Za Ameiiko: '■Poletno . . 8 dolar. Pav«aU 4 dolarl» *aJn‘ "-»ok* jtaiia Vinica *mc!. Oglasi kc mraCEHajt' po porablienfKi orosfeia 'n ■s-c.er 1 mm visok ici 55 mm iitjk ifiosto. za cnkia' 2 K za vcikiai con ust. 21-. štev. V Ljublfani, petek 28. januarja 1921. ?oilni,ia ?Waca v IV. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: telo le 10 . . K 3'0-- pol le j® . . , „ !8fl ~ tetri Jeti . . . „ 90 — ta raescc . . „ sa — Za inozemstvo: celo leto ... K «80'— P«l et#................ 240-— četri ieta............120 — w mescc . . . u 40 — Uiedni:;tvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 6/J. Ji eicfon žtev. 360. — Upievništvo je na l^arijiDci« trgu štev. 8. Tclelon štev. 44. a ...............................- Izhaja vsak d ©n zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. ec naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi riaj sc iranVirojo. — —. Rokopisi se ne vračajo. —--------~~ Stagnacija parlamentarne situacije. Beograd. 27. jan. (Izvirno poročilo.) Pašičeva bolezen se je okreni-la na bolje. Zdravniki smatrajo, da le nevarnost prestana. Vendar pa Pašič še ne more nadaljevati razgovorov za izpopolnitev vlade; zato se nahaja parlamentarna situacija v stagnaciji. Načelniki strankinih klubov stoje na stališču, naj se loti parlament važnih vprašanj, zlasti naj izvede volitve v ustavni odbor še le takrat, ko se razčisti položaj vlade. emokrati se nadejajo, da se bo izvršilo to že tekom tega ali v začetku prihodnjega tedna, ko se odločijo zefnl.ioradniki definitivno o svojem stališču. Na ta način bi bilo mogoče, da bi se izvolil ustavni odbor že na torkovi seli konstituante. LDU. Beograd. 27. jan. Ako Nar. in Jugosiovenskl klub položita prisego. dobijo demokrati in radikalci po dev.et članov v ustavnem odboru, sicer pa po 14 članov. V zadnjem primeru se ostali mandati razdele med zeinljoradnike. muslimane, republikance in socialne demokrate. LDU. Beograd, 27. Jan. Včeraj in danes radi parastosa za prof. Denisa in radi praznika Sv. Save ni bilo seje konstituante. Prihodnja seja bo jutri. Beograd. 27. jan. (Izvirno poročilo.) Dnevni red jutrišnje sete konstituante obsega tele točke: poročilo o poročilih verifikacijskega odseka in odseka za spremembo poslovnika. volitev ustavnega, administrativnega, imunitetnega odseka in odseka za prošnje in pritožbe. Akcija dr. Korošca za avtonomističen blok. ^e^ra(^- 27- ian- (Izvirno poročilo.) V ospredju zanimanja v parlamentu stoji najnovejša akcija dr. Korošca za sestavo avtonom. bloka, kj naj kot opozicijo zruši sedanjo min. in prevzame nato sama vlado. Dr. Korošec, ki se je držal dosedaj, deloma vsled nasprotij v lastnem klubu, deloma vsled prevladujočega vpliva Nikole Pašlča med radikalci, boli v ozadju, le nakrat zopet vstopil inicijativno na parlamentarno pogorišče in se trudi, da sestavi pod svojim in Protičevim vodstvom močno parlamentarno grupo iz radikalcev. zajedničarjev. muslimanov, jugoslovanskega kluba in eventualno tudi iz Radičcvcev. Kot podlaga za to grupacijo naj bi služil Protičev ustavni načrt. Kakor se zdi, sta se Korošec in Protič že sporazumela. Imela sta ponovne konference. Tudi Pašiča je posetil dr. Korošec in mu predlagal, naj sprejme za podlago ustavne debate Protičev načrt, da tako omogoči sodelovanje v konstituanti vsem skupinam. Po Koroščevem zatrdilu bi v slučaju, da sc otvori ustavna debata na podlagi Protičevega elaborata, opozicija opustila svoj odpor proti prisegi m svojo zahtevo do kvalificiranj večini. Muslimani se doslej akciji dr. Korošca še niso oficijelno pridružili. Izjavljajo pa, da bi sprejeli Protičev ustavni načrt kot bazo za ustavne razprave, posebno ako sc spreime tudi ^njihov predlog o predhodnem stadiju v državni upravi. LDU. Zagreb, 27. jan. Dopisnik ,»Narodne Politike4? javlja iz Beograda, da so Jugosiovenskl, Narodni in Muslimanski klub podvzell korake, da se najde nova baza za delo konstituante. List trdi. da obstoji v radikalnem in v demokratskem klubu struja, ki zastopa mnenje, da se mora ustava sprejeti sporazumno s Hrvati in Slovenci.^ LDU. Beograd, 27. jan. Govori se, da pripravlja dr. Korošec načrt ustave, ki bi bil nekak kompromis med ustavnim načrtom Protiča in Markoviča. Dr. Beneš o srednjeevropskem gospodarskem sporazumu. Praga, 27. Jan. (Izvirno poročilo.) Češkoslovaški zunanji nitiilster dr. Beneš Jo Imel v današnji seji poslanske zbornice da TIKI efcspoze o zunanje-politlčnem položaju. Med dr. Jc delal, da je pred vsem treba v Srednji Evropi napraviti red in mir. Ustvariti se mora nov politični hi gospodarski »Istem, ker le na ta način se more zagotoviti naravni razvoj. V ta namen bi se med posameznimi državami Srednje Evrope, tako med Češkoslovaško, Avstrijo, Jugoslavijo, Madžarsko in Romunijo, moralo skleniti pogodbe, r prvi vrsll take, ki urejajo promet med temi državami ter razne II-nančno In kulturno Inštitucijo, Izmenjavo blaga. Itd. Polagoma bi se ta sistem izpre-mcnU v prosto trgovino In svobodno gospodarstvo. Sedanji gospodarski oditošajl do sosednjih držav se za Češkoslovaško republiko ne dajo dolgo ohranit), zlasti no na so-cijalncm ta gospodarskem polju. Vse države So oklepajo nekakega gospodarskega nacionalizma, ki Ima, kakor nas učijo Izkušnjo na Češkoslovaškem, svoje dobre, pa ■tudi slabe strani. V tem pogledu je treba hladnega preudarka, da se ne prenaglimo. POGAJANJA O NEMŠKI VOJNI ODŠKODNINI. LDU. Pariz, 27. januarja. Diplomatski sotrudnik Agence Havas poroča: rinančnj minister Doumer je na včerajšnji dopoldanski konferenci izjavil, da vsota za obnove, ki Jo dolguje Nemčija po podatkih repa-racijske komisije zaveznikom, znaša 212 tnilio-d mark. čemur pripadajo se obresti. Od tega bi dobila Franca HO milijar(l Po poročilih iz brivci krogov bi se Angleži držali v Boulogni. Fran-“'to sprejeli samo. ako bi 1 rancija dobna nadaljnje pridobitve, gotove predpravice in odpust med* zavezniških dolgov. Poročilo. ki ga poda maršal Foch konferenci.'bo na-glašalo potrebo, da skkne konferenca naredbe. ki naj se izvrše, ako Nemčija pc bi izvršila določb dogovorov. zlasti zascdcnjc nadaljnjega nemškega ozemlja in podaljšanje zasedbe Poreuskcga. Španska VLAjiNA kriza; LDU Madrid, 27. jan. Kralj Je poveril Batu sestavo novega kablnSJ?,. BRIAND ZA TOČNO POROČEVA-NJE O PARIŠKI KONFERENCI. Pariš. 27. Jan. (Izvirno poročilo.) Francoski ministrski predsednik Briand je danes ponovno naprosil zastopnike časopisja, naj ne motilo delovanje antantne konference z indiskrecijami in neistiuito-stmi. Kakor poročajo listi, je Lloyd George v zvezi s člankom Pertina-xa izjavil, da bo zapustil konferenco, ako se ponovi tak slučaj. ANGLIJA IN FRANCIJA ODLOČNO PROTI ZDRUŽITVI AVSTRIJE Z NEMČIJO. Basel, 27. jan. (Izvirno poročilo.) Kakor javlja „Echo de Paris“. sta se Briand in Lloyd George v svojem današnjem razgovoru odločno izjavita proti temu. da bi sc udružili AvstrUa in Nemčija. Antanta hoče z vsemi močmi preprečtj tako združitev. če treba tudi s silo. ZAPRISEGA FINANČNEGA MINISTRA. LDU Beograd, 27. lan. Novoimenovani finančni minister dr. Komandi je položil dh-»»*• PREDLOG ZA OSNOVANJE ZAKONODAJNEGA ODBORA. Beograd. 27. jan. (Izvirno poročilo.) V parlamentarnih krogih se živahno razpravlja o predlogu demokratskega kluba, naj se v poslovnik konstituante sprejme točka o ustanovitvi zakonodajnega odbora. Po dosedajnih izkušnjah jc namreč neverjetno, da bi mogla konstituan- j ta v plenumu poleg ustavne razprave reševati tudi zakonske predloge. Na rčšitev pa čaka cela vrsta zadev, ki jih ie treba nujno rešiti potom zakona in s katerimi je nemogoče odlašati tako dolgo, da bi jih mogel rešiti plenum konstituante. Te zadeve, zlasti razne prehodne izenačevalne zakone, naj bi rešil zakonodajni odbor, da bi se tako izognili neparlamentarni rešitvi potom enostavnih absolutističnih na-redb vlade. Ako se ustanovi zakonodajni odbor. bj morala vlada vsako odredbo, ki naj ima zakonsko moč. predložiti njemu v odobritev. Le ako lo sprejme ta odbor, jo sme vlada izdati kot začasen zakon, ki bo veljaven toliko časa. dokler konstltuanta ali rednj parlament ne sprejme o istem predmetu definitivnega zakona. O demokratskem predlogu posamezni klubi še niso sklepali. Pričakuje se pa, da sc bodo izrekli zanj vsaj vsi večji klubi, dočim se mu utegnejo manjši upirati, ker bi bili v »jem preslabo zastopani. NAČRTI ZA DECIMIRANJE RADI6EVCEV. Beograd, 27. Jan. (Izvirno poročilo.) V političnih krogih prevladuje mnenje, da bi v slučaju, ako člani Hrvatske sel/ačke stranke ne bi hoteli priti v konstituanto in tam sodelovati. prenehali njihovi mandati in bi se na Hrvatskem in v Slavoniji razpisale nove volitve za izpraznjene mandate. Uspeli teh volitev bi bil. tako računajo v političnih krogih. da bi seljačka strani« zgubila okrog dvajset mandatov. Ako tudi sedaj poslanci seljačke stranke ne bi hoteli priti v konstituanto. bi se volitev ponovila še enkrat. Na ta način bi stranka imela stvaren neuspeh in bi prenehala biti oni politični faktor kakor sedaj. MINISTRSKI SVET. LDU Beograd, 27. Jan. Včerajšnja sela ministrskega sveta, ki Ji je predsedoval minister dr. Trlikovlč, ie trajala od Šestnajstih In pol do devetnajstih la poi Razpravljali so o odredbah glede Javne varnosti v južnih krajih hi o vprašanju trgovinske pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. ANTANTA NE DOVOLI KREDITA AVSTRIJI? Ditnaj. 27. jan. (Izvirno poročilo.) Neki tukajšnji angleški diplomat. ki ga je Vaš dopisnik vprašal o izglcdih poskusa rešiti Avstrijo na pariški konferenci, je izjavil: Kreditov za odstranitev dcficita v Avstriji nikakor ne bomo dovolili. To upanje bodo Avstrijci že morali opustiti Ali na Dunaju res mislijo, da imamo milijarde v žepih, da bi podpirali večne državne izdatke v Avstriji? Mi imamo dovolj lastnih finančnih skrbi. Vse, kar moremo storiti za Avstrijo, jc. da ji pomagamo da njeni prebivalci ne umro lakote in da se ne združijo z Nemčijo Za večno naraščanje uradniških plač in za večne stavke absolutno nimamo denarja. AVSTRIJSKA KOMISIJA ZA 5TEDENJE. Dunaj, 27. Jan. (Izvirno poročilo.) Kakor doznava Vaš dopisnik Iz parlamentarnih krofov, bo jutri volitev članov lioaisije za Sledenje, ki i° ustanovila vladi. Kot podpredsednika te komisije Imenujejo bivšega ministrskega predsednika In sedanjega predsednika nnjvišjega računskega dvora dr. Maksa Vladimirja Becka, ki bo nemara Imenovan jutri. Kot podpred-sednik pri!i»i» v poštev bivši tiaverner bosanske deželne banke dr. Karl Pitlnor, Koroška rana. Koroška rana se ne celi. Nasprotno, vsak dan bolj boli. Skeli tem bolj, ker jo zastrupljalo sami s svojo zločinsko in srj-motno brezbrižnostjo. Mesec dni zasedanja našega prvega ljudskega zastopstva jo bilo treba, da ;e padla y Beogradu besda o Koroški. Svole-časuo Izzivanje predsednika novoizvoljenega avstrijskega parlamenta, dr. VVciskircb-nerja, o ugrabljenem Spodnjem Stajerju v Beogradu ni vzbudila ne odpora ne odmeva. In vsa poročila o nemških grozodejstvih nad našimi rojaki so naletela ravno tako na gluha ušesa, kakor prod meseci vesti o laško, nemških nasilstvlh ta Intrigah pri plebiscitu. Poročali smo o Interpelaciji poslane^ Brandnerja. Napeto ta nestrpno pričakujemo odgovora ministrskega predsednika. Radi bi vedeli, kako bo gospod Pašlč utemeljil popolno brezdelje osrednjo vlado glede Koroške. V Beogradu so smatrali ko. roško vprašanje s plebiscitom za rešeno in niso ukrenili ničesar več. Zato se bojimo, da bomo nepripravljeni, ako nas postavi tako neenakomerno sc vr-teče kolo evropske zgodovine res /vpet pred obnovljeno koroško vprašanje. Računati moramo s to možnostjo, ker nam part-žke vesti vedno jasneje kažejo, da antanta Avstrije ne bo mogla rešlU Iz sedanje krize. Likvidacija avstrijske republike le zato še vedno verjetnost, katero morajo državniki ta diplomati upoštevati, zlasti še naši. Ako bomo zamudili to priliko, ne bomo mogli nikdar več popraviti plebiscitne nesreče. Poleg te oblike koroškega vpraia-nja, pa ne smemo pozabiti one druge, ki danes ravno tabo skeli In boli. Avstrija, M moleduje v Parizu ta zatrjuje zaveznikom STANOVANJSKA ANKETA. Beograd, 27. Jan. (Izvirno poročilo) Dne 29. trn. se vrši v ministrstvu za socialno politiko, ki pripravlja enotno stanovanj, sko naredbo, anketa o stanovanjskih vprašanjih, zlasti vprašanju najemnine, Izmene trgovinskih lokalov Kd. Nova naredba bi stopila, tako računajo, v veljavo dne 1. maja. PREDSTOJEČA OBJAVA KOMUNISTIČNIH NAČRTOV. LDU Beograd, 27. Jan. Osebe, ki so Imele vpogled v arhiv, k| je bil zaplenjen v komunističnem domu, Izjavljajo, da bo Javnost presenečena, ko Izve o načrtih komunistov, PLENARNA SEJA GOSPODARSKEGA SVETA. LDU Beograd, 27, Jan. Z odlokom ml-nlstrstva za trgovino ta Industrijo se sklicuje plenarna seja gospodarskega sveta na dan 3. februarja t. I za nastopnim dnevnim redom: I. Predlog ministrstva za trgovino In industrijo o izpremembah ta dopolnitvah v naši carinski tarifi. 2. Predlog prometnega ministrstva o Izpremembah ta dopolnitvah železniške tarife. 3. Poročilo trgovinskega ministrstva o trgovskih pogodbah. Gospodarski svet bo zboroval v Beogradu v poslopju razredne loterije (Ulica Vaze Carapiča št 22). Prva seja se vrši 3. februarja t. 1. ob 10. dopoldne. PREDAVANJE O VOJVODI MISICU. LDU. Beograd. 27. Jan. Minister za prosveto ie odredil, da se vrše v vseh ljudskih in STednjih šolah predavanja o pokojnem vojvodi Mišiču. JAPONCI SE UMAKNEJO IZ SIBIRIJE? LDU Tokio, 26. jan. Ministrski predsednik je izjavil, da se bodo japonske čete umaknile iz Sibirije, kakor hitro bo tam ustanovljena primerna ruska vlada, ki bo jamčila za varnost japonskih državljanov. MEDNARODNA RUDARSKA KONFERENCA ZA NADZIRANJE PREMOGOVNE PRO-DUKCIJE. LDU London, 26. Jan. Mednarodna rudarska konferenca Je pred razhodom sprejela resolucijo, ki poživlja vlado, naj se po mednarodni akciji za vso Evropo dobava premoga bolj nego dosedaj prilagodi zahtevam. Konferenca zahteva, da mednarodni delavski urad ustanov) mednaroden kos* svojo vdanost In svojo dobro voljo, da d'> zadnjo pičice izvede sanžermenskl ugovor, ista Avstrija se doma naravnost norču*e Ije določil mirovne pogodbe in odredb raznih antantnih organov. Kdo se zmeni še v Avstriji za sklepe, naredbe in slovesna zagotovila plebiscitne komisije? In kdo za pravice narodnih mani-šia, zagotovljene v Saint Germaluu? Vsak dan nam prinaša nove, neverjetne vesli ** Korotana. Naši ljudje so brezpravni. Pod krinko llelmatsdiensta divjajo folksverovci, kakor so predlanskim, ko so se naše čete umaknile. In še z večjimi progocstvl groze. Postave in mednarodne določbe za uje n9 eksistirajo. Beograd Je molčal na vse to. Ga bosta vzdramili vsaj sedaj Brandnerjevc Interpelacije in Intervencija dr. Žerjava, ki je opozoril na nujno potrebo, da naredimo konje tem neznosnim razmeram, ker ne gre s lepa, mora iti z grda, z represalijam]. Moč imamo v rokah, da sl Izsilimo svojo pravico. Avstrijci krvavo rabijo naša žito in našo mast. Ze s tem samim jih lahko udarimo tako, da bodo prosi!! pardona in iztrebili Helmatsdienst. In potem je med nami še vedno preveč Nemcev. Izženimo iiU ducat za vsakega Iz Koroške izgnanega Slovenca. Uverjonl smo, da bodo pregnanstva koroških rojakov črez noč prestala. Zadnji čas ie, da se vlada odloči. Ako bo ostala brezdelna še dalje, nam bo ostala kot edino sredstvo samopomoč. Ne želimo sl pri nas fašistovsklh razmer, ali Beograd Jih bo s svojo malomarnostjo sam izzvaf. Njegova krivda bo, če bo vsled tega trpi! ugled države. trolul urad, ki bi moral nadzirati razdelitev In Izmeno za obnovo vseh dežel potrebnih surovin, in poživlja rudarje vseh držav, na) odpravijo nedostatke. Sklenilo sc je predK>-žlti to resolucijo konferenci ministrskih predsednikov v Parizu. BORZNA IN TRŽNA POROCllT. 27. lanuarja. Valute in devize. Zagreb: Devize. Berita 251—2S?» Italija 530—333, London ček 533—540, Nev Jork 142—143, Pariz 1030—1060, Pr;«a 181* —193, Švica 0—2350, Dunaj 24.15—24^5, Bukarešta 0—200. Valute. Dolarji 139— I4l, avstrijske keone 24—25, carski rublji 62*-* 70, češkoslovaške krone 170—175, lunti 0—• 532, francoski franki 970—1000, napoleon« dorl 470—475, nemške marke 221—235, ro. munskl leji 196—198, italijansko Ure 515—* 520. D n n a J: dolarji S&3—587, nemške marke 1056.50—1062.50, funti 2240—2260, Iran« coskl Iranki 4230—4270. lire 2190—2210, dU itsrjl 1677—1697, poljske marke 81.50—83. 50, švicarski franki 9325—9375, češke krone 807.25—813.25, madžarske krone 119—121. Praga: dinarji 198, nemške marke 12725, švicarski Iranki 1148.50, Ure 270, Irancoskl franki 517.50, angl. luntl 281, do-» larji 73, avstr, krone 11.87 in pol, poljsko marke 8 78. C uri h: Berlin 11.40, Ncw York 60, London 24.18, Pariz 45.30, Milan 23.40, Praga 9, Budimpešta 1.40, Zagreb 4.50, Varšava 0.80, Dunaj 1.95, avstrijske krone Md* Efekt!. Zagreb: Banka za trgovino ta Industrijo 370—390, Centralna banka za Bosna Ju Hercegovino 135—145, Eskomptna banka 1550, Centralna eskomptna banka 272—275, Poljedelska banka 106—108, Hipotekarna banka 320, Kreditna banka 840—845, Jadranska banka 1750, Jugoslavenslia banka 590—595, Narodna banka 640—650, Rficčka pučka banka 478—480. Produkti. Zemun: pšenica 1000, oves 300—302, Dovoz slab, odpremijanje še slabše, ket ni vagonov ne v Zemunu, ne na sosediili postajah. Osijek: pšenica 1020—1030, koruza 400—410, oves 320—330, Dovoz zadovoljiv, kupčija trpi na pomanjkanju prometnih sredstev. Najavljeni so novi kupci Iz Nem- {Jje. 1 Pošijite naročnino I Jadranski dan. Dne 6. febrtiaria kronajo Italiiaid 8 slovesno proslavo aneksiie svoae nasilte. Dne 6. februarja bodo vihrajoče Ia5ke zastave in zvonovi cerkva naše Primorce zaman vabili k prosla- vi ker če tudi odvisni od novih 20-snodariev. bodo imeli naši cocHar-mlteni roiaki ootritm in možatost, da z molkom protestiralo proti nasilju. S tem na nam nalaeafo oni dolžnost. da te 6. februar tudi za nas do-me it ib en dan. In. če smo rodoliubi. čc smo borci za svobodo ootem borno sami spoznali Domen tretieca usode-polneva datuma in sami od sebe storili vse. da Dostane 6. februar »Jadranski dan Jugoslavije«. Kakor Vidov dan ori Srbih, tako mora nostati Jadranski dan Dri nas dsn narodne žalosti. L*a tudi svete orisenp paše neomahliive zvestobe do odtrtranih. Vidov dan te dal Srbom silo. da so zmaeovico prenesli stoletia na*-večio Goleato trolienia kar io oozna zeodov:nst. Jadranski dan mora nam dati silo. da zinasrovito končamo tu-dii posledme troltenie. Vidov dan te dal Srbom silo. ker le slonel na narodni Desmi. ker nJ bilo Srba. ki ne bi tudi v najtežliti odlikah častil tega dne Jadranski dan mora dati nam enako silo ker sloni na trloboki zavesti nas vseh. ker ne sme b;ti Jugoslovana, ki ne bi praznoval tega dne. Zato orinravliaite se na Jadranski dan. zato delalte za nietrovo silo. zato ne oDUStite ničesar, kar mu bo v slavo. Na zasedenem ozemlju bodo razvite trobojnice nroslavliale nasilja, eri nas moraio črne zastave ozna-n ati bodočo zmatro. Na odtriranem ozemHtt se bodo redile nekončliive fraze fai laž? o osvoboditvi, orl nas moralo shodi no v«ei Jutroslavili povedati da ie to lai. Tam oreko bodo deKll naerade tistim, ki izdate nas. ori nas na »zbi-raimo za Jugoslovansko Matico«, da nagradimo one. ki so ostali zvesti nam. V JuIHski Benečiji bodo zatrjevali našim. da te vse končano da te odpor odveč. naša proslava Jadranske-ea dne pa tkn mora reči. da Se ni vseh dni konec. Tako zahteva Interes vseira Jugoslovanskega naroda, tako mora biti nroMovlian »Jadranski dan«. Samo malo Časa nas loči od Jadranskega dne. zato podvizajte svo-le delo zato oodesetorite svole priprave. Patriotizem *ma?ute vedno, s proslavo Jadranskega dne dokažite, da ste oatriotl. Vsi na delo. za slavo »Jadranske-ea dne«. ^ _____________ Razcep med italifan-skimi socijaHsti. * Poročali smo že o socHalističnem kongresu v Livornu. kjer Je prišlo do razeena v vrstah sociialistične Itali-te. Ta razcep se ni nota vil neoriča-k/vvano. Več ne«) leto dni so ss borile v vrstah italijanskih sociialistov različne strute. od katerih so bile nalmočneiše Strattiteva in Bombac-cf*eva struja. Seratti se te na vso moč trudil..da hi italijanski socilaiisti ostali edinstveni. Bombacci pa te ves čas delal na to. da bi se stranka Izjavila za stroei moskovski program Zato te radikalm* struia naoeniala kakor upate. vendar enkrat določila višino vo4ne odškodnine. Politični in velelndustriialni krotri menijo, da se bo takoj, ko bo višita voine odškod-n'ne znana, nehala eosoodarska sta-enacila ter se bodo zopet vrnile redne razmere. Da ie Nemčiia pripravljena nnšteno iznolntevati mirovne ocsroie. dokazuieio oeramne zaloge blaea za izvoz v Franciiio. če bo ista zadovoljna z nemškim predioeom. da se ii dostavi mesto denaria blaeo-Ce se }o zeodi. vn če bo Francila atrodila nemški orošr.ii za zvišanje ladijske tonaže. ootem ni dvoma, da se bo Nemčiia kmalu onomocrla ter v kratkem zopet lahko uspešno tekmovala z drugimi narodi. Za razkosanje Madžarske. vse sile. da bi celo stranko spdiata na oolie boliševizma. Bombacci te imel v oosameznih trenotkih že toliko usoeha. da so ruski boliševild poleti računali z italiiansko revolucijo, kakor z trotovim deistvom. Naihujši Botfibaccijev nasprotnik pa ie bil siarina TKratia. ki ie z nekaterimi mirneišimi elementi paraliziral delo radikalnih sociialistov. Vendar pa mož ni bil kos ooložaki. Delavske množice so se odločno na črnile na stran radikalnejših skw>in Serratiia in Bombacdla. K Jeimi je mmo^o ori-oomofflo slabo eosnodarsko stanie Kalite. Zato te bilo tem zanimivejše Dričakovanie kakšen bo konec sod-Jalističnejra isomrresa v Livornu. V Livornu so se sociiabsti razdelili v tri skuotne: v soci4alne demokrate (Tnratti); v unitarce (Serrati) in v Sete komuniste (Bombacci). Turatti ie na koncrresu samo opazoval. kako se položaj razvite. Bojišče le prepustil Serratiiu. sam se te pa koma* tret« da«, na koncu fconerresa spustH v bol z izmučenim’ nasprotniki. Sorrati te ruske boliševike strašno obsodil. Njegovo ooročilo o razmerah v Rusi# te na knnvresiste delovalo kaloor curek hladne vode. Po do!?* debaH med pristaši obeh nasprotnih sl skupin te prešel koncres na «rlasovante. Za enotnp stranko te bilo oddanih okolo 100.000. za čiste komunist«* pa 60.000 glasov. V sled teira so se komunisti z Bombacciiem na čelu takol odtrgali od socitaHstič-nc stranke in zborovali dal te sami zase. Posledice razcepa nued socHalisti bodo eotovo zelo uolivale na notra-n?p politiko Italile. Ker te delavstvo sedal v. dveh taborih v komunističnem in socialističnem, te verietno. da bodo komunisti začeli z novo aci-tacite in da bodo skušali Izzvati v industrijskih kraiih nove nemire. Soči »ali s ti bodo voričo teca primorani nastooiti nrav tako radikalno ker fih bodo sicer delavske množice zapustile. Morali oa bodo v očieled potovala zapustiti vlado, ki so *o dostei oadoiraH- V zbornici se bo^kmalu i ne ničesar ra&ua raroravliaki vorasanlc o »ih Ainmpntnv ki k? v kruha. Ob tel priliki pride v oarla-mentu gotovo do ostrih boiev. ki bodo skoro eotovo izzvali težko krizo. Socijalistični kongres v Livornu bo tore! oošoeSa oolitično diferenciranje nrmesel bo v italijanski oarla-ment novo ostro borbo in bo daleko-sejf.no uolival na razvo* cele italltao-ske notranie politike. Položaj v Nemelfl. Berita. 23. ian. 1921. Dajrravno se nahaja ves Berlin pod volivom slab:h notraniiii in zu-nanfih r>olit'čnih razmer «fj vendar časopisi in društva dostopi o proslavili 18. ianuaria 501etnico zgodovinskega dneva, ko se te ood Bismarckovo egido osnovalo y versaillski zrcalni dvorani enotno nemško cesarstvo. Seveda ni bil način proslavljeni povsod isti Liberalni in deloma tudi socialistični govorniki in časopisi so oovdariali. da bi bil sedanii položal Nemčiie nač ves druer. če ne bi usoda Dostavila na ores
    no eleeantni dikciii in brezhibni zn nan^ obliki in mimo valuioči ritmiki brez divlih strasti in ermečih vi hariev. Pesnik rad Donavlta nekatere slike In izraze, kar roora seveda b;ti monotono, n. Dr.: saniav. bolno-saniav. medlo-saniav. mehko-saniav mlačni zrak. mlačna zemlia. malč-nost rož dehtečih itd. . Rediki in zato toliko bo*i simpatični so nam krepki verzi- kakor so n. dt. naslednli: Pomisli, da ie nrevara in laž. kar vidiš in sKšiš in svetu veruiieš. in da boš le to. kar v sebi ima5. si vzela na pot. ko naorei odpotmješ -nom;sli vse to hi ne brdi mčemema. Pesnik Oruden ima svok) osebno noto. vkttiib temu. da se še včasl iz-crubl v sosedne livade: postala izrazita individualnost, kar se vidi vse leoše v nieeovi druei zbirki »Pri-morsike nesmi«. o kateri bom eovx>-ril drucič ako mi oo^lott. fiftK ssdjrav-ie in, veselie. ^ ki Kotorski, da sl morejo za to vsoto nakupiti potrebščine v svojih sJdadiščih. Jezikovni zbor v češkem parlamenta. Kalcoi javlja praška „Tr{ba«a“, je v prehranjevalnem odseku češke poslanske zbornice prlSlo do spora med nemškimi bi češkimi poslanci, kor Je »emški socialni demokrat Fischer botel podati svoje poročilo v nemškem jeziku, čemer pa so s« Cehi uprli. Fischer na to ni podal svojega poročila, nakar Je izjavil njegov tovariš Hackenberg, da nemild poslanci toliko časa. ne bodo zahajali k posvetovanjem pre. hranjevalneta odseka, dokler se ne uredi ki razjasni zadeva parlamentarnih referatov. Splošna stavka v BotesnL V Bologni so radi požiga delavske zbornice proglasili delavci splošno stavko. Kljub temu pa sa je delo ustavilo samo na periferiji mesta, dočira se v sredini mesta delo nadaljuje. Švicarski socijailsd proti tretji internacionali. Končnoveljavnl rezultat glasovanja švicarske socialnodemokratske stranka glede pristopa k tretji Internacionali izkazuje 16.601 glas več kot polovico z opal rrlstop Ameriški rdeči kili predlaga na Nob-lov« mirovno nagrado. Po brzojavki is. Helsingtorsa je finski državni svet nasvetoval Noblevemu komiteju, naj podeli mJ. rovno nagrado sa leto 1921 ameriškem« Rdečemu križu, ki Je v velikem obsega lajšal trpljenje po vojni In podpiral odno-5aje med narodi. Gospodarstvo. SOCI.IAiIZACI.1A BELGIJSKIH PRENIOGOKOPOV. Belgijski minister za dela Wan-ters te Dodal v liudskem domu v Šo-uvretu zanimKra. poročila o načrti vlade za sociializacilo beteiiskili orerr.oeLDvnikov. Minister te fasiavil. da fe beleilsko delavstvo za to zadosti zrelo ter da mora biti tudi dovoli složno da presodi izredno kompliciran problem socilalizacile premorokopov. Pri tem oa ne more iti za to. da bi rudarlj zahtevali oremovrovnlke zase. a tudi ne za to. da bi iih prevzela država v svortn rcžiio.. Treba te računati z dejanskimi razmerami, vzdrževati zmožnost proizvajanja in konkurence ter skrbeti tudi nadalle za »oblaste med delavskim in tehničnim osobtem, Radi tetra mora voditi ood-tetia odizovoren noravnl svet kate-retra nai imenuie zbornica, in sicer naj odločujeta v imenovanju posameznih članov dve tretlim elasov* da se izloči vsako politično klikar-Stvo. Ta naiviS-ii upravni svet nai bi cbstoial po predloeih ministra iz zastopnikov konzumentov. delavcev, inženeriev in finančnih strokovnla-kov. Pole? nalvišieea uora^eera sveta nai se imenuie še drnci svet, ki bi bil sestaviien samo iz zastopnikov delavcev in ki nai bi daial nasvete. Potrebna denarna sredstva nai bi oosodila država. Obrat rudo-kooov ne bi smel služiti obogaten lu države. Režija bi morala prodatali nr^mot' oo nainižlih cenah. Minister |e nadalje izjavil, da so ravno za premogovno industriio podani naištevil-neiši vzroki, da se nieno izkprišča-nle izvrši firnorej v prosoeh vseea naroda. Poskus s oremorokooi bi za- itrmem breKU pri PtujsW gort> mosd »ostati merodalcn za tiruee • _____________ industrilske oanoee. Ne bi škodilo če bi se tudi orl nas razmišljalo nekoliko o tem vora-Saniu. ki te pereče tudi za naše delavske in cosoodarske razmere. va po zaščitni carini, kar pa AndežJ n^eVo naravnost nrtznavali z ozirom na njihovo načfiilno stališče nro-ste trgovine Predlo? te bil v oreiš-nterc ^^sedanhi narlamenta odbit, orl prihodniem zasedanju na bo zooet nredlof.™ oarlamento. Prpcllojr ansrleških kidustriialcev obsetra «ahteve da se nred tulim uvozom zaščiti k) interesi tovarnarjev stekla .igrel nogavic, cinkovt« oksidov in masmetnih užaealnikov. ★ CeVl se bodo smeli nesti preko mo. Je. PoJe* ukrepov, ki Jih Je finančno mhri-frtnstvo padvzelo v bojn proti tihotapstva sa rešuje sedaj tudi vpraiarvje čekov. Kt-kor se poroča, bo dovoljen svoboden va* čekov, ki so averovMeod od baok p« odredbah ministrstva za finance. + Izplačanje kuponov Jadranske banke, Radi doslej nereSenih finančnih vpraSaal med Jusoslaviio in Italijo le Jadranski banki nemoioče, da objavi svoji bilanci za Poslovni leti 1918. in 1919. Vendar je bank'* upravni svet sklenil, da banka tak«) izplača svojim delničarjem za leti 1918. ta 1915». na račun dividendo, In sicer: za leto 1918. znesek 40 K, oziroma 8 lir, za delnice od St. 1 do 50.000; za leto 1919. znesek 50 K, orrirotna 10 Ht, za delnice od št. 1 do 75.000. Navedeni zneski so se začeli izplačevati 25, t m. pri vseh podružnicah Jadranske ban* ke proti predJoienju kuponov, a podružnice v okupiranem področju In na Dunaju i« proti premoženju delnic. + Komisija za prevzetje In razpošiljanje koruze za pasivne kraje Je odposlala ki Bačke večje količine koruze. Dosedaj le odposlala do 1000 vagonov lcoruze, medtem ko se ostanek odpoSlje v najkrajšem časa. + Preložitev gorske ceste v serpentine. Cesta iz Ptuja v Rogatec je znana po ki Je zelo nevaren za voznike. 2e v stari Avstriji se |o začela nova cesta gradiU v serpentinah, toda se ni dogradila. Želji prebivalstva se hoče sedaj ustreči In se bo izvedla cesta vsaj do stare ceste nazaj, ta pozneje P* odtod na vrh. ANTI - DUMPING - BILL V ANGLIJI. t i zakon proti orodaianlu ood ceno. zahtevalo anffleški industritelci v zaščito aneleške industriie. Dumoinc nonipnia v andešketn loziku proda-lanle blagra ood ceno v svrho nečedne konkurence. Angleški industrialci se namreč pritožuleto. da Hm dela nemško blaffo takšno konkurenco, kajti velik del ancteSkih irdustrii (okoli 40) ni v stanu producirati bla-?a niti za nrodalno ceno nemškega biasra. Nemci oa trde proti temu. da ie kriva le njihova slaba valuta, da ikn te mogoče uspešno konkurirati z anedeško orodukcito. Predlosr antrleSkih industrialcev ►«. Ustom ni nič dmtega. neeo zahte- + Posojila Zedinjenih držav. Tekom vtfot so Zedhijene države posodfle zaveznikom skupno vsoto 9.565,091.51154 dolarjev. Na to skupno vsoto je do danes odplačano 11 ■1,540.505.93 do4air?a, tako da znaia danaSnji dolg za voznikov 6c 9.450.551^05.61 dolarja. Prejele so: Anglija 4.277.000.000, Francija 2.987,477.800, Italija 1^31338.986.99, 349.214.467.89, RosUa 187,729.750, Co-gkosiovaSka 60,524.041.10, Srbija 26,780.465, 56, Romunija 25 mflijesnov, (irska 10 milijonov, Kuba 10 milllonov, Liberija 26.000 dolarjev. Odplačale so že: Anglija 80,181.641, 67, Francija 31,449.357.55, Belgija 10.000, Srbija 605.32634, Romunija 1,794.180.48, Kitba 500.000 dolarjev. Med državami, ki so nekaj odplačale, se nahaja torej tudi Srbija« Ničesar niso odplačale Italija, RusJJa. Ce» {kosiovaSk^. Grška ta Lih Mila, 24. štev. „ .Tli (iOKL A V U A * dne ‘iB. Januarja 1921. Stran Dnevne vesti, — 20 dinarski bankovci se vzamejo iz prometa. Na podlagi sklepa svojega glavnega odbora in z odo-brenjem ministrstva za trgovino in industrijo objavlja Narodna banka v ..Službenih Novinali'1, da vzame iz prometa novčanice državne izdaje po 20 dinarjev oziroma 80 kron in sicer radi tega. ker krožijo taki fal-zifikati omenjenih novčanic, da sc samo pri posebni pozornosti morejo razlikovati od pravih novčanic istega tipa. Pri izmenjavi teh novčanic se bo prejela polna vrednost v drugih novčanicah. Izroeniava teh novčanic se vrši pri osrednji Narodni Bh ki v Beogradu vštevši do 30. iurila t. 1.. pri podružnicah Narodne banke pa samo do vštetega 28. februarja t. 1. S početkom l. maja t. 1. izgube omenjene novčanice vsako vrednost in se od tega časa ne bodo več izmenjavale. — Še težji časi se obetajo slovenskim Korošcem. Ni še dovolj trpela slovenska raja na Koroškem. Ni še bilo dovoli nasilja besnih sovražnikov našega rodu nad koroškimi Slovenci. Sedaj prihajajo iz Koroške vesti, da pripravljajo Nemci ir, nemškutarji pogrom na slovenske trpine. Da se vsakršna grozo-deisiva preprečijo, mora naša beograjska vlada storiti nemudoma potrebne korake Pri avstrijski vladi. — Nemci in ljudsko štetje. Glasilo celjskih Nemcev (reete nemškutarjev) poziva v uvodniku, naj se vse. kar nemško čuti tudi zapiše za Nemce pri ljudskem štetju. Posebno poziva starše naj zapuste svojim otrokom ..naidražjo dedščino“ nemški materni jezik. Od izida ljudskega štetja pričakuje listič obnovitev nemških Šol. Končno pravi člankar: ..Živimo v demokratični deželi (ne v državi?). Oblast} pravne države bi zakrivile predrznost, ako bi hotela svobodo priznanja na katerikoli način omejevati." — Tako pravico-Ijubni in tankovestni pa so postali nemškutarji šele v Jugoslaviji. Pr! prejšnjih ljudskih glasovanjih se jim ie zdelo čisto v redu. ako so nemške oblasti z grožnjami in obljubami pritiskale na Slovence ter krat* koinalo samovolino delale iz Slovencev Nemce. — Novoimenovani pomočnik fl-•tančnega delegata v Ljubljani g. Peter Milojkovič je nastopil 22. t m. svoje mesto. Pri te} priliki ga Je delegat dr. Savnik pred predstojniki .poedinih oddelkov pozdravil v nagovoru, v katerem je povdarjal med drugim potrebo postopnega izenačenja finančne irprave. Omenil ie. da bo g. pomočnik lahko spoznal naš aparat finančne uprave in se prepričal, da tudi pri nas ni vse tako, da bi se vrglo med staro šaro. H koncu je g. delegat izrazil nado. da se bo g. Milojkovič Čutil med nami kot brat med brati. — G. Milojkovič ie odgovoril, da ga veseli, ker se mu je s tem. da je prevzel to mesto, izpolnila tudi njegova želja, spoznati Ljubljano in Slovence. — Za pravice železničarjev je vložil poslanec Ivan Deržič v usta* votvorni skupščini tri interpelacije. Prva obravnava, kakor smo že poročali. nepostavno premeščanje ln odpuščanje uradnikov beograjskega kolodvora, ki so bili obenem glavni funkcijonarji osrednjega odbora narodno-žeiezničarskrh organizacij. Druga zahteva takojšen preklic ministrske odredbe, s katero se ie ukinila pravica železničarjev, z režijskimi kartami uporabljati brzovla-ke. Tretja interpelacija žigosa neupravičeno postopanje ministrstva saobračaja. ki je izreklo ukaz podpredsedniku Z.1Z. ker si .ie ..drznil" poslati na društvenem shodu sprejeto resolucijo ministrstvu kar direktno n po službenem potu. Inter-pelant zahteva strogo preiskavo obenem z zadoščenjem za ZJŽ. — Glede naše razmejitvene komisije na štajerskem lojalno kon-statiramo. da so bili nekateri mariborski časopisi v Jezikovni zmožno- . sd slabo poučeni. Dr. Pitamic popolno obvladuje nele francoščino, ternuč tudi angleščino. MirtuA okra^nI Rlavar dr. Lajnšič v Mariboru izjavlja v časopisih, da so vest! o njegovi udeležbi na sobotni slavnosti vMfinnergesaugsvc-reina“ neresnične; pač pa jo ravno nasprotno res. da le namreč prisostvoval ..Koroškemu večeru.*« — Poročila sta se 26. t. m. v Ljubljani -rdt. Mila Ferflla ln z. inženir A. Dolenc. , — Za*prvo UnMiaitS&o porotno zaseda- nje v letošnjem lotu, Id sc vrši 21. februarja, so izžrebani sledeči porotniki: Kušlan Jame], Kranj: Bonač Fran, Ljubljana; Čepon Anton, Horjirl pri Vrhniki: Btrotla Ivan. Tontice pr! Litiji; Iskra Milan, Hlebce pri Radovljici; Likozar Josip, Kranj; Antič Fr., Dofonmije pri Uubljam; Reunškar .Miha- Bre- zovica pri Ljubljani; Bukovec Janez, Vaše pri Ljubljani; Košir Anton, Kovor pri Tržiču; Košir Vinko, Bistrica pri Tržiču; Poljane Fran, Sebenie pri Tržiču; Podboršek Miha, Ježa pri Ljubljani; Šmajdek Fran, Jesenice; Jakopič Josip, Ljubljana; Orad Fran, Iz. Kašelj pri Ljubljani; Kržan Ivan, Vrhnika; Kočevar Fran, Vrhnika; Eržen Oa-brijel, Zapuže pri Radovljici; Cepeta ik Rok, Vižmarje pri Ljubljani; Babnik Fran, Z«. Kašeij pri Ljubljani; Novak Karol, Pedgora pri Ljubljani; Modic Anton, Vrbbene pri Ljubljani; Samotorian Valentin, Sap pri Vriiaiki; Frank Vladimir, Ljubljana; Ogrin Ivan, Daljna vas pri Ljubllaa;!: Pogačar Iv., PredtT* pri Radovi lici; Sajovic Miha, 01-ievk pri Kranju; Rihar Valentin. Pristava pri Vrhniki; Mulej Jožei, Potoki pri Kranjski tori; Plajbes Miha, Križe Pri Tržiča; Baloh Janko. Ljubljana; Olobočaflt Fran, Globoko pri Radovljici; Lončar Josip, Ljubljana; Bernik Josip, Vižmarje pri Ljubljaul; Kurah Fran, Šenčur pri Kranju. — 38 kg težko volkuljo Je ustrelil 22. t. m. v Rakiuri g. inž. Tavčar. — Iz kaznilnico pobegnil. Znani vttdl strupa v Perkovi ateri Edvard Kološa je v družbi Valentina Grajžarja, elektro-tehitifca iz Maribora, in Franceta Oblaka Iz St. Vida nad Ljubljano pobegnil od dela v kaznilnici v Požarevcu. — Umor v Prekmurju. Dne Z. t m. se je našlo blizu občino Lipa v gozdiča, Id se nahaja ob poljski poti Iz Lipe proti Oanča-notn truplo neznan« umorjene ženske. Truplo je 145 cm dolgo ta srednje rejeno. Lasje, ki so spleteni v 4 kitah, so kostanjeve, •predaj nad čdotn bolj svetle barve. Oči so sive, oziroma sivkastomodre barve. Roki ln oogl sta izredno majhni, vendar Je koža na dlaneh nekoliko tuljava In zgubanče-na. Obraz je enakomeren. Pri truplu sta se našli dve spodnji krili: eno je iz belega domačega platna in 73 cm dolgo; v to Je vtkanih od pasu proti robo več rudečdb Cetve-rokotov v velikosti 5 mm. Krilo Je tudi na več mesita zakrpano. Krpe so večinoma tz r trdeče črtanega Waga za žimnic«. Drugo krilo Je to navadnega belega SlUma, t>5 cai d-olgo. Obe krili sta precej obnošeni. Kdor bi ztunogel podati natančnejše poda&e v svrho ugotovitve osebnosti ratiorjenke, na! to pismeno ali osebno Javi okrožnemu sodišču v Maribrtu Ljubljana. =3 Orači, orači l Včeraj (lop. je bil naval na tukajšnjo podružnico Narodne banke še večji. 2e prod 9. uro ie bila vsa Knaflova ulica zaga-čeno polna. Od vseli strani so pritiskale množice z „orači“ (20 di-darsklmi bankovci) v zamenjavo. Policijska straža se le morala znatno ojačiti, a še le prišlo do incidentov. Banka je gladko zamenjavala bankovce, v kolikor niso bili falzi-fikati. za falzifikate pa jc izdajala potrdila. V pomirjenie občinstva bodi povedano, da le banka prvi dan zamenjala 25.001) ..oračev", a med njimi Je bilo le 27 falzifikatov. V naši splošni zbeganosti ki jo gotovi elementi še podžigajo s tajnim hujskanjem. le vsaka pametna beseda bob ob steno. Pristni bankovci se bodo v najkrajšem času zopet povsod sprejemali, falzifikatl pa so prej kot sle! Izključeni. Cernu torej vso to beganje in prerivanje? Slučaj pa Je zopet pokazal, da je med nami večina nespametnih, ki tiščijo denar doma, namesto, da bi ga nalagali plodonosno v denarne zavo-,de. Nekatere stranke so prinesle v zamenjavo po 50 oračev in še več. Vsem skrbem bi se bili ljudje izognili, da so odvišni denar sproti nalagali. — Svetosavska svečanost v Ljubljani Včeraj na praznik srbskega prosvetitetra sv. Savo sc ie vršila v okusno okrašeni dvorani kazine svetosavska svečanost. Svečanosti so se udeležili general Doklč, kne-zoškof dr. Jeglič, poverjenik za pravosodje dr. Ravnihar, vodja poverjeništva za uk In bogočastje dr. Skabome, župan dr. Tavčar, bivši predsednik dež. vlade dr. Brejc, šel sanitetnega oddelka dr. Oražen, tm. delegat dr. Savnik, predsednik viSjega dež. sodišča Kavčnlk, dr. Zamik ln mnogo dragega občinstva vseh slojev. Po liturgiji Je imel vojni svečenik Jovanovič nagovor, v katerem je opisat življenje In delovanje sv. Save. Po nagovoru Je pravoslavna deca zapela pod vodstvom kapelnika dr. Čerina svctosavslco himno. Ko Je končala cerkvena svečanost, so nastopili pravoslavni učenci In tičonkp ljubljanskih šol in deklamirali razne pesmice, posvečene edinstvu našega troedinega naroda. Mod deklamacljainl 'e zapela mladina vse tri naše narodne himne, katere so navzoči poslušali stoje. — Javno predavanje na univerzi se bo vršilo v nedoljo 30. t. m. ob 10 dog). Predava! bo g. univ. prof. dr. Izidor Cankar: Kaj le umetnostno pomembno? — Koncert »Glasbeno Matice« se pono- vi ob znižanih cenaJi v ponedeljek 31. t. m. Ker Je W1 program I. koncerta nekoliko preobsežen, odpade pri reprtzJ nekaj točk. Koncert se začne ob pol 8L zvečer. Posot- nBcom Umetniške noči Je s tem omogočeno, da se je udeleže. Vstopnice za koncert se dobivajo v Dolenčevi trafiki, Prešernova ulica in na večer koncerta pri blagajni v »Uniona«. — Tedenski zdravstveni Izkaz mestno občino Ljubljana. V času od 16.—22. t. m. Je umrlo v Ljubljani 31 oseb, med temi 13 tujcev. 6 jih je umrlo vsled srčne hibe, 4 na jetiki, 2 vsled slučajnih smrinih poškodb ostali pa iia drugih boleznih. Število novorojencev znaša 25, med terni 4 mrtvorojen!. — Podelitev lekarniške koncesije. Zdravstveni odsek je podelil mag. pharra. dr. Gabrijelu Piccoliju koncesijo za javno lekarno »Pri angelu« v Ljubljani, Wilsomova cesta, doslej last njegovega očeta, niag. pharra. Gabrijela Picoolija, ki ie svojo koncesijo odložil. — n. umetniška noč. Ljubljanski pododbor Udružerja gledaliških Igralcev priredi 31. t m. v spodnjih in gornjih prostorih Narodnega doma velikansko reduto. Sodelujejo trije orkestri. V »Zvonovi« dvorani — doslej prvič v Ljubljani — sc priredi igralnica. Za to potrebni predmeti dospejo to dni iz Zagreba. Vos Narodni dom so preuredi tako, da bo izguba svoje navadno lice. Rekord bo dosegla mala dvorana, ki se spremeni v indijsko pagodo s posebno tatinsko godbo. Druga umetniška noč bo presegala vse prejšnja prireditve več let nanj. Ves denarni promet te noči prevzame 12 bančnih uradnikov. Prodbclcike na vstopnice: vsak dan od 2—6 v pisarni Udružc-nja igralcev, dramsko gledališče. Vstopnina 80 K velja za vse prostore. — Poziv postajnim odpravnikom. Poživljamo vse postajne ta pomožno-postajne odpravnike juž. ta državne železnice, da se polnoštevilno ta zanesljivo udeleže sestanka 30. t. m. v gostUid pri »Novem svetu« na Gosposvetski cesti. — Strokovni odsek Z. J. 2. — Politični klub NSS danes Izjemoma nima rodnega sestanka. — Tajnik. — Pevska društvo »Slavlja« Vič-Glince, ki ni politično, temuč le kuhamo ta izobraževalno, vabi vso občane brez oai-ra na spol. stan in politično pripadnost, da pristopajo kot to vršo val ni Hani k društvo. Pouk v teoriji hi petju se vrši ločeno za moške lu ženske zbore. Vpisovanje se vrSJ zvečer od 8.—10. ure v »tari viški ljudski šoli (I.- nadstropje, levo). Vpisnina znaša 10 K. — Veliki pustni korzo »Slavčcva« maškarada se vrši na pustno nedeljo, dne 6. februarja t. I. y veliki dvorani ta stranskih prostorih hotela Union tn ne v Narodnem domu kakor je bito prvotno pomotoma poroča no. Ta prireditev bode vsekakor ena tem od največjih te vrste v tem predpustna Naslov maškarade dale priliko za nastop raznovrstnim maskam ta skupinam, kakor tudi nemaskovanlm: tako, da bode imel vsak udeležence Izreden užitek. k — »Zveza vdov hi sirot za Slovenijo« v Ljubljani sklicuje v nedeljo 30. t. m. ob 9. dopoldne v prostorih koosumnega društva, Kongresni trg (Zvezda) štev. 2 svoj ustanovni občni zbor. Udeležite se istega polnoštevilno. k — Predprodaja vstopnic za lovski ples se vrši v trgov ta! Kette v Ljubljani. k Maribor. Druga obletnica krvavih dogodkov v Mariboru. Dne 27. t. m. Je bila druga obletnica krvavih dogodkov, ki so se odigrali tega dne leta 1919, ko so Nemci skušati zalnrišatl magistrat ta sSoma zavzeti Maribor ter je vojaštvo bilo primorano rabiti orožje, da bi vzpostavilo mir, pri čemer le bilo med nahujskanimi ljudmi v«č žrtev. Zadružna banka v Mariboru Je prejela od ministrstva za finance pooblastilo za trgovino z devizami, vsled česar more Obarjati vsa izplačila ta nakazila za to- tn inozemstvo ter posredovati pri Izvozni Jn u* vozni trgovini našo države ln Izdajati uve-renja. Prcmcmba posesti. Tukajšnji Slovenec Ivan Lah, trgovec na Glavnem trgu, Je kupil od Nemca Rumeseha, ki j« optiral za Avstrijo, hišo št 15 v Vetrinjski ulJct. Blago sumljivega Izvora. 40 letni Jakob Vertič, stanujoč v Jecdarskj ulic! ter 50 letni AlolzIJ Lampreht stanujoč na Bregu 15 sta bila pred par dnevi zasačena, ko sta na Glavnem trga ponujala na prodajo škat-ljo z medenimi uteži. Ker Je obstoja) sum, da so uteži bili ukradeni, so bili zasedeni, imenovana moža pa prijavljena državnemu pravdniStvu. Celje. Ljudska knjižnica v ColJn Je pričela 27. t. m. zopet poslovati. Pri urejevanju knjižim e se je opazilo, da manjkajo posebno knjige priporodne vsebine, ker so knjige te vsebine med vojno skoro gotovo raznosili vojaki, ki so gospodarili po Narod, domu. Ker bi nabava novih Itn j ih stola v tem času mnogo denarja, se zlasti naprošajo razne rodbine, ki Imajo domače knjižnice, da darujejo vsaka po eno knjigo knjižnici. Tako žrtev bi vsak posameznik gotovo lahko utrpel. 500 K Je podarila mestna hranilnica celjska dramatičnemu društvu. Koze se še vedno širijo po našem mesto ta okolici. Odrejeno Je obvezno cepljenje koz. katero se vrši ob določenih dneh na mestnem magistratu. — Minule dui je bB nov smrtni slučaj koz na (jjkopih. Mehanik Plahuta, kateri Je bil svoj čas roparsko napaden ta skoro umorjen, Je popolnoma okrevaj in bil odpuščen iz bolnice. Tiskarski plesni venček, katerega priredijo celjski tiskarji v soboto 29. t. m. zvečer v prostorih Narodnega doma, obeta biti zelo zabavna prireditev. Svira polnoštevilni orkester celjske železničarske godbe. — Vstopnina 10 K za osebo. Prijatelji vesele zabave so k prireditvi aajvljudnejše vabljeni. urn r -urn ini»iii»nn»tnMiiumin« nnri m umih« iiMmgrnr BEGUNCI NA JESENICAH. Prciell smo ta objavljamo: Odkar Je bila od deželne vlade skupno s civJhdui komisariatom v Trstu Izdana naredita, naj s« vrnejo vsi begunci iz Julijske Benečije v Čcrvhtjam. kjer čakalo nanje barake, se Je pričel« na Jesenicah prava gonja zoper begunce. Čuditi se moramo, da vsi krogi z malimi izjemami propagirajo gesto: Proč t begunci, ker so italijanski državljani in nimajo tukaj ničesar več iskati! Imeli ssno priliko čltati celo lepake t tako vsebino. Begunci, pravdo, so krivi vsega zla, korupcije, draginje brez-poselmjsti itd. Korošcem se zaenkrat še prizanaša, ker so So »sveži«. Pri tem nesramnem preganjanju primorskih beguncev pa na Jesenicah živi mnogo zagrizenih Švabov te Nemčije hi Avstrije, id oe znajo ati nočejo znati slovenskega jezika, odjedalo pa domačinom »Kranjcem« najboljši kruh. Da bi bilo treba najprej pognati te parasite, ne pride nikomur na misel Nasprotno, vsepovsod se protežlrajo, sad so pač sinovi »Herrenvalka«. Podružnica »Jugoslovanske Matice« na Jesenicah, ki Ima precej članov, bi v tem pogledu lahko napravila red: zdi se pa, da se premalo gti>-|j» in da »pl spanje pravičnega. Ce se bo nadaljevala gonja proti beguncem v tej smeri, naj se nihče ne čudi, če bo podlegalo slovensko ljudstvo pod Italijanskim jarmom tujemu upihni. Na tak način se ne rešujejo n »osvobojeni bratie, tomvoč se tirajo ▼ nenasitno žrelo Italijanske asimilacije. Bodi Še omenjeno, da Je radi podobne gonje že precej procentov pred zavednih Hudi v zasedenem otzera-Utt postalo ati apatično ali celo neprijateti-sko razpoloženo nap ram tistim, kJ se dtčV-}o s takozvanlm »Jugoslovanstvom«. Delajmo torej v smislu osvoboditve ln ne nasprotno. Življenje ti rja od človesa veliko potrpljenja. Kdor ga pa Izčrpa na tak malenkosten način, kakor se dela sedaj i begunci na Jesenicah, ntegne doživeti nekega da« morda bridko razočaranje. Sokolstvo. Sokolski tisk. Bratska društva ponovno opozarjamo na agitacijski teden za sokolske časopise, brošure, knilge Itd. Sleherni So-bol »e nal zaveda, kako velikega pomena je naš tisk za razširjenje ta poglobitev sokofi-ske kleje, vsled česar nai žrtvuje vsak član sokolskega društva, kolikor ie v njegovi moči. da bo nspeh tem večji Vsako društvo naj določi več bratov ta sester, icl aaj nabiralo naročnike za sokolsko časopisje, ostale brate ln sestre pa naj pobove, da JTh pri tem delu podpirajo. Vsako društvo nai bi priredilo tudi primerno sokolsko prireditev, katere tisti dobiček sc naj porabi za naročnino sokolskih listov ln za nabavo sokolskih knjig za društveno knllžrJco. Šport m turfsfika, & K. »Primorje« poživlja vse čJane lduba, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki •e vrši v n odel jo. dne 30. t m. ob 10. uri predpoldne v Igralni sobi kavarne »Zvezda«. — Talutk. k Športnike opozarjamo, da Je treba pismen e prijave za tekmo v drsanja na Bledu (nedelja 6. tebi.) nasloviti najkasneje do 2. febr. na »Športno Zvezo« v Ljubljani, Narodni dom. Zadnji termin za sankaške tekme v Boh. Bistrici (nedelja 13. fehr.) Je dotočen oa id febr. Prijav brez prijavnine, Id Je objavljena v »Športu« sc ne upošteva. — Sportua Zveza. Gledališče in glasba. Oostovanjo »Hudažestvonega teatra« v Ljubljani. Narodno gledališče v Ljubljani Je sprejelo ponudbo »Umetniškega gledališča« za šestdnevno gostovanje. »Umetniško glodališčc«, ki se mudi še vedno v Zagrebu ta igra tam z vse večjim ln večjim uspehom, bo dospelo v Ljubljano 5. februarja. Semkaj pride vsa družba. Zato bomo videli tudi stvari, ki prt zadnjem gostovanju zavoljo prevelikega aparata niso bile Izvedljive. Med drugim bodo igrail scene te romana Dostojevskega »Bratje Karomaizovl«. Ta predstava bo trajala dva večera ln bo privedla v gledališče brez dvoma vso ra-zumnlško Ljubljano. Nič manj ne bo zanimal »trešnjev vrt« Čehova, hJ šteje s »Tremi sestrami« med najznamenitojše vprisoritve »Umetniškega gledališča«. Ker Je gostovanje zvezano z ogromnimi stroški, Je uprava primorana povišati cene za 206 %. Vstopnice se bodo prodajale od ponedeljka dalje pri dnevni blagajni v opernem gledališč«. Mestno gledališče y. Collu. .V. torek zvečer se je v našem gledališču z velikim uspehom predstavljala Strindbergova tride-Janslca žalolgra »Oče«. Občinstvo, katerega je bilo nabito polno gledališče, je dejanjem sledilo z veliko pozornostjo in bilo ob raznih prizorih naravnost ginjeno,. Tudi igral-o! so svoje težavne uloge častno rešili. — V nedeljo 30. januarja popoldne se pcmovl »Oče« pri znižanih cenah. Pokrajina. Tržič. Tukajšnja organizacija vojnih ta-valldov se pritožuje, da Jj Je davčni urad za žigosanje 200 vstopnic za nameravane veselico računal 600 K. Prt odmeri. veseličnega davka bi se verdar morale delati rai-Ifke med kapital iškimi družbami in ir.ad ubogimi invalidi, katerih prireditve imajo 1« namen, pomagati vdovam ta simam. Jesenice. V nedeljo zvečer Je prtredfii Jeseniška tovarniška gospoda, ki misli š« vodno, da Je »Herrenvolk«, svojo predpustno zabavo v kazini Zbran Je M cvet tukajšnjega nemštva — med n j trni pa Jc bilo tudi nekaj slovenska povabljencev, ki so Jim menda še vedno zdi Izredna čast, čo morejo sedeti poleg nemških ta nemčurskh dara ta gospodov. Toda zabava |c bila kratka. Družba zavednih narodnjakov, mod njimi več koroških beguncev, se Je podata V slavnostne prostore ter - zahtevata, da se nemška zabava tako! preneha. Na Koroškem s* Slovencem ne dovoli niti najueoot-žnc-jša zabava, pri nas pa U smeli Nemci prirejati izzivalne prireditve! Jako klavrna ult>go Je Igral pri tem neki slovenski »povabljenec«. kf se ie zavzemal za neinškj kulturo, katera se ie Jasno pokazala v tem, da Je ravnatelj (pruski državljan) obdeloval naše ljudi s »Htmde«. Tako postopanje j« vzbudilo seveda vihar ogorčenja ta le trezni razsodnosti se Je zahvaliti, da ni prišld do dejanskega spopada. Slednjič pa so morali Nemci s svojimi slov enak trni povabljenci vrod zapustiti kazino ln se podati domov, — Nemčurstvu na Jesenicah raste greben, na to smo že večkrat opozarjal merodajna faktorje, a kaj pomaga, ko pa J® naše oblasti vedno ščitijo t vsemi svojtml organi! Treba bo v resnici poseči po samopomoči! Mali oglasi. Proda se: RAZNO POHIŠTVO ta sicer spalna soba. Jedilu« soba, salonska garnitura, aofa, o torna na. podobe^ svetBke Itd. sc proda na Gline ali It 37 ob Tržaški cesti. 29® POZOR! MESARIJA POZOR! Lepo opremljena mesarila v večjem treti Stalerske se da v najem. Naslov pove uprava »Jugoslavije«. I4t HOTELSKA HlSA (PALAČA) nov«, a« glavnem trgu mesta Slovenije pri« pravna obenem za kavarno, kino, trgovina ali večje Industrijsko podjetje z večjimi go« spodarsklmt poslopji vse v najboljšem st»« nju se radi gotovih okolšito proda za 800.000 dinarjev. Ponudbe oziroma pogoj! pod »Sedanjost ta bodočnost* na upravo »Jugoslavije«, 142 Kupi se: DVOKOLESA stara kakor tudi pokvarjena, šivalni stroji, pisalni ta razni dtv.gl stroji se kupijo. — F. BatjeL Ljubljana, Stari trg 28. 2394 Službe: ttOSPODlCNA ISCE mesto aataaarlce v mestu bodisi v gostBtd Ml kavami Nastop takoj. Cenjone ponudba pod »Natakarica« na upravo »Jugoslavije«, 152 SPREJME SE blagajničarka, prva moč z večletno praksi za novo trgovino. Ponudbe na upravo Usta. 162 BOLJ PRILETNA PAMETNA KUHARICA se tiča, ki b! imela veselje tudi na vrtat vredovati la sploh gospodlustvo peljati k mali družini dveh oseb. Zastopiti bi se tno« rala tudi pri živini. Plačilo po dogovora. Nastop lahko takoj. Naslov se zve pri opra- vi »Jugoslavije«. !38 Razno: DOBRO IDOCA TRGOVINA z mešanim blagom z celim Inventarjem, velik ktoti z dvema teložbcn Ima oknoma. 50 korakov od župnijske cerkve, edina bre« konkurence, s stanovanjem, skladiščem, kletjo ln vrtom, v lepem kraju v Slovenskih goricah se da v najem. Poizve še pri Slavincu, gostilna v Ptuju. 15® Zenitne ponudbe DA BI SE PO VELIKI NOCl VZELA, išče prileten mož, primemo žensko aii dekle, četudi niti 25 let staro, za svojo boljš« polovico. Denarja imam neka! sam, zaslužim pa tudi nekaj, za pohištvo ni treba skrbeti — torej gnezdo Je gotovo. Pametno! mišljene ponudbe prosim na upraivnlštvo lista ped »Sladki jarem«. Če katera priloži sliko, se H fo pod častno besedo vrne, č« ne bi ugajala. Kdor ti želi nabavili pristnega (n znanega Obvestilo. OT)ve3(5ava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turistovski Čevlji luštnega Izdelka. Ant. in Jož, Brajer-Kapele Ljubljana, TnrjaSkl trg (Breg) St. 1. 0ODnaDDDQDOnO9DDDQUCIQDQ0 Prvorazredno Zastopstva rlasi v »Jugoslaviji imajo naj- n boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in jo vsakdo rad čita « SJEME Haložana vsakovrstne stroke prevzema trgovska agentura v Ljubljani. Ponudbe na anončno ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana. n^j se blagovoli pcslvžiti tvrdke; Prva haloSka trcevm« s vinom ©-NTE KORENJAK tol drur pri Sv. v K«'eMh. •ueaactctiaisuEsMDBDDi bbesbuc žiterlca, kukuruaa, grahoriee, preje, muharj, povrča i originalne njeniacke krmno repe dobavlja „8jcnieia:ir4‘ d. d., OslJcU, Wujcv trg 1. Tel. br. 683. Rrzojnv: Sjemenar, Osijek. Cek. post šted. br. 33346. POZOR! POZOR! Knjigarne in trgovine s papirjem ter g. trgovci! Lične žepne koledarje za leto 1921 v obliki 6X4 cm komad po 2 K 80 v in 12X7 cm komad po 9 K dobavlja vsako množino Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Poštni predal 74. (Vedno v zalogi tudi liSni notesi, bloki, pisar, knjige blag. dnevnik.) 1 Pozori 1 Pevci Ir pevska društva! !; Pozor! I Vinko Habjan Rozika Habjan roj. Zarnik poročena. 26. januarja 1921. -i 1 lig K 20*— razabilje jočam od 6 kg, kao i leljeznicom ds pouzeče tvrtka Ivan Kobeti« Z«greli, Nlkoltčeva ulica 9. Izdelovatelj usnjatih dokolenic (gamaš) mm h Sirta im ja najbolj čvrsto slovensko leposlovno delo 1 ua zadnjih let. Naročite ga lahko >a malenkostno avoto 14 kron pri Domžale, Macchiavelll: „Vladar‘ Poslovenil Abditus cena broš. . . « 2( vez. *•••»• 2f A. S. PuSfein: roman O. Wa£«8owe Je izžel v knjigi in stane broširan 20 K, vezan 26 K v platno vezan 32 K. S sav ini trgovatki lijev izradjnje i dobavlja im. m .n 1.11.. m ■■ ia aoikl zbor; lepša Izdali 11X15 ca r Stev. 1. Davorin /enko: Sto čutiš, Srbine tužni? * 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. „ 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča Je brlela. n 4. Anton Hajdrih: Pod oknom. „ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. „ 6. Anton Hajdrih: Jadransko morje. 9 7. Antan Hajdrih: Pri oknu sva niolČe slonela. „ 8. /osip Kocjančič: Slovo. Lc nocoj 5e luna mila. „ 9. P. Hug. Sattner: Pogled v nedolžno oko. Vsako pesem ataše i K; u t**odov io K. Številka 6, 7 ta 8 stane po 3 kroni, 11 Uvodov 30 kron. Dobiva se v Zvezni knjigarni, LjubHana, Marijin trg štev. 8. preložil Dr. Vi. Borftoll; cena bros. ... 10 J. Glaser: letnik 1917, 1918 in 1919, belili in rdečih vrst, močno od 8 do 13°lo takoj proda znani vinogradnik E. Presečki, Samobor (Hrvatsko) cena broš. ... 25 K vez. 80 i Dobe se v upravi JUGOSLAVIJE". Ljubljana, Marijin trg 1. Zveznatlsltama |m bbb u Uubllani, Stari trs 19 = ti mu« iaseplse, knjige, brožjtre, cenike, le ake, lepake, vabila. vzporecSe, račune kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice iti nata hitro, Slino in ceno Naročita sprejema tudi upravnlltvo „Jiscsl«¥fJ«“ v ljubljeni, ► arljln trs 8 tar njene pccirulr.ito v Mariboru, Clavn» trat v Cellu, Kralja Petra cesta In « Ptuju, Prešernova cesta. Tiska »Učiteljska tiskarna« y Ljubljani, Odgovorni urednik Anton Pefc\ M. Zžvaco; Kraljev vitez. Zsodoviuskl roman, (Dalje.) Capestang se ie bližal Guiškemu dvorcu. Kai da hoče tam. se ni vpraševal. Spomin na prizadeiano žalitev ga >e vlekel v ozračie moža. ki ic Stel samo še ure. kdai se ovenča z nedotekliivosllo kralievskega dostojanstva 1 Ouise le bil v svojem dvorcu. Priprave za strmociavlienle Ludvika XIII. so se vršile zdai brez orestanka Stonetdeset zastopnikov francoskega nlemstva.ie bilo nrav-(car SDreielo nri voivodi vloire }u-trišnieea oodietia in se razšlo nato oo mestu, da bt pripravili svoie pod-rderie oddelke. Guise te ostal sam z dvema svo-Ph naizvesteiših oristašev. Bled od častilakomne srečo ie slonel uri odprtem oknu ter poslušal glasove razburkanega Pariza. Po dolgem molčaniu se ie obrnil k tovarišema in rekel s hripavim glasom: »Poidimo zdail Ako niso Cornlč-levci sleni in eluhi. moraio vedeti, koliko biie ura: o Angoulemski stranki on raiši ne govorimo!« »Res ie svetlost.« ie rekel eden Izmed plemičev, »Angoulčme Je tam. kamor spadk In Conde takisto. A niiiu ela\«i pristaši vas čakaio vzlic temu. da slišiio iz vaših ust obvezna zagotovila dede oogoiev. s katerimi so stopili na našo stran.« »Svetlost. •< ie pritegnil drugi, »v Coudčškcm dvorcu vas pričakujejo. Ne morete sc odtegniti ne da bi škodil' svoii stvari i« sTo menim tudi iaz. gospoda. Poidimo tedal h Condčjcvccm. Nocoi smo nris?Iieni zviiačiti in daiati cbliube: iutri bomo videli, ali jih kaže držati ali ne! Povem vam pa. da bom gledal predvsem na tiste, ki so bili moii že na zborovanfu ori .Tatinski sraki*. Kar sem obljubil nimi mi ie sveto!« Guise ie vzdignil glavo v mogočni radosti kakršno ie dano spoznati le redkim liudcm. »Jutri*« ie zavrisnil sam ori sebi. sJntri osorei bom gledal skozi lmivrska okna ter poslušal donebe-sne vivate Parižanov! Stoletna oporoka Guiške rodbine bo lutri izpol-ntena: na mesto bourbonskih lilii se vzono lorenski kosiči!... Na pot, gospoda, v Condčški dvorec!« Capestang te vidci, kako ie stopila iz Guiške tra dvorca troti ca go-snodov ter krenila z naglimi koraki v notranic mesto. Takoi ie spoznal voivodo po nlegovem visokem stasu in prevzetni lioH. Srce mu ie začelo razbijati, kakor bi imnl kovačnico v prsih. Vroč ogenj mu ie planil v trlavo. Tudi on se ie vzravnal v navalu neizmernega otviosa in duša mu ie vzkipela do tragične višine dogodkov, ki so stali ored vrati. Burno ie mahnil z desnico in zamrmral: »Ako krene proti Louvru. ga ubi-iem! Bahačev ranir nai obrne to stran francoske zeodovine!« A že ic trloboko zavzdihnil. Guise ni bil na ooti v Louvre! Guise sc ie rinil skozi kričečo množico proti mostovom s klobukom ootegnicnim na oči in ovratnikom nlašča zavihanim čez obličie. da tra liudie ne bi spoznali. Kmalu ie bila trojica on-krai reke: prekoračila ie notranie mesto in krenila naravnost no Listni ulici Capestang. ki iim ie sledil, se ie udaril nn čelu: »V Gondčški dvorcc gre! In sence. ki sem 'ih vidci orei mimogrede smukati okrog velikih vrat. so nriia-telii n?ecove knežie visokosti! Semeni bo. semeni za vdanost in zvestobo. Dvesto do tristo dobrih mečev ie naorodai. in kupec’ se ie našel..- Ubogi Condč, ki zdihuie v BastiHi. pač ne ve. da ie nocoi vsa niegova stranka na bobnu!« Pustolovec ie bil spustil troiico nekoliko naproi. Ulica ie bila pokoi- na. Za niim. tam onkrai Sekvane. ic še roiinel Pariz, in razločno se ie slišalo srdito butanie človeškega va-lovia. Tu ra ie bila globoka tišina ... »Kal nai storim ž niim?« sc ie vpraševal Capestang. V trenotku. ko ie bil stopil Guise na Novi most. se ie zaletel vani tui človek, kakor bi tra bila gneča zanesla nroti mernu. (iuise ie za liiocc izpustil plašč, in luč plamenic, ki so iib imeli tu.iutam. nru ie nadla na obličie Neznanec ie zagodrnial ne-kai v ooravičho ter izginil. Pomignil ie dvema drugima, in ta dva SDCt trem tovarišem, ki so bili vsi do nosu zalialieni v svoie nlašče. Tako se ie četa zbrala, prekoračila notranie mesto, sledila voivodi neka! časa in io ubrala nato po vštricni ulici, ki ie držala v isti krai: h Condeškemu dvorcu... Bil ie Rinaldo s svojimi paidaši! *Kai nai sfcorim?« se ie vpraševal pustolovec.—»Ali nai udarim? Ali nai raiši počakam, da se vrne lz Condčškega dvdrca? Mm! Ako bi šlo zer>1i za to. da tvegam kožo bi bilo brž ooravlieno. Sai lih ie komai troie!... Toda nocoi se ne kaže klati, ne da bi vedel zanesljivo, kdo obleži. Nocoi gre za to. da pokvarim iiUrišuii dan- moi mali kraliič nat živi vlada! Ne elede na žalitev, katero mi ie zabrusil voivoda v tisti kromj. Sunek z mečem ie zank) premalo. Vse zaman. Guise mora na mesto ubogega Condčia. ki zdihuje no mnii krivdi v Bastilii!« Ta samocovor na ie nenadoma zmotilo vDitie. prcklinianie in rožljanje mečev. »Oho!« ie deial pustolovec tn zaniči! oči v temo. »kdo mi nanada Guisa? Hudiča, kako so sc vreli nani! Ne. ne. to ne gre brez moieea dovolienia!« Tako govoreč, se ie že zaletel in treščil uanadencem v hrbet. »Pocum., svetlost!« ic kriknil. »Držite se!« * »Tripes du diable!« so zarjuli morivci. »Vcntre du Daoe!« »Oho!« ie vikijil rešiteli. »te kletvice oo?nam in glasove tudi! Vi ste. otročički? Hudiria. čim boli vas trebim. tem mani vas ie prida!« Priiel ie bil raoir za rezilo in za-vihtil ročnik kakor bat. Štirie so že ležali na tleh. dva naoadavca in oba tovariša voivode Guiškcga. Voivoda te clnnel ob zidu ter z mečem v roki oUhftal fmke, ki mu iih ie zadaiaia še neranlena četvorl-ca morivcev* (Dal)e prih.)