MladinsKa matica —mm Četrta številka »Našega roda« izide te dhi in prinese med drugim pestrim gradivom nadaljevanje Hudalesovega »Zla«, Čehove »Kaštanjke« in Kocjančičevega potopisa »Dva potepuha na Jadranskem morju«. Iz Povesti poitnikov je objavljeno poglavje »Orellama ,se pdlje ipo Amazonskem veletoku«. Fr. Bevk priobčuje zabavno zgodbo »Boječnik in Psoglavci««. Pirnat: P>rvo srečanje s kraljem Aleksandrom v Splitu. J. Herfort pa Črno vojsko. S pesmimi sta zastopana VI. Kleinenčič in Stana Vimšek. Zelo bogata je rubrika Doma in po svetu. Tej sledi Mladina piše in na plartnicah uganke. Nekaj posebnega bo pravljica v 20. slikah, ki jo je sestavil Lj. Ravnikar. Prav posrečena je tudi naslovna stran, ki jo je izdelal Janez Trpin. —mm Četrta številka Našega roda izide z malo zamudo. Zaradi praznikov uprava še ni dobila potrebnih naročil. Prosimo cenjene poverjeraike, da se podrvizajo in pošljejo čim prej naročnino za svoje šole. Opozarjamo ponovno, da naročniki, ki ne naročijo vseh številk »Našega roda« izgubijo pravico do knjig na koncu šol. leta. mm— Zabloda kritikov, založb in javnosti. Pod tem naslovom je prispeval Radivoj Rehar v »Mariborskem večerniku« od 3. t. m. s svojo ostro besedo k pclemiki, ki sta jo sprožila Borko in Lajovic v »Juifcru« v zadevi naše originalne in prevodne literature. Naši ocenjevalci bi hoteli, da bi bili vsi slovenski dramatiki Shakespeari, vsi romanopisci Dostojevskiji, vsi pesniki Goetheji, vsi slikarji Rafaeli itidi. Iz te napačne miselnosti 6e je rodilo T>ri nas že vse dušeče pirevajalstvo. Skoraj vse slovensike založbe izdajajo zadnja leta izključno prevode tujih romanov in drugih leposiovnih branž in prišli smo tako daleč, da misli masikdo, da je tudi najslabše tuje boljše, kakor je najbolje naše domače. V slovenskih leposlovnih časopisih — pravi dalje Rehar — zadnji dve leti sploh ni več ocen slovemskih izvirnih leposlovnih del, pač pa beležijo britiki skoraj točno vse prevode iz tujih slovstev. V nadaljnjem govori člankar o posledicah te zablode in zaključuje z željo, da se iz>treznimo, kajlti sicer izgubi naša kulturna samobitnost vsako pravico obstoja in postanemo le prežvekovalci tisfega, kar ustvarja evropski zapad. — Mi se pridružuiemo mnenju člankarja. Njegove obtožbe Mladinsko matico ne zadenejo, saj izdaja ta naša mladinska ustanova skoro izključno izvirna slovenska ideila, čeprav jo naše vodilne litierarne revije, ki imajo vse »prevcč opravka z ocemjevanjem (prevodiov, menda prav zato prav irade prezrejo. Zanimivo je 'to, da ,so o naših zadnjih rednih publfkacijah pisali celo češki listi in prav obširno hrvaški in srbski listi in revije — le naše vodilne revi.je jih niso niti omeaile.