iz Belgije pošiljamo pozdrave fn želimo srečno novo leto našim fantom in dekletom ter vsem rojakom: Franc Petelin (Brezovo), Ivan Drugovič (Brezovo), Franc Kozinc (Čanje), Ivan Seničar (Zigarski vrh), Maks Ko- zinc (Ledina), Jože Petan (Skovc), Anton Mesa jec (Bohštanj). Lorain (Zedinjene države). Lorain je tovarniško mesto. Med drugim ima veliko tovarno železa, kjer je zaposleno navadno 18.000 ljudi. Delavske razmere pri nas so zelo slabe in je mnogo ljudi brez dela, nekaj pa jih dela samo po eden ali dva dneva na eden. Nas Slovence imajo j zelo radi v službi, zakaj Slovenci smo omikani in trde korenine. Radi bi se sicer vrnili V domovino, ampak so v Juugoslaviji slabe gospodarske razmere, odkar je tam nova vlada. Srečno in veselo novo leto vsem slovenskim fantom in dekletom, znancem in prijateljem, posebno pa PoljansKi dolini pri Črnomlju: Josip Staudof.ar (Čeplje pri Črnomlju), Jože Maurin (čeplje pri i Črnomlju). Kmetijski pouk USPEHI NOVEGA PAŠNIŠTVA. Poteklo je sedaj že več kot poldrugo desetletje, da smo pričeli tudi pri nas z modernimi pašniki za uspešnejši razmah naše živinoreje, zlasti za naše mlade plemenske govedi. Dobili smo pašnik na Robežu, pašnik pri Horjulu, pašnik na Ivju in drugod, toda uspehi, ki sme jih hoteli in pričakovali, se niso dosegli. Pašniki so se lepo uredili, razdelili, ogradili, gnojili in rabili po modernih načelih, toda vsi ti obrati so zastali in tako propadli, da nimamo danes nič pokazati, kar bi odgovarjalo namenom novega ali modernega pašništva, kakor se izvaja na primer po nemški državi. Ti naši novi pašniški obrati so zaspali in do malega prestali. Mnogo je kriva na tem vojna, ali resnica je tudi to, da se taki obrati ne dajo kratkomalo presajati na tuia tla, če manjka v to potrebnih pogojev. Nekaj slične?a se je zgodilo svoj čas tudi z žrebetiščem v Št. Jerneju in s pašnikom v Gradišču pri Št. Jerneju. Človek bi sodil, da se tako potrebne in dobfe naprave, kakor so pašniki, ne morejo ponesrečiti, in vendar so se. Tukaj se jasno kaže, da ni zadosti, da se pašnik ustanovi, ampak da je še vse polno drugih pogojev potrebnih, da se pašnik lahko vzdržuje in z uspehom rabi. In teh je v enem in drugem primeru manjkalo. Za take javne naprave je treba temeljito in vsestransko preudarjenega načrta, ne pa samo prigovarjanja od enostransko poučenega interesenta. Vsi važni krajevni činitelji morajo pri tem sodelovati, in sicer ne samo z besedo, ampak tudi z dejanji. Seveda je treba tudi primernega vodstva. Pašniki so tako visokega pomena za našo živinorejo, da ni pustiti tega vprašanja v nemar. Kjer je ugodna prilika, naj se pašniki ustvarjajo in z dobrim oskrbovanjem vzdržujejo, kjer jih pa že imamo naj se z dobrim obdelovanjem izboljšujejo. Storjeni pegreški naj se pa popravijo. Vse to naj se pa dela v soglasju s prizadetimi krajevnimi interesenti, ki jih je navezati, da se zavzamejo za ugodno rešitev teca vprašanja. Le s skupnim delom bomo kaj dosegli. Če se ne bodo zavzeli za pašnik živinorejci sami, katerim je pašnik namenjen, potem ni pričnko ati uspeha, pa naj se pašnik še tako moderno uredil Tedenski tržni pregled ŽITO. Med prazniki ie kupčiia počivala, a tudi zadnje dni pred prazniki je bila zelo omejena. Cene nespremenjene. ŽIVINA. Na zadnjem ljubljanskem sejmu so bi'e za kilogram žive teže naslednje cene: voli I. 8 Din. II 7 50 Din. III. 6 50 Din. krave debele 5 do 6 Din, krnve klobasarice 3 do 3'50 Din, teleta 10 do 11 Din. Cene tujemu denarja Na zagrebški borzi se je dobilo v valutah: 1 dolar za 56"40 do 56'60 Din; v devizah pa: 100 avstrijskih šilingov za 799"15 do 80215 dinarjev; 100 nemških mark za 1353*50 do 135*50 P;n: 100 madžarskih pengov za 989 45 do 99245 dinariev; 100 italijanskih lir za 296 67 do 298"67 Din. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! izza ograje pogledala nI mogla spoznati, ali je zaspal, ali se je samo zamislil. Naenkrat se je Dubrovski stresel. V trdnjavi je nastal nemir, skozi okno je potisnil Stepka k njemu glavo: »Batjuška Vladimir Andrejevič,* je za-klical, »naši nam dajejo znake. Zasledujejo nas.» Dubrovski je skočil iz postelje, zgrabil za orožje in odšel iz celice. Razbojniki so se hrupno zbirali na dvoru. Ko se ie prikazal Dubrovski, je nastal globok molk. N »Ali ste vsi tu?» je vprašal Dubrovski. »Vsi razen patrulj.* »Na svoja mesta!* je za vpil Dubrovski in razbojniki so zavzeli svoje prostore. Ta hip je troje stražnikov prihitelo k vhod" Dubrovski jim je šel nasproti, i »V gozdu so vojaki; obkrožajo nas*, so sporočili. Dubrovski je ukazal vhod jn je šel sam nadzirat top. V gozdu se je razlegalo več glasov, ki so se vedno bolj bližali. Razbojniki so molče čakali. Naenkrat so se iz gošče prikazali trije ali štirje vojaki, ki so se takoj vrnili, da dajo s streli znak tovarišem. ■ »Pripravite se na boj!» je ukazal Dubrovski in med razbojniki se je pričel vrvež, ki je takoj utihnil. Tedaj se je začul odmev povelja, med drevjem je zablestelo orožje, "ol-drugsto vojakov se je vsulo iz go?da in se krikoma vrglo na obzidje. Dubrovski je zanetil zažigalko: strel je zadel. Enemu vojaku de odbila glam_dya^si^kila_ianjena._M.e<} vojaki je nastala zmešnjava, toda mihov častnik se je pognal naprej in '"^'aki so mu sledili ter poskakali v rov. Razbojniki so streljali nanje iz pušk in pištol. Pričela se je borba na nož. Vojaki so bili že na 7M11. razbojniki so se pričeli umikati. Tedai je prihitel k častniku Dubrovski. mu nastavil pištolo na prsi in ustrelil. Častnik je pal vznak, nekaj vojakov ga je vzdignilo in hitelo z njim v Tozd, drugi, ki so ostali brez poveljnika, so se ustavili. Razbojniki so po tem činu opogumljeni uporabili trenutno obotavljanje vojakov in potisnili sovražnika nazaj v jarek. Mnogi vojaki so zbežali, razbojniki so se s kril.om vrgii za njimi. Zmaga je bila odločena. Dubrovski, ki je smatral sovražnika za popolnoma poraženega, je spet odšel in se zaprl v trdnjavo ter podvojil straže. Ukazal je. da se ne sme nihče oddaljiti, ter je zapovedal obvezati ranjence. Ti zadnji dogodki so zaradi drznosti Dubrovskega opozorili nase še vlado. Odpravljena je bila proti Dubrovskemu truma vojakov, da bi ujela živega ali mrtvega. Ujeli so par ljudi njegove tolpe in zvedeli od njih, da Dubrovskega ni več med njimi. Nekai dni poprej je zbral vse svoje ljudi in jim da jih namerava zapustiti za vedno: svetoval jim je, naj tudi oni spremene način svojega življenja. »Obogateli ste pod mojim poglavarstvom,* jim je dejal, »vsakdo izmed vas ima svoj potni list, s katerim se brez revarnostf 'lahko nastani y kakem poljubnem kraju od- daljene gubernije in preživi svoje življenje v poštenem delu, brez pomanjkarna. Toda v novem r' nu, zato ga je skril in podkupil pisrronošo, da mu je izročil vsako pismo z Roginovo pisavo. Osem jih je prejel v prvem in pet v drr em letu, tretie leto na so pričela frostaiati. 7 '"ie pismo je dospelo pred kakim mesecem- bilo ie polno grenkih očitkov in rotenja, nai mu Anica vendar odpiše in pove svoje mnenje. Pisma je hranil zato. da iih bo oo poroki vrnil Roginu s primernim pojasnilom. Zdaj so se mu izjalovili ti načrti, nekdo drugi jih bo namesto njega izrabljal v svoje namene. »Tat!« je siknil skoz zobe. v prsih mu ie vrelo. Tiho se je odplazi! v vežo mimo okna hčerine spalnice. Dekle je čepelo na tleh pred podobo svoje patrone: ob nji je brlela lučka na čast svetnici kot živa prošnia v bridkosti in trpljenju, ki je stiskalo njeno dušo. Špoliar ni mogel poslušati nienega ihtenja, spravil se je v sobo na zapeček. Za novo leto 1929. Dobro jutro, gospodar, gospodnja, zdrava hišo vama čuvaj Bog, dobri Bog in pamet prava! Novo leto vama daj sreče, blagostanja. Trta vama naj rodi, v polju žitni klas se sklanja, poln željenega sadu, da bo kruha dosti vama dvema in še vsem, ki jih ljubita v radosti. Deca vama naj cvetč kakor mak na polji in živinica ravnaj vama se po volji! Voščil sem toliko že, da suši se grlo. Mati, kaj ne bo se nič v kleti mi odprlo? — Hvala, mati! Kapljico to izniiem sveto, da bi srečno res bilo vsem nam novo leto! Ivan Albreht. Srečno novo leto vsem našim igralcem z željo, da bi izplačali v letu 1929. vsakemu igralcu lepo premoženje^ Naročite si zato takoj naSe srečke državne razredne loterije. Žrebanje (orvo) prim- žeJ 7. januarja. Brez srečke ni premoženja! ZADRUŽNA HRANILNICA, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19J Obisk na Sveti večer Pri jaslicah je gorela modro zastrta lučka, a svetiljka pod stropom je bila skoro čisto privita, da je vladal čez in čez prijeten, malce skrivnosten mrak. V peči je prasketal ogenj in v sobi ie vladala tišina, topli, sanjavi mir, ki s svojo mehkc.bo budi spomine. Deca se je gnetla pred jaslicami in se tiho raz-govarjala. Za pečjo je sedela ostala družina: ded Mohor, oče Nande. mati Meta in hlapec in dekla. Hlapec je bil že star in zguban. komaj dvajset let mlajši od deda Bil je še izza tistih časov, ko je posel v hiši. k.:fr se je udinjal, naše' svoj drugi ali včasih cclo svoj prvi in resnični dom, ki ga ni zapusnl, V podstrešju je udaril petelin s perutnicami in oznanil usodno ponedeljsko jutro. Nevesta se je vzravnala na kolenih pred podobo in pričela s trpečim glasom: «Križ je iztesan in zadela ea bom na ramo. Toda odložila ga bom, čim bom doznala. da mi je Rogin ohranil čisto ljubezen in zvestobo. Primorana sem storiti Htnr v rako"skn zvezo; kar bom eovorila. ne bo čutilo srce in zato odklanjam vso odgovornost za posledice.« M'aderka se ie vrgla na posteljo, kier je obležala brez unania in hrepenenia. Tudi Spoliar se ie z'ekni! no peči: zaman se ie branil groznih slutenj in odrival sk~bi zavoHo 1 pisem. Kako se je veselil h^nne poroke, zdai pa ta grenka neprijetnost! Kdo ve. v čigavi roki so pisma in s kakšnim namenom so mu bila izmakniena? Na pamet se je bil naučil, kako bo tolažil hčerko na poti k poroki, sam pa nima nikogar, ki bi mu dal nasvet in navodilo. Vest ga ie obdolžila krivde, a se ji je opravičil, sklicujoč se na očetovsko skrb in ljubezen. Vzlic temu pa mu ie bila du;a nemirna. ko so drdrali vozovi s svati na Površie proti farni cerkvi. Ves dan ie posht?al. kdai bo kdo zinil in razgalil njegovo zviiačo. T • • > ^ocrastvo v kožah divjačine Prodajte lisičje, polhove, zajčje in vse druge kože tvrdki P. SEMKO na Miklošilevi cesti pri hotelu „Union", ki plačuje najvišje cene. 21 uokler ga niso odnesli na tihi vrt za cerkvijo. | Pravkar so bili odmolili vse tri roženvence in so se še gubiii v tišini svojih sanj, ko se vzdrami ded Mohcr: »Ja, ja, ta večer se gode čuda, ki jih ne pozna nobena druga noč.» Hlapec se počehlja po kuštravih, sivo predi-vastih laseh in prikima: »Ali še veste, tisto leto, ko je onč — »Joj, saj res», meni gospodar Nande, »Rok, povej no, kako je bilo takrat s Tinetom!« i Hlapec se zamisli, vzdihne in pobobna z okornimi prsti po peči. »Bo že menda kakih šestdeset let tega«, začne počasi, »ko sem prišel k tej hiši služit za pastirja. Takole smo sedeli za pečjo kakor zdaj. Na Tineta še misli! nisem. Bila sva si nekdaj navzkriž. On je bil precej starejši od mene. Skoro bi bil lahko moj oče —» »Tako nekam mojih let je bil», se je oglasil ded Mohor, raje še malo čez.« »Bo tako nekako, bo», potrdi hlapec Rok in nadaljuje: «Takole sedimo in se menimo, že sam ne vem, kaj. Pa me vprašate vi, oče Mohor, jelite —» «Res! Sem te bil stoprav vprašal, kako imate narejeno pri vas zavoljo bajte in dote, ko sta ostala s Tinetom po očetovi smrti čisto sama.» »No, vidite, kako še oba pomniva«, se razveseli Rok. »Jelite, potlej sem vam začel praviti, kako se je Tine vsega polakomnil sam in da sva se na Martinovo nedeljo sporekla, ker me je tako odrinil. Prav za prav nisem bil nič jezen nanj. samo inako se mi je storilo, ko ni ostalo zame prav nič od žuljev rajnih staršev.« »Pomenkujemo se sem in tja. Vi, oče Mohor, ste dejali, da mu vse skupaj ne bo nič kaj prida hasnilo, ko je tako bledičav in trskast. Potlej povem še jaz. kako vedno pokašljuje in kako nobena jed prav ne ostane v njem. pa še da včasih meče kri. Takrat pa — ali še veste, oče Mohor? Kakor da se svet podira, zaropoče v peči in za-hrušči. Vsem nam zastane beseda. V sobo potegne, mrzlo, ledeno, kakor bi kdo sunkoma odprl vrata, iz veže pa zakliče: «Rok. Rok. hitro. Roook —» »In nič več. Drug drugega gledamo, kaj bi. Nazadnje greva midva, jelite, oče Mohor, z lučjo venkaj, pa ni nikjer žive duše. Pri polnrčnici sem potlej gledal po cerkvi, pa ni bilo Tineta. Domov grede pogledava, jelite. oče Mohor k nam v bajto. Luč je še gorela na mizi. na klopi za pečjo je pa ležal Tine. Udrla se mu je kri, življenja ni bilo več v njem « »Da. da«, je vzdihnil ded Mohor, »na sveti večer se ie bil preselil v večnost in se je še hotel spraviti s teboj.« Vse je molčalo. Trudno tišino je enakomerno sekala samo stara lesena ura s svojim klopotavim tiktakanjem. Pri cerkvi je zavabil zvon. Kraj jaslic so se zganili otroci: »Ali gremo k polnočnici?« »Pa pojdimo v božjem imenu«, se je zganil | oče Narde in za niim vsa družina Le ded Mohor in hlapec Rok sta ostala za varuha doma Premaknila sta se k jaslicam, razmišljala nekaj časa o tajni svetega večera in se nazadnje mehko izgubila v snu. Medlo je obsevala mcdro zastrta lučka njuni prsteni obličji, ki sta bili zdaj kakor dva okamerHa lika davno odbegle minulosti. IvanAlbreht. Očetova skrinjica V razdrapani koči za vasjo je stanovala Be darjeva družina. Sedem nedoraslih otrok se stiskalo k peči in prosilo kruha. Mati jim je razV delila zadnje skorjice, na kar je sedla na zapeček z najmlajšim sinkom v naročju. Njeno obličje jei bilo razorano od skrbi, skromna sobica je raz-: odevala pomanjkanje in bedo. V; , n Vstopil je Bedar, ki je ves dan mašil razpokeii z mahom v hišni steni. Za božič je hotel obva-l | rovati družino pred silnim mrazom — edino, kam ji je mogel dati za priboljšek. Tudi njemu je bilatf zapisana revščina na Obrazu. »Andrej, jutri bomo brez kosila!« je vzdihnilaf žena. »Skrbi me, kaj bo z otroki!« j »Ne morem pomagati!« jo je zavrnil z obupnim glasom. »Saj veš, da sem že več mesecev brez dela in ga radi bolehnosti ne morem dobiti.* I «2ivi vendar ne moremo pod zemljo. Bog se nas usmili!« | »Krasti ne smem — beračit pojdem od hiše dO' hiše.« i j »O. Bog. kaj smo doživeli!« Zena je bolestno zaplakala. Tudi otroci so pričeli jokati, ker je jokala mamica. 1 Bedar se je zamislil v preteklost. Spomnil se je solnčne mladosti: oče mu je bil trden i/met* vsega so imeli v izobilju. Nesreča pa je hotela* da je nenadoma umrl. Starejši brat je prevzel kmetijo, njega pa so odpravili z majhno doto. »Oče je imel denar«, je omenil, ko se je njegova misel vrnila iz minulosti v sedanjost. »Večkrat mi je namignil o neki skrinjici, ki bo moja po njegovi smrti. Brat pa noče o tem ničesar vedeti ter se me stalno izogiba.« i »Najbrž si jo je prilastil. Vedeti pa mora, komu je bila namenjena, sicer bi se ne umikal«* je žena modrovala. »Kako naj mu dokažem? Ko bi bilo vsaj kaj, zapisano ali pred pričami naročeno!« Bedarica je pogledala kvišku in sklenila roke. Povedla ie otroke pred jaslice, kjer jim je narekovala molitvico, katero so glasno pom" lialt Posebno jim je poudarjala besede: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh« in »reši nas hudega* amen!« Svetonočni angel, ki je plaval nad Bedarieva kočo, je nesel pobožno otroško molitev pre : nebeški prestol. Kakor dišeče kadilo se je d\ itnila na čast Tolažniku zemeljskih trpinov. Ange' -niru je preiel skrivnostno povelje, naj se spusti na zemljo in zbudi Otrinu. Bedarjevemu bratu otrplo vest. Dotaknil se ga ie z nevidno roko ir kri-' vičnik je vztrepetal v svojem nepoštenem sVepu. | »Bedar je siromak«, se mu je otajalo sočutje. j Kakor bi se bil sramoval svojega odgovora, ee je gozdar obrnil in pohitei k drugi skupini, i <Čuden človek ta gozdar*, je povzel besedo tršati starec Gregoriček. <Čuden človek! Pred tremi leti je bil to najprijaznejši gozdar; najraje smo delali pri njem. Kako dober je bil! [Kaj ga je neki tako predrugačilo? Pa jutri popoldne nas zahteva na delo. Vi le pridite, mene >ne bo!» } cTudi nas ne bo>, so se odrezali skoro soglasno delavci, (S Zmračilo se je, težaki so odšli, le Jakob je ostal sam med svojim drevjem, sam s svojimi vodja" d"a s7 deirvci*"sklenilC7a T poldnevom tezksnil mi« imi Lm rta nilr, 1,* ■»<>.. ... .. ' . f. Jakob se je najbolj bal noči pred svetim večerom, saj je prav v tej noči postal ubijalec. Tako tudi nocoj. Gozdar postaja zelo nemiren v svoji samoti, težke samomorilne misli ga napadajo. Cft>zd pa molči, strašen, nepojmljiv je ta molk v svojem meglenem mraku. Jakob ne more vztrajati v sobi, saj ve, da ne bu mogel spati; ven hiti v gozd, čeprav se ga boji. V bližini vztrepeta sova in se požene kvišku; veje zapokajo, težke peroti zaprhulajo in začuje se odurni «U-u-u-u*. Gozdar obstoji, s tresočo roko obriše znojno čelo in se sunkoma požene dalje. Ko pride do jase, obstane. V dolini medliio luči vasice. Jakob se zagleda v daljavo in se žalostno nasmeje; na vas za hribom se spomni, kjer je vasoval in sanjal o ljubezni, potem je pa vse minulo in on je postal ubijalec. V zvoniku bije ura, on šteje in šteje, pa se mu zdi, da udarja kladivo v brezkončnost. še to brnenje ure mu je mučno. «Ne, končati se mora, do v ulj je trpljenja, jutri se javim sodišču.* cJutri, na sveti večer*, ugovarja v Jakobu slaba vest, ki je doslej vedno zmagala. «Da, da, na sveti večer naj se prične moja pokora; saj je tudi On ležal na slami, pa ni bil kriv, a jaz sem kriv, saj sem ubijal, ugovarja Jakob. <2e pred tremi leti je bilo; vse je pozabljeno, nihče ne ve, kdo je bil ubijalec, svoboden si*, se oglaša slaba vest v njegovi duši. Midva s Tomažem sva si bila dobra prijatelja in sem ga večkrat obiskal. Marsikaj sva se tako pogovorna, kajti Tomaž je dosti vedel, ker je mnogo bral. " s Nekoč sem na sveti večer tako vasoval pri Tomažu. Kakor običajno je sedel Tomaž na topli peči, a jaz na zapečku. svetilo kot novo. j Madeže od črnila spraviš iz volnene aH pa- jyolnate tkanine, ako jo izpereš v fižolovi vodi in .nato v navadni vodi. h Zmrznjena jajca položi v vodo toliko časa, da tise odtajajo. Seveda je treba taka jajca takoj pograbiti za kuho, sicer se pokvarijo. I Da kokoši neso tudi pozimi, jih moramo krmiti t gorko hrano. Koruzo, oves, ječmen in drugo zrnje poparimo in dodajmo malo črnega (poljskega) kumna. Paziti pa je seveda treba, da hrana ni prevroča, ker bi se živali sicer opekle In zbolele. I Kjer zaradi vlage rasejo gobe po hiši, moramo gledati, da jih odstranimo. Raztopimo eno kilo sode v dveh litrih vode in polivajmo po malem po mestih in špranjah, kjer so rastle gobe, ki smo jih poprej skrbno pobrali. Ako se čez čas spet pojavijo, polijmo tam vnovič z rečeno raztopnino in sicer vrelo. Pod je treba sploh vedno poribati sodo, sobe pa dobro zračiti. ODKOD JE TOBAK. Nikotin. — Škodljivost kajenja. Vprašati utegne kdo: Če je bilo nekdaj kajenje iPod strogimi kaznimi prepovedano, kako se je snoglo tako razpasti? Odgovor je lahek: Človek [je že tak, da sili v lastno pogubo. Tobakova jstrast je tako močna, da ne pomaga nič, če toba-Ikarju še toliko pridiguješ, kako mu kajenje v jvseh ozirih škoduje. Sicer pa so tudi oblastva odnehala, ko je videla država, da ji je tobak lahko (vir ogromnih dohodkov. Da je tobak zdravju škodljiv, o tem ne more |biti prav nobenega dvoma; zdravniška veda ima Idovolj dokazov. 'i Glavni strup v tobaku je nikotin. Ni pa to edini strup. Poleg nikotina je v tobaku še cela (vrsta drugih strupov, ki še bolj škodujejo kakor nikotin. Ti strupi pa niso že v tobaku samem, ^emveč se razvijajo šele pri gorenju, j Poslušajmo, kaj pravijo zdravniki o škodljivosti teh strupov! Kajenje je tem škodljivejše, ker ne ogroža le kadilca samega, temveč vso njegov okolico. 80 odstotkov nikotina gre v zrak. Zato je jasno, da so prostori, kjer se kadi, prave zastrupljevalnice tudi za nedolžne nekadilce. Nikotin zastruplja vse dele človeškega telesa ferce, živce, pljuča itd., predvsem pa živčevje In žile). [ Po mnenju zdravnikov je nikotin eden glavnih povzročiteljev arterioskleroze (otrdelosti žil). [Arterioskleroza je prav za prav starostna bolezen, po zastrupljenju z nikotinom pa jo dobe tudi mladi. Kadilci so umrli na tej bolezni že v starosti 20 do 30 let. Bolezen oči in ušes so pri toba-karjih že zdavnaj znane. Rak na ustnicah, na jeziku, pa tudi v grlu ni redek pri tobakarjih. Nikotin povzroča tudi obolelost prebavnih organov. Ne bomo dalje naštevali bolezni, ki jih povzroča nezmerno uživanje tobaka. Že naštete Hovolj jasno pričajo, da tobak ni le »sladka«, temneč tudi jako strupena travica. p Tobak in tobakarstvo sta danes tako razširjena, da bo Čitatelje gotovo zanimalo, če bodo Zvedeli iz naslednjih vrst par podatkov iz zgodovine te »žlahtne travce«, kot poje narodna pesem. Tobak smo dobili iz Amerike, ga torej pozna Jvropa šele od odkritja Amerike, torej šele od Setka zgodovinskega novega veka. Razume se, 3a je trajalo dolgo časa, preden se je uživanje |tobaka udomačilo v starem svetu. Danes je toba-irstvo tako razširjeno, da spuste samo Slovenci tobakom težke milijone v zrak. Z moškimi so začele, zlasti po mestih, tekmovati tudi ženske, (ako brezpametno je to in koliko trpi pri tem sdravje zlasti pri slabejšem ženskem organizmu, 3mo kmalu slišali Ko so Španci leta 1492. odkrili Ameriko, so ied drugim zapazili, kako so se Indijanci omamljali z dimom neke rastline, ki je dotlej niso po-Listje te neznane rastline,so polagali na žareče oglje, posedli okrog ognja, vohali in požirali dim. Način uživanja tobakovega strupa je bil torej pri teh divjih rodovih jako preprost in nepraktičen. Dominikanec Roman Panc je leta 1495. dognal, da je domovina te rastline Tabago, po kateri jo je imenoval tobak, ime, ki ji je ostalo do današnjega dne. Leta 1559. so zanesli njegovo seme na Portugalsko in odtod na Francosko. Prvi so ga začeli kaditi v Evropi Angleži, ki so izdelali leta 1550. tudi prve pipe. V Nemčijo se je zaneslo kajenje za časa tridesetletne vojne in po vojakih v ostale evropske kraje. Ko je preprosto ljudstvo videlo vojake kaditi, se ni moglo dovolj načuditi, da more človek žreti ogenj. Pa tudi oblastva so se sprva močno upirala tobakarstvu, in sicer deloma iz zdravstvenih razlogov, največ pa radi nevarnosti ognja. Sredstva, s katerimi so skušali ustaviti širjenje tobaka, so bila jako različna. Tako so Angleži tobak zelo močno obdavčili. Po drugih deželah pa so se uporabljala mnogo hujša sredstva in kazni. V Rusiji in Turčiji — tako čitamo v zgodovini — so kadilcem, ki so jih pri kajenju zasačil, odrezali nos, kar je bila za današnje pojme silno kruta in nečloveška kazen. V Nemčiji je bila leta 1690. odmerjena za to smrtna kazen. Vse te kazni so določale države bolj radi nevarnosti ognja kot iz zdravstvenih razlogov. Pomisliti moramo namreč, da takrat še ni bilo takih vžigalnih priprav, kot jih imamo danes, in da je bilo kresanje ognja res nevarno. toliko časa, da se ženitne listine sestavijo in potrdijo od cele vrste različnih oblastev, kar traja zelo dolgo. Do resnične ženitve pride le redko-krat Navadno ostaneta fant in dekle skupaj brez redne poroke, mnogokrat se razideta in dekle gre delat družbo drugemu in tako dalje iz rok v roke. Pogostoma se je dogodilo, da so se ta dekleta moralno pogubila ali pa padla naravnost v naročje prostitucije. Zaradi teh žalostnih dogodkov se je izseljenski komisarijat obrnil na vsa društva z okrožnico, v kateri poudarja, da bo odslej preprečeval do-seljevanje deklet, prvič, ker je to v interesu naših deklet, drugič pa, ker mora biti naše stremljenje, da obdržimo svojo mladino doma. Naši fantje naj si ustvarjajo svoje domove v domovini, in če se hočejo ženiti, naj gredo domov. Nimamo interesa na tem, da si naši ljudje ustvarjajo ognjišča na tujem, še manj pa, da se v tujini moralno pogube. I IZ POPOTNIKOVE TORBE ZA SIROMAŠNO PREBIVALSTVO SLOVENIJE KLERIKALCI NIMAJO SRCA. Škoda, ki so jo povzročile to leto vremenske nezgode v Sloveniji, je ogromna. Po izjavi ljubljanskega velikega župana se ceni samo v ljubljanski oblasti na 250 milijonov dinarjev. Najbolj so prizadeti po vremenskih neprilikah kmetovalci Bele Krajine, Suhe Krajine, okraja Kočevje, Logatca in delov krškega, brežiškega in kamniškega ter ljubljanskega okraja. Enako je trpelo prebivalstvo mariborske oblasti, kjer je posebno v Prekmurju toča napravila mnogo škode. Vremenske katastrofe istotako niso bile prihranjene mnogim drugim oblastim v državi. Kljub temu je Koroščeva vlada razdelila na vso državo za omiljenje bede le 120 milijonov dinarjev. Od teh dobi ljubljanska oblast samo 2 milijona dinarjev, ki pa bosta šla samo v Suho Krajino, dočim ostali siromašni kraji ljubljanske oblasti ne dobe ničesar. V mariborski oblasti pa je določeno le za Prekmurje 2 milijona dinarjev. Jasno je, da ti 4 milijoni, ki pridejo v Slovenijo, ne zadoščajo za Suho Kraiino in Prekmurje, a vrhu tega ostali bedni kraji Slovenije ne dobe niti pare. Vsa škoda po vremenskih nezgodah dosega v Sloveniji gotovo okrog 400 milijonov dinarjev. Zato pomenijo ti 4 milijoni samo kapljico v morje in bridko norčevanje iz slovenskih bednikov. In to se dogaja v času, ko je ministrski predsednik slovenski klerikalec dr. Korošec, a minister za socialno politiko hrvatski klerikalec Barič. DEKLETA, NE HODITE V FRANCIJO! Izseljenski komisarijat našega poslaništva v Parizu javlja: Neštetokrat se je tekom prošlih let dogodilo, da so naši slovenski neoženjeni rudarji in delavci vabili svoje zaročenke ali svoje znanke iz domovine v Francijo, češ, da jih bodo poročili. Tudi naš urad je sprejel že mnogo enakih prošenj in je v nekaterih primerih tudi uspešno interveniral, da se je dekletom izdalo dovoljenje za doselitev v Francijo. Skušnje kažejo, da je bilo to postopanje po-grešno. Ko pridejo dekleta v Francijo, so pri-morana, da žive skupaj s svojimi zaročenci, into X Smrt maršala Cadorne. Znani vrhovni poveljnik italijanske armade v svetovni vojni maršal Cadorna (izgovori Kadorna) je te dni ! podlegel možganski kapi v Bogheru. Star je bil i78 let. Kot vrhovni poveljnik ni imel posebne sreče. Po italijanskem porazu pri Kobaridu je bil odstavljen in je postal njegov naslednik general Diaz. Cardona je že dalje časa bolehal in njegova smrt ni prišla nepričakovano. x Umetnost povečanja pridelka. Na Češkoslovaškem je bila vlada razpisala nagrade za največje uspehe v pridelovanju pšenice. Rekord, ki so ga dosegli v nekem kraju na severovzhodu, je znašal nad 58 metrskih stotov na enem hektaru. Če se pomisli, da znaša dosedanji povprečni pridelek na Češkoslovaškem samo 16 metrskih stotov na hektar, vidimo, da se da pridelek skoraj početvoriti. Kaj takega bi se dalo gotovo doseči tudi v Jugoslaviji, kjer imamo mnogo prav rodovitne zemlje. Torej se nam lakote še davno ni bati. Potrebno bo le v vedno večji meri umno kmetijstvo. X Moža umorila. Ves Pariz je te dni pod vtisom pretresljive rodbinske žaloigre, ki se je odigrala te dni zvečer. Žena slovitega francoskega letalca inženjerja Weilerja je trikrat streljala na svojega moža. Mož je ranam takoj podlegel. Morilko je policija aretirala. Preden so jo odpeljali, je prosila, naj ji dovolijo napudrati in našminkati se. Tudi pri zaslišanju se je morilka obnašala zelo nedostojno. Pripovedovala je, da je bil mož med svetovno vojno težko ranjen v glavo in posledica je bila, da je bil živčno zelo razdražen. V torek zvečer je prišel domov in se je začel z njo prepirati. Med prepirom jo je dejansko napadel, na kar je v silobranu nanj streljala. Toda njena služkinja, ki je bila tudi zaslišana, je izpovedala drugače. Zbudila se je, ko se je zvečer vrnil gospod domov, toda prepira ni čula. Pač pa je čula dva strela. Weilerjeva je streljala na svojega moža, ko je stopil iz kopalnice v spalnico. Po umoru je morilka stopila k služkinji, rekoč: »Moža sem umorila, kaj naj storim sedaj?» Služ- ' kinja ji je svetovala, naj se sama javi policiji X Moda brez klobukov. Pariški dijaki so uvedli novo modo, modo golih glav. Letošnjo zimo ne nosijo nikakih pokrival, pač pa izredna dostojno negujejo lase. Njihovi modi so se pridružili tudi starejši moški in v zimskih dneh na pariških ulicah skoro ni videti klobukov. Parizu bodo sledila gotovo tudi druga mesta in bo ta novost polagoma osvojila ves svet. X Nova vera na Dunaju. »Angeli Jehove« se imenuje nova vera, ki je bila nedavno ustanov* Ijena na Dunaju. Nova vera ima čudne nauke, prepoveduje uživanje mesa in se zavzema za rastlinsko hrano. Glavni izvor vseh bolezni je pd mnenju njenega poglavarja v požrešnosti in zato mož vneto zagovarja post. Post je dober za vsakol bolezen. Poglavar nove vere je neki Mili, ki se je lotil tudi zdravljenja svojih ovčic. Vera je imela svoj sedež y okraju Wahring. Morda bi ostalo delovanje .te vere, široki javnosti pribito, da sa. nI te dni pripetil dogodek, ki je vzbudil pozornost policije in čigar posledica bo najbrž ta, da bo policija »angelčke iz Jehove» razgnala. Te dni ponoči je namreč nenadoma umrl 481etni trgovski zastopnik Siegfried Schlesinger. Pokojni je bil pristaš te vere in policija je zvedela, da ga je zdravil Mili. Ker je bila agentova smrt zelo zagonetna, se je policija zanimala za okolnosti, zlasti pa za delovanje nove vere. Zvedela je, da se je agentova žena Berta Schlesingerjeva, ki se je rada pečala z verskimi vprašanji, nedavno seznanila s predsednikom Millom. Mož ji je znal pihati na dušo in jo pregovoril, da je prihajala na sestanke njegove vere. Schlesingerjeva je pridobila za novo vero tudi svojega moža. Vsi nauki, ki jih je oznanjal Mili, so jima bili sveti,: in žena, ki je bila že napol versko blazna, je stro- * go pazila, da sta jih z možem izpolnjevala. Pri Schlesingerjevih ni bilo nikoli mesa na mizi, uživali so samo rastlinsko hrano, ki so jo belili z oljem. Ni znano, če je Schlesinger zadnje čase bolehal, pač pa je k njemu često zahajal Mili in ga zdravil. Usodnega dne se je pa pripetil nepričakovan dogodek. Dopoldne je Schlesinger še popolnoma zdrav zapustil hišo in odšel v trgovino svojega brata. Zvečer se je vrnil domov. Pridigar Mili je bil takrat pri njegovi ženi. Kaj se je potem zgodilo, ni znano. Baje je Mili Schlesingerja kli-stiral in mu dve uri masiral srce. Po polnoči se je pa v hiši nenadoma razširila vest, da agent umira. Na pomoč poklicani zdravnik je našel bolnika v brezupnem stanju. Čez nekaj ur je Schlesinger umrl. Toda s tem žaioigra še ni bila končana. Schlesingerjeva žena je začela besneti in j morali so jo prepeljati v umobolnico. Njuno deco, i ki je čez noč osirotela, je prevzel Schlesingerjev stric. Policija je odredila obdukcijo trupla, da dcžene pravi vzrok smrti, obenem je pa aretirala poglavarja vere »Angelov Jehove«. X Silno naraščanje prebivalstva na zemlji. Učenjaki pravijo, da se je človeštvo od začetka 19. stoletja pa do danes podvojilo: od 900 milijonov je naraslo na 1912 milijonov. Človeštvo se torej izredno naglo množi, za kar se ima v prvi vrsti zahvaliti industrijalizaciji, zdravstvenimi ukrepom in velikemu napredku znanosti. Ako računamo po gornjih številkah, bo v 120 letih, to je do leta 2050 štiri milijarde prebivalcev, leta 2200 pa okrog 8 milijard, kar je baje poslednje in najvišje število, ki ga zemlja po današnjih računih lahko preživlja. Tako pravijo nekateri računani, vendar so nekateri učenjaki prepričani, da naša zemlja lahko preživlja mnogo večje množice. Dokazano je, da je število porodov povprečno 5krat večje od števila smrtnih primerov, to je človeštvo se slehernega dne pomnoži za 50 tisoč glav ali za 18 milijonov na leto. X Marljivost in enostavnost sta pogoj dolgega življenja. Te dni je neki starček slavil 100- Ietnico rojstva. Rojaki so ga ob jubileju pridno obiskovali, posetili pa so ga tudi novinarji, katerim je zaupal recept za dolgo življenje. Dejal je: »Vsak dan sem neumorno delal, težko delal, vina nisem pil, ženi pa sem bil neprestano zvest. Recept je sicer zelo enostaven, pa pomagal je morda vendarle. X Huda zima v Evropi. V posameznih državah Evrope je nastopil te dni hud mraz. V se-vernozapadnih pokrajinah Rumunije ter v Karpatih sneg neprestano naletava. Temperatura je padla na 20 stopinj pod ničlo. Zlasti huda je zima v Nemčiji. V severni Nemčiji, v baltiških državah in na Poljskem je tako mrzlo, da je temperatura padla ponekod že na 30 stopinj pod ničlo. Zaradi velikih snežnih žametov so nastale znatne ovire v prometu. Lokomobllo 100 konjskih sil, kupim. Ponudbe pod »Parni stroj* nar podružnico »Domovine« v Celju./ 44900-a! Parni stroj rabljen, 40—60 HP, kupim. Ponudbe na poštni predal št. 167, Sušak. 44911' Drva \ bukova in hrastova, odpadke od parketov. dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scagnetti. Ljubljana, za Gorenjskim kolodvorom. 3$ ---— ^ Mesarski pomočnik Izučen, želi službe. Naslov v oglasnem oddelku »Do-« movine«. 4493& ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Smrad. V gostilni sedi gospod. Vstopi žid in sede k gospodu. Gospod začne nenadoma vihati nos: »Kaj, za hudičif, pa tako smrdi?« »Zid: »Moj pes.« Gospod: »Dovolite, kje pa je Vaš pes?« Zid: »Bo kmalu prišel.« Tolažba. Gospa Amalija je umrla. Njen prijatelj Miha,' ki je za časa njenega življenja grenil ure njenemu možu, stoji ob rakvi in bridko joče. Tedaj se obrne vdovec Gnbriel k Mihi in reče: »Nikar ne jokajte toliko, Miha, saj bom imel kmalu zopet drugo ženo ...» Služkinja. x Gospodima: Zakaj se zapustili svojo dosedanjo gospodinjo?« Služkinja: »Milostiva. ali sem Vas kaj jaz vprašala, zakaj je Vaša dosedanja služkinja zbežala od Vas?« Pri zdravniku. Zdravnik: »Dragi gospod. Vi preveč delate, Vi ste izčrpani... Počitka bo treba... Kaj pa ste?« Bolnik: »Anarhist « Zdravnik: »Vi ne smete več kakor po eno bombo mesečno vreči!« Višina stanovanja. A: »Veš, Gašper stanuje tako visoko, da si lahko zvečer prižge cigareto na luni.« B: «To ni nič. Jaz pa stanujem skupaj z ženo in taščo.« A: »In kaj potem?« B: »Vsak dan slišim prepevati angele v nebesih ...» Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitnl oglasi, dopisovanja In trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb In dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek »DOMOVINE«, Ljubljana, Prešernova ulica št 4. Telelon št 3492. I Prodam prvovrstno veleoosestvo. 264 oralov, vinograd, njive, travniki, gozdovi, električna in telefotiična napeljava, pri mestu, kolodvoru in toplicah. Slivar, Ljutomer, Slovenija. 32 Želim poročiti dekle v starosti 29 do 30 let z nekaj premoženja in posestvom. Vdove brez otrok niso izključene. Ponudbe na upravo »Domovine« pod »Ženitev«. 26 Pekovskega vaienca, poštenega, krepkega in pridnega sprejme pod ugodnimi pogoji. Parna pekarna Viktor Žužek, Skofja Loka. 33 Hlode in rez*»n les orehov, hrastov in jesenov, bel in čvrst, kupi E. Gruen-schlag, Graz, Frauengasse 7. 44927 Žimnice (mcdroce) vrhnje in spodnje, otomane. razne dlvane. žimo. afrlk ciilh in vse potrebščine prodata naiceneje tapetnik Rudolf ?ever. Ljubliana. Marijin tre št. 2. Hlode bukove in hrastove (Hrastove že od 20 cm napreO kupuje parna žaga Scagnetti v Liubliani. 257 Perje kokošje, purje in gosje, naravno in s strojem čiščeno dobavlja v vsaki množini E. Vajda. Cakovec, Medii-murje. Telefon 59. 8. 60. 229 Posestvo 5 do 7 oralov zemlje: travnikov, niiv in vinograda, gospodarsko poslopie. vzamem v naiem za več let v okolici Maribora. Lega proti jugu. Naslov v oglasnem oddelku »Domovine«. 44811 Srečno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Franc Senčar trgovina mešanega blaga, nakup ja;c, surovega in kuhanega masla suhih gob, svinjskih kož in vseh poljskih pridelkov Mala Nedelja in Ljutomer. 27 Svojim cenjenim gostom prav srečno Novo leto u 'Mlja 6 JI 37 Rozi Zalaznik Srečno in it o tln leto 1929. želi svojim odjemalcem in prijateljem Medic- Zanki tovarne olja, firneža, lakov in barv, dr. z o. z. Lastnik Franlo Medfč LJUBLJANA-MEDVODE, MARIBOR, NOVI SAD .35 Vsem, ki so potovali ali šo bodo potovali potom na-e pisarne v Ameriko, bodi srečno Novo leto! Cie. Gle. Transatlantique. Zastopnik 34 Ivan Kraker Uuhliata. Kolodvorski ulic*. Veliki ilustrirani CENIK dobite zastonj Zahtev»;te ga od sk.ladiiia (KIEIHEL iN HEHOLD tovarna larlasijH, »ramo-tonov in aarmonlk !U.orser.i*eršfeor št. 104 V.olmeod »o Din. kofneliannonike oo ofc Din. ramburice Oii »b Uin. > aip '=1 Slabi zohie SKvarijo najie^si obraz. Neprijeten dun ust je zo rn. Obe hibi odstranite z uporabo krasno osvežujoče Chlorodont-pnsie. Zobje dobijo krasen sijaj slono-vine, posebno z uporabo zobčaste Chlo-rodoni-ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste. ki stane Din 8-—. Chlorodont ščelka za otroke, za name (mehke ščetine), za gi.-sjode (trde ščetine;. Pristno samo v originalnem m dro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se uovsod.— Leo-Wirke A. G., proizvodnja in zasto -stvo za Jugoslavijo: Tvornice Zlatorog, Maribor. £1 II želita uredništvu kakor tudi vsem prijateljem in prijateljicam ..Domovine", »Domovini" pa mnogo naročnikov! Ig. in M. Kastelic 7 St. Vid pri Stični. Priporočajte in širite domovino"! 75 za modroce, na boljša in na cenama, pri M. Mastepl, tovarna žime Straž sce ori Kran