PRIMORSKI DNEVNIK ^struna plačana v gotovini tob. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 295 (8388) TRST, četrtek, 14. decembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRELOŽENA POGAJANJA MED LE PUC THOJEM IN NKONOVIM SVETOVALCEM Spet zastoj na pariških pogovorih Kissinger odpotoval v Washington V Parizu ostane veleposlanik Porter, šef ameriške delegacije na konferenci o miru v Vietnamu t PARIZ, 13. — Po današnjem pogo-s hanojskim pogajalcem Le Duc ^em’ se ->e Posebni svetovalec /^bednika Nixona Henry Kissinger P?® v Washington, kjer bo poročal 'Redniku o potekanju pogovorov, ^ahodrn opazovalci so gledali s ®°ejšnjim upanjem na Kissinger-r° vrnitev, saj so bili mnenja, da odpotoval, ko bo lahko predstavil u Bele hiše dokončno besedilo spo-azuma o premirju. Kaže pa, da ni Kissinger odhaja, vendar je ™alo verjetno, da so se pogajanja počila. J svoji izjavi je glasnik Bele hiše ogler dejal, da bosta Kissinger in J*. Duc Tho v stalnem radijskem so, točnega datuma ponovnega kro-f Pogajanj pa ni povedal. Vse ka-,, *°rej, da se pogajanja ne bodo jj*0 kmalu zaključila. Konec okto-ko bi Američani morali podpisati ,rv°tai sporazum, je Nixon govoril , nekaterih detajlih, ki jih je tre-u točno določiti, za kar naj bi J® Potrebno nekaj ur razgovorov. Se-je jasno tudi tistim, ki so ta-at gledali z zaupanjem v to Nixo-v° izjavo, da je šlo za golo pro-jJ®®distično potezo pred predsedniški volitvami. Nixon si je moral Sotoviti ponovno izvolitev, za do-80 tega cilja se ni obotavljal upo-. ®‘i zvijačo, s katero je preslepil f. de Američane, ki so naveličani jJ?e in bi hoteli, da se njihovi ®ie. sinovi in možje vrnejo domov. .Kissinger in Nixon se v sedanji . 1 Pogovorov opravičujeta, češ da . morejo premostiti težav, ki jih ptavlja južnovietnamski predsednik 9,1 Thieu. Šef saigonskega lutkov-.režima zahteva umik sever- ®etnamskih čet iz Južnega Vietna- Teh vojakov naj bi bilo po nje-tristo tisoč, medtem ko je I , danes zunanja ministrica ZRV Jujen Thi Binhova poudarila, da Vietnamcev ni južno od 17. prednika. Vse osvobodilne sile pod Vji.^mijepisno širino sodijo pod po-Jstvo začasne revolucionarne vlade, /mžnovietnamskega predsednika bi ^fičani lahko na zelo enostaven Jr® prepričali, da so njegova ugo-|Jrjanja prekinitvi ognja le prazne v ^e, dovolj bi bilo, da mu odrečejo , Jsško in drugo pomoč, katere je Vietnam deležen. Če bi se Arneži'' umaknili iz Južnega Vietnama ti mu odrekli svojo pomoč, ne .Thieu zdržal na oblasti niti 24 ur. v Parizu bosta ostala ameriški ve-j.-Jlanik Porter, ki je šef ameriške Racije na pariški konferenci za v Vietnamu ter državni podtaj-*h izvedenec za vprašanja jugo-' « Azije Sullivan ter vrsta iz- 5* 5* ^cev, ki so v prejšnjih dneh skupil s svojimi sevemovietnamskimi ko-'zdelali dokončno besedilo tistih o katerih sta Kissinger in Le c Tho že dosegli sporazum. j?9 sliki: Kissinger in Porter sprejeta na vratih vile v Neuillyju liat msk° delegacijo, ki jo sestav-j?® Le Duc Tho, s hrbta, in Xuan S). Dolanc in Vlahovič sprejela delegacijo KPI BEOGRAD, 13. — Tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc in član predsedstva Veljko Vlahovič sta včeraj sprejela delegacijo KP Italije in jo seznanila z družbeno - političnim gibanjem v Jugoslaviji. Delegacija KP Italije, pod vodstvom člana politbiroja Giancarla Pajette, je prispela v Beograd na razgovore z delegacijo CK Zveze komunistov Jugoslavije o položaju in razvoju odnosov v Sredozemlju. V razgovorih, ki so potekali v odkritem in prisrčnem ozračju, je prišla do izraza enakost pogledov obeh partij o vprašanjih, ki so bila predmet razgovora. Delegacija KP Italije se je danes vrnila v Rim. .......mili.....................111111111111111.iiiiiiiiiiiiiiii...........milili.. ŽIVAHNA RAZPRAVA V POSLANSKI ZBORNICI Novi spori med strankami vladne večine glede podaljšanju konvencije z RAI-TV Konvencija zapade jutri, vlada pa jo namerava podaljšati za eno leto z lastnim administrativnim ukrepom - Parlament ponovno ob zakonite pristojnosti Kancler Kr«isky: V Avstriji ni fašistov DUNAJ, 13. — Kot poroča agencija ANSA v dopisu iz Dunaja, je avstrijski kancler Kreisky v komentarju o včerajšnjem govoru jugoslovanskega predsednika Tita zanikal obstoj fašistične dejavnosti v Avstriji. Dodal je, da njegova vlada še ni odgovorila na jugoslovansko noto iz 8. novembra, ker da jo še proučujejo. Šef zunanjepolitične komisije avstrijske ljudske stranke Karasek pa je danes ostro kritiziral vlado, češ da s taktiko molka »škoduje avstrijskim zunanjepolitičnim interesom ter celo vzpodbuja Jugoslovane, ko stalno skušajo izvajati pritisk na Avstrijo*. Karasek je pozval vlado, naj odločno zavrne jugoslovansko noto, bodisi o vprašanju ustašev, kot o problemu slovenske manjšine na Koroškem. RIM, 13. — Pojutrišnjem. 15. decembra, zapade konvencija med državo in RAI-TV. Vlada je napovedala, da bo konvencijo podaljšala za eno leto, dokler ne bo pripravljen zakon za reformo te ustanove, kar je naletelo na upravičen odpor opozicije in delno tudi samih strank vladne koalicije, saj je prevladovalo mnenje, da bi glede na važnost radiotelevizije ne mogli podaljšati konvencije z administrativnim ukrepom, ampak bi bil potreben zakon, ki bi ga parlament odobril. Vlada pa se očitno boji glasovanj v parlamentu zaradi dokaj pičle večine, s katero razpolaga. Vsekakor pa je opozicija s ,Pllllllllllullllllll||||||||||||||||||||||||||ll|||||t^llllllnl|||||||||||||||||||u||||||||||||||nl||||||||||mt•llllllllHf•• TITOVA ZDRAVICA NA SLAVNOSTNI VEČERJI V LJUBLJANI Končano je obdobje političnega zastoja «V politi mer) moramo uresničiti samoupravljanje* Kraigher e slovenski manjšini v Avstriji (Od našega dopisnika) LJUBLJANA. 13. - Slovenski in vsi jugoslovanski dnevniki bodo objavili v jutrišnjih izdajah vsebini zdravic, ki sta jih izmenjala predsednik republiške skupščine Slovenije Sergej Kraigher in predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz Tito na slavnostni večerji po sestanku predsednika Tita s političnimi delavci iz vse Slovenije. Predsednik Tito je predvsem govoril o odmevu, ki so ga v jugoslovanski javnosti vzbudili vsi u-krepi, storjeni na podlagi njegovega pisma jugoslovanskim komunistom in vsem delovnim ljudem. Imamo ljudstvo, ki nam verjame, je dejal Tito. Toda ono veruje v dejanja, ne pa samo v besede. V preteklosti smo dosti govorili, potrosili smo dosti besed, nismo pa jih vselej spremenili v dejanja V zadnjem času pa smo se odločno lo- slovenski ljudski pesmi in njenem | tili določenih stvari. Ljudstvo se je .■'■in...........um.............im...........i ZA SEDAJ ŠE BREZ KOMENTARJEV Velik odmev Titovega govora v avstrijskem dnevnem tisku (Poseben dopis) CELOVEC, 13. - Vsi vodilni avstrijski časopisi so danes na prvih straneh in pod velikimi naslovi objavili obširne izvlečke iz govora jugoslovanskega predsednika Tita, ki ga je imel pred dnevi v Ljubljani. Časopisi podrobno poročajo predvsem o tistem delu Titovega govora, ki zadeva medsebojne odnose med Avstrijo in Jugoslavijo ter problem slovenske in hrvaške manjšine na Avstrijskem. Čeprav avstrijski tisk doslej še ni objavljal komentarjev v zvezi s Titovim govorom in se je omejil le na bolj ali manj izčrpna poročila, je mo- Posebnl Nixonov svetovalec Kissinger je po včerajinjem pogovoru z Le Duc Thojem odpotoval v VVashington. Vse kaže, da gre za ponoven resen zastoj v pogajanjih. Datuma ponovnega srečanja med obema diplomatoma še niso sporočili, kaže pa, da se bosta morala še srečati, da bi definirali zadnje sporne točke. V Ljubljani so včeraj v prostorih Društva slovenskih pisateljev predstavili zbirko rezijanskih ljudskih pesmi z naslovom »Rožice ziz Rezije«. Pesmi je zbral In v književno slovenščino prevedel dr. Milko Matičetov, izdali pa so jo založbi Lipa iz Kopra in Za- ložništvo tržaškega tiska iz Trsta ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Predstavitvi so prisostvovali tudi župan iz Rezije Enzo Lettig in občinski odbornik Vittorio Di Lenardo, član izvršnega sveta SRS za kulturo Tomaž Bizajl in številne ugledne osebnosti slovenskega kulturnega življenja. Včeraj so se začela pogajanja predstavnikov KD, PSI, PSDI, PRI in SS za obnovitev levosredinske uprave v tržaški občini. Sporazumeli so se o načelnem političnem okviru, jutri pa bodo nadaljevali razgovore za dosego programskega sporazuma. goče ugotoviti izredno zanimanje, ki ga je avstrijska javnost posvetila izvajanju predsednika Tita. Avstrijski tisk poroča o govoru v glavnem korektno in objektivno, poudarja pa, da je bil govor, kar zadeva odnose z Avstrijo ter vprašanje slovenske in hrvaške manjšine, zelo oster. Vodilni dunajski časopisi, kot so organ vladne socialistične stranke »Arbeiter Zeitung*, dalje »Die Pres-se» in «Kurier» so objavili izvlečke iz Titovega govora na prvih straneh. Tudi dunajski radio je že v jutranjih oddajah zelo obširno poročal o Titovem govoru. «Arbeiter Zeitung* je v svojem poročilu predvsem poudaril, da Tito urgira odgovor na jugoslovansko noto. Čeprav je Jugoslavija potrpežljiva, ne bo dovolila morebitnih sprememb zakona o dvojezičnih topografskih napisih. Vprašanje slovenske manjšine na Koroškem tudi ni samo vprašanje Slovenije, ampak celotne Jugoslavije. Tudi «Die Presse* v poročilu na uvodnem mestu poudarja, da je Tito že drugič zavzel stališče do problema slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Tito je poudaril, pravi časopis, da mora Avstrija izpolniti vse obveze do manjšine, ki so predvidene v avstrijski državni pogodbi. »Die Presse* tudi poudarja, da Jugoslavija še vedno čaka na odgovor na svojo noto. »Kurier* pa pod naslovom »Tito kritizira Avstrijo* poudarja predvsem tiste odstavke iz govora, ko je Tito dejal, da bi bili odnosi z Avstrijo lahko dobri, če bi Avstrija izpolnila obveznosti iz državne pogodbe. Vsi časopisi tudi posvečajo veliko pozornost tistemu delu Titovega govora, ki govori o fašističnih silah v Avstriji, prav tako pa tudi njegovim besedam, da bo Jugoslavija še v naprej ostala ne vezana. Tudi koroški časopisi obširno poročajo o Titovem govoru. Pod naslovom »Jugoslavija še vedno čaka na avstrijski odgovor »piše Kartner Tages Zeitung, da je predsednik Tito v govoru v Ljubljani ponovno zavzel stališče do problema slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Po pisanju časopisa je Tito kritiziral Avstrijo, ker še vedno ni odgovorila na jugoslovansko noto. Časopis posebej poudarja, da Jugoslavija ne bo dovolila morebitnih sprememb sedanjih zako-nov ,:*d zadevajo pravice slovenske manjšine. Izpolnitev določil avstrijske državne pogodbe, je po besedah predsednika Tita, absolutna obveznost Avstrije. Dogodki na Koroškem pa ne zadevajo samo Slovenije, ampak celotno Jugoslavijo. Časopis tudi poudarja, da je predsednik Tito vztrajal pri svojem stališču o fašističnih elementih v Avstriji, čeprav je kancler Kreisky izjavil, da v Avstriji ni fašistov. Koroški časopisi v svojih poročilih navajajo tudi izvajanja Vinka Hafnerja, češ da je označil dogodke na Koroškem, kot del sistematične agitacije mednarodne reakcije, ki je naperjena proti Jugo slavi ji. Z. ZORKO prepričalo, da gre zares in da smo zares sposobni storiti ukrepe, ki so v korist naše države in njene enotnosti. To je takoj prevzelo vso deželo po dolgem in počez. Povsod je čutiti, kako je ljudem odleglo. Vidijo da gremo naprej, da je zveza komunistov tista sila, ki ie našla samo sebe in ki je spodbudila naš razvoj. Bilo je obdobje političnega zastoja, kljub gospodarskemu napredku, tu pa tam smo šli tudi nazaj, oziroma nekateri so hoteli po drugi poti kot smo si jo začrtali že v teku vojne. Ljudje so se začeli spraševati, kam to pelje, začeli so se bati za tisto, za kar so se bojevali, za enotnost, za položaj delovnega človeka kot poglavitnega dejavnika v družbi. Predsednik Tito je govoril tudi o odmevu sedanjih jugoslovanskih dogodkov po svetu Nekaterim ni všeč, ker smo tako odločno sklenili iti naprej in ne dovolimo da se naša revolucija izrodi. Nikdar nismo v vsem povojnem obdobju dovolili, da bi naša revolucija jedla svoje otroke, tega tudi zdaj ne bomo dovolili. Imamo pa pravico izločiti pleve od zrna. V nadaljevanju je predsednik Tito poudaril, da ima vse tisto, kar je bilo storjeno v Sloveniji veiik pomen tudi za vso državo. V polni meri moramo uresničiti samoupravljanje in storiti vse, da ne bomo več prihajali v težak položaj, kakršen je bil letos. Moramo doseči pogoje za trajno napredovanje brez odklonov. Glede nadaljnje politične dejavnosti je Tito omenil, da je treba biti potrpežljivi, da je treba ljudi prepričevati, hkrati pa skrbeti za ustavljen razvoj in izvajati vse, kar je bilo sklenjeno. Množice nam niso zamerile tistega, kar smo govorili, je dejal, zamerile so nam, ker tega nismo izvajali. Zdaj, ko smo začeli izvajati sklepe, smo priče novemu razpletu. Sergej Kraigher je omenjal mnogotere Titove obiske v Sloveniji in poudaril spoštovanje, ki ga slovensko ljudstvo goji do njega. Ko je govoril o sedanjem položaju v Sloveniji in ocenil pozitiven vpliv Titovega pisma na razvoj stanja, je hkrati poudaril pomembno vlogo, ki jo ima Jugoslavija v svetu s svojim primerom samoupravnega socializma. Za nas Slovence, ki živimo v tem delu Jugoslavije, je dejal Kraigher, pa je še posebno važna naša odprtost nasproti zunanjemu svetu, kar je poglavitna lastnost samoupravnega socializma. To, in pa neuvrščena zunanja politika Jugoslavije, je dvignilo ugled Jugoslavije v svetu, ki ga je pridobila s svojim dosedanjim bojem za mir proti imperializmu in za humane odnose med narodi. Visoko cenim, je dejal dalje Kraigher, izraze solidarnosti vseh jugoslovanskih narodov, ki smo jih bili deležni v zvezi z vprašanjem slovenske manjšine v Avstriji. V tem vidimo tudi uresničitev tistih globokih humanih ciljev, ki nas povezujejo z naprednim gibanjem vsega sveta. D. K. PRIMORSKI DNEVNIK 2 i 14. decembra I SINOČI MED RAZGOVOROM V PALAČI DIANA Prvi konkretni sporazum med strankami leve sredine Dogovorili so se za «politični okvir» - V potok se prično pogajanja o programu občinske uprave mmmmmpmm zL 'i i* • m Od leve proti desni: Pittoni, Legiša, Dolhar, Spaccini in Cokmi med nagovorom v palači Diana SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Soglasno so odobrili enotno resolucijo za konferenco o krajevnih avtonomijah V dokumentu navedene glavne zahteve ■ Prispevki prosvetnim društvom. Glasbeni matici, m godbam - Otvoritev telovadnice v januarju Dolinski občinski svet je na svoji sinočnji seji soglasno (KPI, PSI, Slov. skupnost. KD in PSDI) odobril resolucijo v zvezi z deželno konferenco o avtonomiji krajevnih ustanov, ki se bo začela v soboto v Vidmu. V svojem dokumentu občinski svet pozitivno ocenjuje ta dogodek ter poudarja zahtevo, naj konferenca predstavlja priložnost soočenja med upravitelji občin, pokrajin ter krajevnih skupnosti in deželno ustanovo v odprti razpravi o vseh težavah in problemih. Prav tako poudarja tudi zahtevo, naj konferenca izdela točna navodila, ki bi politično vezala deželni svet in odbor in na podlagi katerih bi se dosegla bistvena preureditev deželne ustanove v avtonomističnem smislu. Nato dolinski občinski svet navaja nekatere najbolj važne zahteve ki bi morale biti predtnet razprave na omenjeni konferenci. Te zahteve so: a) takojšnja ustanovitev, sporazumno z občinami, tako imenovanih Anhovskih skupnosti*, katerim mora dežela dodeliti finančna sredstva, kar bi predstavljalo dopolnitev nizkih državnih prispevkov Na sedežu KD v Palači Diani je bil včeraj prvi sestanek delegacij petih strank, ki so že v pretekli poslovni dobi upravljale tržaško občino. Prisotni so bili: za KD tajnik Coloni, namestnika tajnika Vigini in Rinaldi ter tajnik občinskega odbora KD Ghersi; za PRI tajnik Mau-ro, namestnik tajnika Gargano in Oliviero Fragiacomo: za PSDI tajnik De Gioia, Berce in Gei; za PSI Ghersi. Mislei, Pittoni in Teiner; za Slovensko skupnost Dolhar in Legiša. Prisoten ie bil tudi župan Spaccini. Po sestanku so izdali sporočilo, v katerem je rečeno, da je na sestanku najprej pokrajinski tajnik KD Coloni na kratko analiziral volilne izide in njih politični pomen ter končno predloge pokrajinskega odbora KD glede sestave občinskega odbora. Za njim so spregovorili: za PRI Mauro, za PSDI De Gioia. za PSI Pittoni in za SS Dolhar. Ob zaključku sestanka so se dogovorili za skupno izjavo, v kateri je rečeno, da je «vseh pet strank izrazilo voljo, da ija dal ju jejo politiko sodelovanja levega centra v Trotu, ki so jo volivci tako odločno ZA VSAKO URO STAVKE SO JIM ODTRGALI ZA 2 URI IN POL PLAČE Stavke v GMT zaradi nesorazmernih odtegljajev na plačah uslužbencev Delavski svet je zadevo prijavil sodišču ■ Gre za posledico razčlenjenih stavk, ki so najučinkovitejše sredstvo delavskega pritiska na delodajalce ANPPIA — Združenje bivših antifašističnih preganjancev, AN Pl — Vsedržavno združenje partizanov Italije in ANED — Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih prirejajo v nedeljo, 17. t.m. ob 15. uri na strelišču pri Opčinah SPOMINSKO SVEČANOST ob 31. obletnici mučeniške smrti Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnjala, ki jih je posebno fašistično sodišče obsodilo na smrt. Govorila bosta senator Paolo Šema in občinski odbornik Dušan Hreščak. Predsedovala bo domačinka Stanka Hrovatinova. podprli. Na osnovi sklepov vodilnih organov strank so predstavniki KD, PRI, PSDI, PSI in SS izrazili prepričanje, da je takšna politika najustreznejša, da se v Trstu zagotovi demokratična in ljudska politika, nadaljnji socialni in gospodarski razvoj in ozračje omikanega sožitja, miru in sodelovanja z bližnjimi narodi, kar je nujno za uveljavitev •vropske vloge mesta. Pet delegacij je zato sklenilo, da prično takojšnje razgovore o programu, da se čimprej sestavi tržaški občinski odbor. Pet delegacij je bilo poleg tega soglasno, da se razpravlja o programu na osnovi političnega sporazuma o levi sredini, ki te bil podpisan avgusta 1970 in ki je še veljaven*. Prihodnjič se bodo sestali v petek 15. decembra. Prvi sestanek petih strank ni bil <*i!olj formalen, kot se je prvotno oričakovalo, saj gre za dosego pomembnega sporazuma, da se razpravlja na osnovi že 1970. leta dogovorjenega »političnega okvira*, ki določa odnose med levo sredino in ostalimi opozicijskimi strankami, ko je bilo rečeno, da gre za upravo, ki je sicer avtonomna in ki ima lastno večino, vendar pa je tudi odprta za prispevek opozicije v okviru ustavnih določil. Na teh pogajanjih se torej ne bo več govorilo o splošnih političnih vprašanjih usmeritve občinske u-prave, oziroma točneje širše pomembnih političnih odnosov med strankami, temveč bo že v petek v ospredju konkreten program občinske uprave, kj pa tudi najbrž ne bo predstavljal večjih težav, saj gre v bistvu za nadaljevanje programa dosedanje občiaske uprave, ki jo bo ponovno vodil župan Spaccini. Bdj zapleteno bo najbrž razdeljevanje mest v občinskem odboru, kjer je običajno prihajalo do daljših razprav in zapletenih ravnovesij med strankami in strujami v strankah. Za sedaj prevladuje zmerni optimizem, da bo mogoče pogajanja zaključiti v krajšem času. 15. t.m. ob 19.30 bodo na sedežu Kmonrcija za razvoj trgovsko - turistične vloge Trsta v prisotnosti funkcionarja finančne intendance dr. Riz za izžrebali dobitke za nagradni natečaj, M ga je priredil konzorcij. Delavci industrijskih podjetij metalurške stroke bodo še danes in jutri stavkali na osnovi smernic, ki 50 jih v federacijo kovinarjev povezani sindikati FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM oklicali ob koncu prvega kroga pogajanj za novo delovno pogodbo. Tedaj je namreč FLM (zveza kovinarskih delavcev) sklenila, da okliče v vseh tovarnah skupno 20 ur razčlenjenih stavk. Večina tržaških kovinarjev je mejo 20 ur že prekoračila, nekateri pa stavkajo še te dni. Rok 20 stavkovnih ur zapade namreč jutri o-polnoči, ko se bodo vodstva kovinarske zveze še enkrat sestala in odločala o novi fazi boja. Pri tem bo odločilna ocena o doseda- njem poteku pogajanj s «Confindu-strio* in »Intersindom*. Ker pa ta pogajanja doslej niso obrodila pozitivnih sadov in se, nasprotno, širi notranja in zunanja represija pro ti delavcem in sindikalistom, ni izključeno, da bodo kovinarski sindikati že 15. decembra oklicali nov. še bolj zaostren, val stavk. V Trstu so včeraj skoraj v vseh tovarnah kovinarske stroke stavkali po eno uro. 'To je, v bistvu, skopa kronika dogodkov. Pri tem pa je treba poudariti, da pomeni, ob avtomatizaciji in povezanosti vseh proizvodnih procesov v sodobni industriji, več enourna stavka danes, kot tridnevna stavka pred trideset IIIIIHIIIIIlUIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllfUlUIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMIIIMIIIIIIIinimillll V NEDELJO NA TRGOVINSKI ZBORNICI PODELJEVANJE NAGRAD ZA PRIVRŽENOST DELU Med nagrajenci številni Slovenci - Priznanje za kmetijsko posestvo, staro pol tisočletja V glavni dvorani trgovinske zbornice bodo v nedeljo dopoldne podelili priznanja v okviru natečaja o privrženosti delu in gospodarskemu napredku, ki ga vsako leto prireja tržaška ustanova. Letos bo prejelo priznanje 105 ljudi, in sicer 55 delavcev in nameščencev z več desetletij službe (eden med njimi ima za seboj kar 50 let službene dobe), 42 industrijskih, trgovinskih in obrtnjških podjetij, ki delujejo že nad 30 let v tržaški pokrajini in šest kmetijskih posestev, ki obstajajo že več sto let ter eno industrijsko in eno trgovsko podjetje, ki sta vnesli v svoje obrate nove naprave za posodobljenje proizvodnje in v prid zaposlenemu osebju. Med nagrajenci je tudi več Slovencev ; posebno priznanje za uvedbo sodobnih naprav bosta prejeli delniška družba Gaslini in trgovska tvrdka Ferruccio Job, za kmetijska posestva pa bodo prejeli nagrade Andrej Her-vat (posestvo staro 500 let), Josip čurman (300 let)’ Dušan Milič (300 let), Miroslav žagar (300), Anton Ra-žem (200) in Giuseppe Stopper (200 let). Pripominjamo, da smo v tej zvezi sinoči prejeli od trgovinske zbornice krajše sporočilo o nedeljski slovesnosti, v katerem so imena slovenskih kmetov, ki bodo prejeli omenjene nagrade, napisana po naše, to je s strešicami in pri večini tudi v pravi slovenski obliki, kar je menda prvič, odkar obstoja zbornica v sedanji sestavi. Predavanja o IVA Prvo predavanje o IVA, ki ga je Slovensko gospodarsko združenje organiziralo sinoči v Nabrežini, je popolnoma uspelo. Pred polno dvorano sta predavatelja dr. Stanislav Oblak in Rudolf Jagodic, analizirala novi davek in nakazala vse kar bo potrebno vedeti od 1. 1. 1973 dalje ter kako bo treba voditi predpisane knjige. Predavanje bo še: DANES, 14. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa štev. 9. Predavanje bosta vodila dr. Stanislav Oblak in Rudi Jagodic. Strokovnjak Jagodic bo, kakor že najavljeno, vodil tudi urad za IVA, ki je bil u-stanovljen pri Slovenskem gospodarskem združenju in ki bo začel poslovati v ponedeljek, 18. decembra. U-rad bo posloval v dopoldanskih urah, j omenjeni strokovnjak pa bo prisoten 1 vsak dan tudi od 10. do 12. ure. Izila je knjižna zbirka JADRANSKEGA KOLEDARJA ZA LETO 1973 Brž si jo zagotovite pri poverjenikih ali pa v Tržaški knjigarnil leti. Učinek razčlenjenih stavk je prav zmešnjava, ki nastane po eni uri, ko se ves (ali delno) proizvodni proces ustavi. Posebno veliko zmešnjavo povzročajo razčlenjene stavke v tovarni velikih strojev v Boljuncu, kjer dobršen del proizvodnje poteka na osnovi kratkih tekočih trakov. Tako je zaradi različnih ocen razčlenjenih stavk, izbruhnil močan sindikalni spor v GMT Zadnje dini novembra je uprava podfletja sklenila, da «kaznuje* delavce, ker so posegli po tej tako učinkoviti metodi boja. Proti vsem pravilom in proti statutu o pravicah delavcev, ki izrecno določajo, da lahko podjetje odtrguje delavcem samo čas, ko so stavkali, je uprava podjetja sporočila delavskemu svetu da bo stavkajočim delavcem odtrgala 2 uri in pol plače za vsako uro «razčienjene stavke* To so člani delavskega sveta odločno zavrnili in ocenili kot grobo izzivanje. Prepričani pa so bili, da bo zaradi protesta sindikalistov u-prava umaknila svoj predlog. Zgodilo se je prav narobe, da je uprava svojo grožnjo uresničila. Ko se delavci tovarne «Grandi motori* prejeli te dni plačo, so opazili, da jim je podjetje zaračunalo uro stavke «po 2 uri in pol* in ustrezne odbitke. Delavski svet je ne- ter nujno potreben pogoj, da bi skupnosti lahko izvajale svoje programske naloge ter uresničevale razvojne načrte: b) splošna uvedba pooblastil krajevnim ustanovam pri izvrševanju deželnih upravnih funkcij, kar bi pomenilo sodelovanje in odgovornost krajevnih ustanov pri delovanju raznih upravnih sektorjev v pristojnosti dežele: c) reforma nadzornega sistema nad krajevnimi ustanovami v demokratičnem in avtonomističnem smislu, bodisi kar se tiče dejavnosti pokrajinskih nadzornih odborov kot njihove preureditve, in tudi conske preureditve: d) uvedba pravilnega odnosa v finančnih zadevah med deželo in krajevnimi ustanovami, ki naj bo v skladu z demokratično programsko politiko in ki bi istočasno onemogo- ’ čil kakršenkoli poskus razlikovanj ter klientelizma, sloneti pa bi moral na osnovi prenosa deležev deželnih dohodkov krajevnim ustanovam. Poudarjajoč veliko zaslugo, ki jo bo lahko imela decentralizacija za občine, ki se nahajajo v posebnem položaju, zahteva, da konferenca analizira težke pogoje občin s pretežno slovenskim prebivalstvom, ker osrednja in deželna vlada nista Še rešili zadevnih vprašanj. Občinski svet poudarja tudi nujnost decentralizacije, oziroma po globljene preureditve deželne upravne dejavnosti, ter uveljavitev kra-1 jevnih ustanov tudi pri deželnem ! gospodarskem načrtovanju. V tej perspektivi zahteva splošno zakonsko ureditev in okvirna pooblastila za posamezna vprašanja. Tako je nujno potrebno uvesti specifična pooblastila glede kmetijstva, šolstva, socialnega skrbstva in javnih del. Dokončno besedilo resolucije so sestavili po kratkem posvetovanju z načelniki svetovalskih skupin, ker je predstavnik skupine KD predložil skoraj enako resolucijo kot občinski odbor. Resolucijo odbora so ! tako soglasno odobrili z malenkostnimi popravki. Občinski svet je soglasno odobril tudi prispevke prosvetnim dni štvom in godbam v dolinski občini ter Glasbeni matici. Prosvetnim društvom, godbi v Ricmanjih in godbi v Dolini ter Glasbeni mati ci, ki razvijajo plodno dejavnost v dolinski občini, so odobrili vsakemu prispevek po 100.000 lir. Ob začetku so župan in odborniki odgovorili na razna vprašanja občinskih svetovalcev. Na zadevno vprašanje, oziroma pritožbo, je župan ostro kritiziral ravnanje pokrajinske turistične ustanove, ki je zavrnila prošnjo dolinske mladine za prispevek za tradicionalno «maj-nico* v Dolini. Glede občinskega spomenika padlim v NOB je župan odgovoril, da je bilo v ta namen določenih 2,5 milijona lir v letošnjem proračunu in da bo enaka vsota vključena v proračun za leto 1973 in za leto 1974, tako da bi spomenik lahko odkrili leta 1975 ob 30. obletnici osvoboditve. Odbornik za mladino in šport pa je od govoril, da bo telovadnica v Do lini v kratkem dokončana in da bo otvoritev verjetno v januarju. Mlada uradnica podlegla poškodbam Mi m Včeraj popoldne je umrla 23-letna uradnica Flavia Mavelli iz Ulice Solferino U. V Miramarskem drevoredu jo je v ponedeljek pozno zvečer podrl 26-letni Giuseppe Far-ra iz Križa 579. Farra se je peljal s svojim fiatom 500 po Miramar-skem drevoredu namenjen v mestu, ko je Mavellijeva nenadoma prečkala cesto pred plesno dvorano »Pineta*. Zaradi precejšnje hitrosti, saj je prehiteval vrsto avtomobilov, Farri ni uspelo, da bi pravočasno zavrl in tako je podrl mlado uradnico, ki je najprej z glavo razbila prednjo šipo avta, nato pa jo je sunek vrgel skoro deset metrov daleč. Pri hudem padcu si je dvakrat prelomila levo nogo in hudo potolkla po glavi in čelu. Sprejeli so jo v nevrokirurškem oddelku bolnišnice s pridržano prognozo, včeraj ob 17.15 pa je podlegla poškodbam. ■iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiititiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimuMiiiiiiiiiiiiii PREJŠNJO NOC V UL. EREM0 Poseg agentov preprečil oropanje lastnice tobakarne Dva nepridiprava so aretirali v avtu, ki sta ga skušala ukrasti, tretjega z vzdevkom «iure», pa še iščejo Agenti letečega oddelka so včeraj aretirali dva mladeniča, ki sta mudoma oklical dveumo razčlenje- surnljivo stikala po avtomobilih in no stavko, danes pa še eno uro. skušala ukrasti avto, ki je bil parkiran v Ul. Eremo. Po mnenju a-gentov letečega oddelka sta tatova nameravala oropati tudi lastnico bližnje tobakarne skupno s tretjim pajdašem, ki pa je pravočasno zbežal. Nekaj pred polnočjo prejšnje noči, je zabrnel telefon centrale na kve sturi: «Po Ul. Eremo in Ul. Ros-setti stikajo trije sumljivi ljudje, ki so tudi odprli nek avto*, je dejal miiiniiiiiiiiiiiiiiiijiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiNiniiNiiMiHiiiiiiHHiiiiniiiiiiNiimif VČERAJ PRED 8. URO NA TRGU DALMAZIA Takoj zatem so predstavniki delavskega sveta šli k upravi imeli daljšo razpravo z ravnateljem podjetja in drugimi člani upravnega sveta. Ker tudi ta razgovor ni obrodil zaželenih sadov in sta obe strani vztrajali pri svojih stališčih, je delavski svet prijavil zadevo sodnim oblastem, ki bodo morale preučiti pravno plat zadeve in izreči razsodbo. 11 lažje ranjenih zaradi trženja med openskim tramvajem in šestico Vzrok trčenja je verjetno neupoštevanje rdeče luči na semaforu - Šofer avtobusa je z ostrim zaviranjem preprečil bočno trčenje - Med poškodovanimi je tudi 11-letna deklica Pred bivšo kavarno Fabris na Trgu Dalmazia sta včeraj zgodaj dopoldne trčila openski tramvaj in nabito pob avtobus proge štev. 6. Trčenje bi utegnilo imeti zelo hude posledice b se je treba zahvaliti le vozniku avtobusa, ki se je z zaviranjem to naglim okretom izognil silovitemu trčenju. Zaradi padcev v avtobusu se je samo lažje poškodovalo 11 potnikov to tudi avtobus to tramvaj sta lahko odpeljala brez posega gasilcev. Bilo je okrog 7.30, ko je s postaje na Oberdankovem trgu odpeljal tramvaj, ki ga je vozil uslužbenec ACEGAT Leander Hrovatin z Opčin. Ko je privozil do križišča z Ul. Ghega, se je na semaforu prižgala navpična luč, ki daje prosto pol tramvaju. Ko je ta bil že na polovici cestišča Ul, Ghega. je pribrzel po njej avtobus štev. 6, ki ga je vozil šofer Antonio Bono. Verjetno je voznik zagledal rumeno luč in skušal preiti križišče, preden bi se prižgala rdeča luč na semaforu. Točni vzroki niso znani, govori se celo o okvari na semaforu, ki naj bi kazal obema voznikoma prosto pot Vsekakor je Bono samo v zadnjem tre nutku zagledal pred seboj zapreko: moder tramvaj, ki mu je križal pot le nekaj metrov daleč. Z vso silo je skušal zavreti vozilo to je ostro obrnil na levo, da bi zavozil mimo zadnjega dela tramvaja. To pa mu je uspelo le delno: izogni) se je trčenju v bok tramvaja, težki vozili pa sta se vseeno podrsali. Tramvaj, v katerem je bilo poteg voznika in sprevodnika samo šest potnikov, se je ustavil skoro na mestu, medtem ko je avtobus prevozil še skoro trideset metrov to obstal sredi trga. Iz avtobusa so izstopili prestrašeni potniki, ki so med zaviranjem popadali s sedežev. Med njimi je bilo tudi nekaj ranjenih, ki so jih nemudoma odpeljali v bolnišnico. Vsem pa so ugotovili samo lažje poškodbe, udarce in odrgnine, zaradi česar niso nobenega sprejeli na zdravljenje, ampak so jih samo pregledali. Ranjenci so: 58-letna Lucia Briscik vd. Gerlam iz Zgonika (udarci po re-brih. 7 dni zdravljenja), 23-letna urad niča Claudia Filippi iz Miramarske-ga drevoreda 46 (udarci po licih in rokah, 7 dni zdravljenja), 23- letna gospodinja Mailia Dudtoe por. Diracca iz Ul. Orlandim 31 (močan udarec po ramenih, 15 dni zdravljenja), 30-letna prodajalka Pia Brombira iz Ul. Giusti 10 (udarec po rami to trebuhu, 10 dni zdravljenja), 70-letna Maria Lo-viscek por. Žerjal iz Ul. Baseggio 71 (udarec po plečih to nogi, 7 dni zdravljenja), 52-letni tiskar Ferruccio Ber-toltoi iz Ronk Drevored Garibaldi 79 (udarec in odrgnina po levi nogi. 7 dni zdravljenja), 26-letni uradnik Giorgio Krečič s Furlanske ceste 461 (udarec s podplutbo na levih sencih, 7 dni zdravljenja) to 17-letni mehanik Franco Asseliti iz Miramar-skega drevoreda 45 (udarec po čelu, 5 dni zdravljenja). V otroško bolnišnico »B. Garofolo* pa so prepeljalj z rešilnim avtom Rdečega križa 12-let-no Patrizio Franceschinel iz Ul. Gret-ta 16, ki je zadobila udarce po kolenih in plečih. Malo Patrizio so pridržali v bolnišnici na opazovanju. Na kraj trčenja so prihiteli karabinjerji, medtem ko sta dva redarja u-rejevala promet, da ni prišlo do večjega zastoja. V kratkem sta avtobus in tramvaj lahko odpeljala, prvi v mehanične delavnice ACEGAT v po pravilo, drugi pa proti openski tram vajski postaji. neznanec. Pod poveljstvom mareša-la Dellie je takoj odbrzela na kraj policijska izvidnica in agenti so res opazili v fiatu 850 pred poslopjem v Ul. Eremo 1 dve osebi, ki sta se globoko sklanjali, da ju ne bi opazili. Ko so se približali so zagledali starega znanca policije in sodnih dvoran Aureliana Boleta in mla. dega dolgolasca. Nepridiprava sta že povezala žice za vžiganje motorja da bi lahko takoj odpeljali avto. Seveda so ju agenti takoj aretirali in na kvesturi uradno identificirali za 26-letnega Aureliana Boleta iz Ul. Soncind 36 in 23-letnega Giovan-nija De Mea po rodu iz Tržiča, bivajočega v Trstu v Ul. Giuliani 12. Ko so agenti zaman iskali tretjega člana tolpe so opazili, da se iz notranjosti fiata 850, v katerem sta sedela Bde in De Meo, vidi naravnost vhod tobakarne last Amelie Fabietti por. Renys iz Ul. Sette-fontane 49/1 Lastnica je agentom potrdila, da je nekaj minut poprej vstopil v tobakarno mlajši človek, ki si je sumljivo (^dedoval prodajalno. Bole in De Meo sta potrdila, da sta čakala prijatelja, za katerega pa sta trdila, da poznata samo vzdevek »Jure*. Po mnenju agentov so vsi trije čakali, da bo Renyso-va zaprla tobakarno, da bi jo napadli in oropali denarja, ki ga je nosila domov. »Jureta* še aktivno iščejo, medtem ko sta Bole in De Meo v zaporu pod obtožbo kraje z obtežilnd-mi okoliščinami. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom FILIBERT BENEDETIC PRAVILA IGRE Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost) Razpored predstav glej pod rubriko »Gledališča*. GLASBENA MATICA Trst Sezona 1972-1973 Četrti abonmajski koncert Jutri, 15. decembra 1972 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KLAVIRSKI RECITAL DUBRAVKE TOMŠIČ-SREBOTNJAK Spored: Scarlatti, Beethoven, Chopin, Liszt Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Prosvetno društvo »Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu priredi danes. 14. t.m. ob 20.30 v društveni dvorani v Ul. Montecchi 6 CANKARJEVO PROSIAVO Vljudno vabljeni S P D T vabi na 3. predavanje sezone 1972-73. inž. Milana Ciglarja, ki bo opisal in prikazal diapozitive PO GOZDOVIH IN PLANINAH SUTJESKE Jutri 15. decembra 19722 v Ul. Geppa 9/1. Jutri, 15. decembra ob 17. uri ALOJZ REBULA CIRIL KOSMAČ Ob izidu novih knjig u-glednih slovenskih pisateljev, ki bodo priložene Jadranskemu koledarju za leto 1973, vas vabimo v Tržaško knjigarno na SREČANJE z avtorjema in predstavniki založb: Mohorjeva družba v Celju, Mladinska knjiga in Založništvo tržaškega tiska. U&adka 'nu&atoia TRSI Ul sv Frančiška 20 Tel 61-792 KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST . TEL. 196-301 Vlale XX Settembre št 16/111 Podaljšani plačilni roki zaradi stavk v bankah Ker so te dni v Trstu stavkali bančni uslužbenci je prefektura s svojim odlokom sklenila podaljšati uradne plačilne roke. Zato velja, da so plačilni roki dolgov in drugih plačilnih obveznosti, ki so zapadli pri Tržaški kreditni banki in Banco di Sicilia, podaljšani za petnajst dni (do 21. decembra); za Banco di Napoli do 20. decembra za Banca Cnmmercia le Italiana in za 1 Credito Ttaliann prav tako do 21. decembra. Podaljški rokov veljajo za dolgo ve in druge finančne obveznosti, ki so zapadli na dan stavke in pet dni poeneje. Mali oglasi Samopostrežna trgovina na Opčinah išče 2 vajenki. Telefonirati na št. 212-197. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 14. decembra VOJMIR Sonce vzide ob 7.38 to zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 11.46 in zatone ob 0.00. Jutri, PETEK, 15. decembra KRISTINA Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,1 stopinje, najnižja 6,7, ob 19. url 7,6 stopinje, zračni pritisk 1033 mb. rahlo narašča, veter 2 km na uro, jugovzhodni, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 12,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. decembra 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 11 oseb. Umrlt so: 72-letna Elisabetta Quaiat vd. Zorini, 84-letni Giuseppe Bradač, 68-letni Anton Saule, 75-letna Pieri-na Vucetic, 70-letni Rocco Cardillo, 75-letna Valeria Cergol por. Francia, 85-letni Antonio Aragni, 71-letna Lucia Bevilacqua vd. Micheltoi, 89-letna Caterina Nushak vd. Scheel. 75-letna Alda Bertoli, 76-letna Maria Mica vd. Campanialli. Požar suhljadi pod Katlnaro h neznanih vzrokov se je včeraj razvnel požar na travnikih med Ka-tinaro in Rovtami in zajel okrog 10.000 kv. m trave in suhljadi. Na kraj so kmalu po 16. uri dospeli gasilci iz novega pristanišča pod poveljstvom vodje oddelka Correi-neja. Požar so pogasili po 18. uri. škoda je samo na travnikjh, ker se plameni niso približali naseljenem’ področju. KULTURNI DOM Danes, 14. t. m. ob 16. uri za abonma red G: F. Benedetič «Pravila igre*. Scena — Sveta Jovanovič, karska izvedba — Demetrij Gej, a0, stumi — Anja Dolenc, glasba — jan Vodopivec, režija — Andrej Hieng. Jutri, 15. t. m. ob 15.30 za abonma red H. , Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred Pn' četkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom prestav, pri blagajni Kulturnega doma. tel. 734-265. VERDI Zaradi uspeha prejšnjih izvedb je vodstvo gledališča Verdi sklenilo s* enkrat ponoviti Puccinijevo oper® »Madame Butterfly». Ponovitev, izv®f abonmaja,, bo danes, 14. t. m. 00 20.30 s premiersko zasedbo. Vstopnice so na razpolago pri g"-dališki blagajni (tel. 31948). V petek ob 20.30 pa bo za abon- majski red A premiera Mozartove o-pere »Figarova svadba* v režiji earla Del Monaca. Nastopili bodo pevci znani z dunajskih in salzbur ških odrov kot so Wi]ma Lipp. vera Miljakovič, Ernst Gutstein, Agnes Baltza. V ostalih vlogah boj® nastopili Heinz Holecek, Nucd Con® Angelo Nosetti, Mario Guggia, seppe Botta, Dario Zerial in GiaW» Jenco. ^ Vstopnice so na razpolago Pn * dališki blagajni. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 »Kralj Lear*. P® novitve bodo do 23. t.m. Vodstvo g" dališča opozarja abonente, da a deže pravočasno rezervirajo. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V organizaciji Slovenske prosve® bo gostovalo na Tržaškem Prešernovo gledališče iz Kranja s Cankarje'' igro Za narodov blagor. V sobo®* 16. dec. ob 20.30 v Finžgarjevem do mu na Opčinah, v nedeljo, 17. dec... 16. uri v Marijinem domu v UH Risorta 3, in ob 20.30 prav tako nedeljo, v Kinodvorani v Bazovici. Gledališča Kino Capella Underground 19.00 in Eden 15.30 »I compari* Warren no», Richard Widmark. Barvni film- sola?* Barvni film za vse. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure) ^ AlTAlabarda. Istrska ulica 7: A ^ leno. Ul. S. Cilino 36 (Sv. lv®™^, Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; zan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) pi A. Barbo, Trg Garibaldi Gretta, Ul. Bonomea 93: Godin® p], GEA, Ul. Ginnastica 6; S. 1®»**’ Felluga 46 (Sv. Alojzij). Prispevki V počastitev spomina pok. Olge Lavrenčič daruje Hudi * 2.000 lir za Dijaško matico. jjjči Ob obletnici smrti mame daru)® Pečar 5000 lir za ŠZ »Bor*. V počastitev spomina pok-Pečarja darujeta Viktorija ij ,* • Gerdovič 2000 lir za PD “Lon^ Katinara*. SOŽALJE rellg> Ob nenudni smrti brata p^of- ffl- svoji delovni tovarišici Nadji jevi člani uredništva In ,,pt?VfjšiT* morskega dnevnika ter j,))«-tržaškega liska svoje globoko ®* Naznanjamo žalostno vest je za vedno zapustil naš dragi Anton Saule Pogreb bo danes, četrtek iz mrtvašnice glavne bolnišnic • U Žalujoči: žena Sergio In nevesta Trst, 14. decembra 1972 * 21.0° »Strategia del ragno*. Bernar Bertolucci — Italia 1970. 18raJ ' Alida Valli to Giulio Brogi- 8®1 ni film. Nazionaie 15.00-i8.30-22.00 «11 F®1®' no*. Barvm film. Marlon Brano® Fenice 15.30 «Shaft colpisce anC ra*. Richard Roudtree to Gunn. Prepovedano mladini pod letom. Beai' ty, Julie Christie. Prepovedano n®8 dini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 Agatha Crish• «Champagne per due dopo U — nerale*. Hayley Mills, Britt 68 land. Detektivka. , Excelsior 16.00—22.15 «La prima [*”„ te di quiete». Barvni film. A*®' Delon, Sonia Petrova. Prepoved®1* mladini pod 14. letom. . Ritz 16.00 «Quando le leggende n"*1* Aurora 16.00 «L’arancia mecc®1®^ Barvni film. Prepovedano ml*®1® pod 18. letom. oj. Impero 16.30 «11 mascalzone*- chard Burton. Barvni film. Capitol 16.30 »...e poi lo chiam®r®j* il magnifico*. Barvni film ®® Cristallo 16.30 «Ma papa ti 1®®° desi' Filodrammatico 16.30 »I sette deri di una vergine*. Barvni ® Prepovedano mladini pod 18-Moderno 16.00 »La piu bella s‘° di Dikens*. Igra: Alec Guinnes-Vittorio Veneto 16.00 »Omicidio v vocazione*. Ivo Garrani in ’pre. ria Ciangottini. Barvni film- "i povedano mladini pod 14. *e . Ahbazia 16.00 «Per pochi doli®11 cora*. Barvni westem. Igr®-liano Gemma. . ^ Ideale 16.00 «Prpga Dio e scava®^ fossa* Robert VVoods to J®^ meron Barvni film. Astra Rezervirano za Cineforum-Kino Opčine 18.00 »Vampire s®°1 Film za vse ^ Razstave Demetrij Cej razstavlja v Pj°j|nin nem društvu Ivan Grbec v »Kf ^ do 17. t. m. Razstava je odP1!8 ne delavnikih od 17. do 20. ure, °D deljah od 10. do 13. ure. GORIŠKI DNEVNIK VČERAJ V DEŽELNEM SVETU LINHARTOV VEČER, KI JE BIL POSVEČEN TUDI ZAMEJCEM Določena nova finančna sredstva Radovljiški občani z odprtim srcem sprejeli svoje brate iz Benečije Enakopravne manjšine - trajni mostovi miru - Nastop zbora «Rečanj» ter deklamiranje pesmi beneških avtorjev - Podelitev Linhartovega priznanja društvu «lvan Trinko» za ribiče in celodnevni pouk na šolah k prvi zakon so glasovale vse svetovalske skupine, pri drugem pa so se vzdržali svetovalci MSI Med šolami s celodnevnim poukom posebno uspešni šoli v Števerjanu in Dolenjem na Goriškem Deželni svet je včeraj sprejel 3V3 nova zakona oziroma pravil-dva zakona, ki določata nova taančna sredstva za posege v o-“'fru že obstoječih deželnih norm. frvi se nanaša na deželne prispevka v korist domačim ribičem, dru-® Pa določa nove denarne razpoložljivosti za uvajanje celodnevnega pouka na šolah v Furlaniji - Juraki krajini. Razprava o zakonu, ki določa no-. Posege v prid ribičem, se je ^nela že na predvčerajšnji seji, f° ja o njem spregovoril svetovale Paiscolat (KPI). O Pascoiato-posegu smo kratko poročali v earajšnji številki. Včeraj pa so se Tešili k besedi še trije svetoval-in sicer Trauner (PLI), D’Anto-ni (PSDI) in Metus (KD). Vsi tri-1® so se v bistvu izrekli za novo prva dva pa sta postavila 2ahtevo, naj bi dežela uredila svojo kreditno politiko tako, da bi wdi ribiči lahko posegali po poso-i1?*1, ki so sicer namenjena dežel-ri!ni obrtnikom, svetovalec Metus j*3 je predlagal, naj bi dežela v namen ustanovila poseben aenar-111 sklad. Skupina komunističnih Svetovalcev je v tej zvezi predla-?ala deželnemu odboru, naj bi se ^Vzel za to, da bi bilo ribičem ® tržaške pokrajine dovoljeno o-Pravljati svoj posel vsaj v zimskih ^secih v istem obsegu kakor pred orOejitvami, ki so jih vnesli na to ^ roč je, ko je začel obratovati Mftov(xl Trst — Ingolstadt. Komunistični predlog je bil soglasno sprejet. Glede na izjave odbornika za industrijo in trgovino Dulcija, da bo dežela v prihodnje prevzela še nove pobude v korist ribičem, je komunistična skupina umaknila še dva predloga, ki ju je poprej predložila k izvirnemu besedilu novega zakona. Pri končnem glasovanju je bila dosežena soglasnost. V zvezi z novo sprejetim zakonom je odbornik Dulci naglasil, da so s svežimi 220 milijoni lir razpoložljiva sredstva za ribiče na-rastla na 760 milijonov lir, poleg tega pa določa zakon še po 100 milijonov lir na leto do leta 1975. Kolikor bi se ta vsota izkazaia za nezadostno, je zaključil Dulci, se bo dežela potrudila, da najde v okviru vsakoletnih proračunov še nadaljnja sredstva za poseganje na to področje. Zatem se je začela razprava o zakonu št. 365, ki določa nova finančna sredstva za uvajanje celodnevnega pouka na šolah, po prejšnjem deželnem zakonu št. 12 iz lanskega leta. Z omenjenim zakonom je dežela dala na razpolago 120 milijonov lir, sredstva pa so že povsem pošla, in sicer za ureditev 14 osnovnih in 5 srednjih šol. Z novim zakonom daje dežela na razpolago za letošnje leto nadaljnjih 100 milijonov lir. Po kratki obrazložitvi svetovalke Pittino (K D), so o novem zakonu spregovorili svetovalci Puppini (MF), Mo- relli (MSI), Bosari (KPI) in Co- i,i,n,...................... z VČERAJŠNJEGA SESTANKA PRI DEŽELNEM ODBORU Novi prekopi v zaledju Ogrožajo Jadransko morje Zaželeno sodelovanje med našo deželo in Slovenijo Prekopu Ren-Donava manjka samo še 80 km, medtem ko se na jugu pojavlja prekop Donava-Solun Na sedežu deželnega odbora je: pričanje, da bosta Italija in Jugo-630 včeraj dopoldne posvetovanje slavija našli način za sodelovanje 0 Plovnem prekopu, ki naj bi ga! pri uresničevanju novih vodnih po- Sjejjali iz Trsta mimo Trevisa v “eoetke, da bi tako medsebojno Rezali tržaško in beneško indu-r^isko cono. Sestanka so se udeleži tudi trije strokovnjaki iz Slonje, in sicer znanstveni svetova-^ pri Institutu za hidravlično eko-Sjfiijo iz Ljubljane inž. Viljem J*®protnik, znanstveni svetovalec r^tituta za urbanistiko, prav tako ? Ljubljane, dr. Vinko Mlakar, in ®Vedenec Janko Lajovič. ■ Slovenski strokovnjaki so se ude-posvetovanja kot pomembni j^sedniki naše dežele pri tej noji Pobudi, saj se v Sloveniji pri-r^rija načrt za speljavo vodne |0. ki bo povezovala Sočo s Savo /I Donavo, obe vodni poti pa naj ? v prihodnje predstavljali glavno [“'"astrukturo za »evropsko luko®, j naj bi nastala ob severnem ®dranu kot nekakšna protiutež za v?»ki pristaniški kompleks s teži-v Rotterdamu. Z italijanske Tfni so bili prisotni poleg pred-jf®*ika deželnega odbora Berzanti-p strokovnjaki dr. M. Bernardo p Benetk, inž L. Berti in dr. B. . pissinotto iz Trevisa, inž. E. Chia-p 3 za industrijsko cono Ausa — jpno, dr. C. Morelli iz Rima, inž. jt' Menegolli iz Trsta in predsednik PpUorcija za beneško vodno pot, v J*113 sedež v Vidmu in upraivo v Trevi.su, dr. G. Di Maniago. Na posvetovanju so strokovnjaki gasili, da bo v zaledju kmalu pSfajen prekop, ki bo povezoval 6ke Ren, Maina in Donava. Tre-fitno je namreč v gradnji še zad-11' odsek prekopa v dolžini 80 ki Jjjhetrov, nakar se bo konkurenca jpemih luk v odnosu do Jadrana “J°čno povečala. Zato se na naši 1 pni nujno postavlja vprašanje, preprečiti, da bi se ta konku-Ppa usodno odrazila na blagov-fp1 prometu čez naše področje. Jfifiljanski izvedenec Lajovič je v [p zvezi omenil, da se bo januarja r*nodnjega leta ponovno sestala Tpjansko-jugoslovanska msšana koklja in da bodo na sestanku ob-Dpnavali tudi vprašanje obeh vod oj1 poti, namreč prekopa Soča — Vp — Donava in prekopa Trst — ijpiso - Benetke. Lajovič je na-opozoril na konkurenco, ki l no na tem področju izvajal tudi Sp-nči prekop Donava — Solun, ^^sednik Berzanti je izrazil pre- ti skupnega interesa ter je v ta namen zagotovil primeren prispevek dežele Furlanije-Julijske krajine. VČERAJ V VIDMU Zaključena razprava o hidravličnih delih V Vidmu se je včeraj zaključilo dvodnevno posvetovanje o hidravličnih delih ob potokih in rekah v goratih predelih, ki ga je organiziralo deželno odbornišlvc za kmetijstvo. Strokovnjaki so si skupno ogledali naprave, ki so jih uredili z deželno finančno pomočjo ob nekaterih rekah v videmski pokrajini, popoldne pa so 'i ogledali še naprave on Nadiži v iedadu, kjer so povodnji iz prejšnjih let močno prizadele opornike Hudičevega mostu. cianni (KD). Vsi so se izrekli za sprejem nove norme (pri tem je svetovalec Cocianni poudaril, da je uvedba celodnevnega pouka doživela na Goriškem največji uspeh v Števerjanu in Dolenjem, to je v dveh slovenskih središčih), le svetovalec MSI se je izrekel proti celodnevnemu pouku, češ da onemogoča vzgajanje otrok v družinskem krogu. Pri končnem glasovanju so vse svetovalske skupine potrdile svoj pristanek, misovci pa so se vzdržali. V zvezi z novim zakonom je odbornik za šolstvo Giust omenil, da se celodnevni pouk danes izvaja na 40 šolah v naši deželi. Želeti je, je nadaljeval Giust, da bi se celodnevni pouk razširil še na druge šole, zlasti v večjih mestih in v delavskih četrtih, vendar pa je to vprašanje povezano z velikimi finačreimi naložbami, saj računajo, da bi ureditev šolstva v naši deželi danes zahtevala investicijo nad 50 milijard lir. To vprašanje naj bi se znatno približalo svoji dokončni rešitvi z uresničitvijo šolske preosnove v Italiji. Stavkovno gibanje uslužbencev Zelenega križa Uslužbenci Zelenega križa so se sestali s sindikalisti UIL in se pogovorili o nekaterih odprtih vprašanjih, kot so ureditev ekonomskih zahtev, izplačilo posebne doklade za tveganje, sprememba sedanjega zastarelega pravilnika. O teh zahtevah so spregovorili tudi na sestanku z voditelji Zelenega križa, vendar s svojo akcijo niso uspeli, ker se voditelji izgovarjajo, da nimajo sredstev. Zaradi takšnega odgovora so pričeli z agitacijskim gibanjem ter se bodo o-dločili za takšne sindikalne akcije, ki se jim bodo zdele najbolj primerne da učinkovito zaščitijo svoje osnovne koristi. Predstavitev tipičnih vin V soboto 16. decembra bomo imeli v gosteh znanega italijanskega strokovnjaka za kuharsko umetnost in vina, publicista Luigija Vero-neilija. Sodeloval bo na predstavitvi izbranih vin v Palače Hotelu v Gorici. Pričetek ob 21.15. Ob zaključku bo polnočno srečanje ob zvokih ciganskega orkestra. Delo deželnih komisij Hkrati z deželnim svetom zasedajo te dni tudi posamezne posvetovalne komisije. Včeraj je zasedala četrta komisija, ki jo vodi svetovalec Metus. Obravnavala je zakonski načrt, na podlagi katerega naj bi dežela podpisala novo tranšo delnic finančne družbe Friu-lia in družbe Fiulia-Lis. Zakonski načrt je bil sprejet z večino glasov, proti pa so glasovali svetovalci KPI in PLI. Hkrati je odbor zavrnil, prav tako z večino glasov, zakonski predlog svetovalca Zorze-nona (KPI), po katerem naj bi imenovali posebno komisijo, ki naj bi pregledala poslovanje obeh omenjenih finančnih družb. Komunisti trdijo, da niti Friulia niti Friulia-Lis ne delujeta v skladu z deželnim načrtovanjem, tako da je njuno delovanje brez pravega haska kar se tiče splošnega obsega zaposlenosti v naši deželi. Poleg tega je Friulia po mnenju KPI utrpela pri znanem posegu v oporo miljski ladjedelnici Cantieri Alto Adriatico škodo 2 milijardi lir. Tudi liberalci se ogrevajo za ustanovitev posebne komisije, ki naj bi bila sestavljena predvsem iz priznanih izvedencev. Silovito trčenje pred sodno palačo Do silovitega trčenja med dvema avtomobiloma je prišlo sinoči okrog 22. ure na križišču pred sodnijo. Trčila sta avto simca z evidenčno tablico GO 68822, ki je prihajal po Ulici Duca D’Aosta in bil namenjen v Ul Sauro, in avto renault GO 69519. ki je precej hitro prihajal po Ul. XXIV Maggio in je bil namenjen proti Ul. Vittorio Veneto. šoferja avtomobilov sta bila lažje ranjena. • Pismeno nalogo za ital. učiteljski natečaj, ki bo na podlagi izpitov in spričeval, bodo pisali 18. decembra ob 8.30 v prostorih tehnično - trgovske šole «Fermi» v Gorici. Na voljo je devet stalnih mest in 24 nadšte-vilčnih. Natečaja se udeležujejo 404 kandidati. »Enakopravne manjšine — trajni mostovi miru. Za enotni slovenski kulturni prostor». V znamenju teh dveh gesel sta SZDL iz Radovljice in kulturna skupnost te občine priredili Linhartov večer v prostorih nove osemletke, ki se ga je udeležilo — navzlic izredno slabemu vremenu — nekaj stotin občanov, ki so povsem napolnili obsežno avlo novega šolskega prostora Proslava rojstnega dne Antona Tomaža Linharta, po katerem se imenuje šola, je bila za nas, zamejske Slovence, važna tudi zategadelj, ker so prireditelji nanjo povabili beneške Slovence. S tem so hoteli tudi dejansko pokazati, kako je Linhart, buditelj slovenskih ljudi, zbiralec zgodovine jugoslovanskih narodov, poudarjal obstoj dlrugih slovanskih narodov in slovenskih ljudi izven kranjske dežele. Poleg predsednika kulturnega društva «Ivan Trinko®. Izidora Predana, so se proslave udeležili pevci zbora »Reeanj® pod vodstvom župnika Rina Markiča, načelnik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri republiški konferenci SZDL, Jože Hartman, ter vsi vidni družbenopolitični predstavniki radovljiške občine. Prireditev je odprl Jošt Role, predsednik kulturne skupnosti Član komisije za odnose z zamejskimi Slovenci Ivan Vodopivec je v svojem govoru opisal lik zaslužnega slovenskega kulturnega delavca, predvsem pa buditelja Slovencev, ki je napisal tudi več iger, med njimi znano delo «Veseli dan ali Matiček se ženi.» Govoril je o enotnem slovenskem kulturnem prostori, ki zadobiva v sedanji slovenski politični klimi posebno važnost, ne samo zaradi oživljanja nacizma na Koroškem, ki neposredno ogroža narodnostno življenje koroških Slovencev, ampak tudi zaradi težavnega položaja slovenske skupnosti v Benečiji. Na prireditvi so podelili Linhartova priznanja za dolgoletno kulturno amatersko dejavnost. Priznanje sta prejela pevski zbor «A. T. Linhart®, ki poje že 20 let in kulturno društvo «Ivan Tinko®; v njegovem imenu je priznanje sprejel predsednik Predan. V zahvalnem govoru je opisal težavne razmere beneških Slovencev, ki nimajo jezikovnih pravic, niti dela na svoji zemlji, da se morajo v boju za kruh izseljevati v tujino. Kakor beneški Slovenci že tisoč let niso pozabili svojega .jezika, tako bodo svoj jezik ohranili tudi za bodočnost, če bodo deležni takšne skrbi tudi pri drugih občinah v Sloveniji. Omenil je težave pri organiziranju drugega tečaja slovenskega jezika enotna prizadevanja beneških Slovencev za priznanje svoje narodne pripadnosti in temu ustreznih zakonskih pravic ter zaključil z obvezo, da se bo njihov boj nadaljeval toliko časa, dokler ne bodo zaživeli, tako kot jim gre po naravnih in zakonskih pravicah. Linhartova plaketa (bronasti relief na srebrni podlagi) je delo akademskega ldparja-medaljerja, prof. Staneta Dremlja, ki je predaval na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter živi sedaj v Radovljici. V kulturnem programu so sodelovali domači zbor. ki bo te dni priredil §voj jubilejni celovečerni nastop, folklorna skupina tovarne »Veriga® v Lescal, zbor »Rečanj® •imiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiimmiiiiimimiiiiiiinmiiiiiiiiiiiMimiiimiiiiiiiiiiiimiiiminuiimiiiim VESTI Z ONSTRAN MEJE V «Salonitu» izdelali naj večje azbestnocementne cevi v Evropi Nov uspeh anhovske tovarne, v kateri je zaposlenih sedaj 2300 delavcev Tovarno cementa in salonita v Anhovem »Salonit® že ves čas po združitvi Primorske s Slovenijo in Jugoslavijo širijo in modernizirajo, vloženi napori in sredstva pa se seveda odražajo v zmeraj večji in kvalitetnejši proizvodnji. Najprej so v Anhovem proizvajali le cement iz laporja, ki ga imajo ogromne količine v kamnolomu nad Deskla-md. Proizvodnjo pa so postopno razširili tudi na izdelavo kritine za strehe, tako imenovane »salonitke® ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA PODJETJE ZA TURIZEM TRANSPORT IN GOSTINSTVO = vse vrste železniških vozovnic — karte za spalnike in ležalnike IN INFORMACIJE O VOZNIH REDIH IN CENAH LAHKO ZAHTEVATE NA NAŠEM PRODAJNEM MESTU V KOPRU, V PROSTORIH TURISTIČNEGA DRUŠTVA, PRISTANIŠKI TRG 7 in potem še najrazličnejših cevi, ki jih uporabljajo za gradnjo vodovodov, kanalizacij ter namakalnih sistemov. V anhovski tovarni je sedaj zaposleno okoli 2.300 delavcev, ki prihajajo tudi iz najbolj oddaljenih vasi v Goriških Brdih, iz tolminske občine, Nove Gorice, s Krasa ter iz Vipavske doline. Izračunali so, da so v obdobju od leta 1948 pa do konca 1971 proizvedli kar 4 milijone ton cementa ter okoli 16 tisoč kilometrov azbestno-cementnih cevi najrazličnejšega premera. Te dni pa so v tovarni dosegli nov uspeh. Na novi veliki in modemi liniji so namreč izdelali serijo tlačnih cevi premera 1.300 milimetrov. Proizvodnja je potekala v najlepšem redu in brez naj manjšega zastoja. Da gre za dosežek izrednega pomena pove že dejstvo, da so bile v Evropa doslej največje izdelane cevi premera 1.200 milimetrov. Izdelala jih je avstrijska tovarna Etemit in sicer za dunajski vodovod. Nova proizvodna linija za izdelavo 0-menjenih tlačnih cevi v Anhovem je trenutno najmodernejša v Evropi in je opremljena tudi za serijsko izdelavo velikih profilov cevi. V zadnjem času je bilo v Anhovem več tujih strokovnjakov, ki so vsi pohvalili uspehe, ki jih dosega kolektiv. Ob tem pa v »Salonitu® prav sedaj izdelujejo pro gram za nadaljnji razvoj, to je širjenje tovarne. ter deklamatorji pesmi beneških avtorjev. Ob petju beneškega zbora ter poslušanju beneških pesmi, ki opisujejo vero ljudstva v svoje vstajenje, se je marsikomu med občinstvom utrnila solza, toliko ganjenosti je zbudila solidarnost z brati ob zapadni narodnostni meji. Zbor «Rečanj» ki ni bil popoln, je zapel «Štiri fantje®, «Pijancu je puno na svjet» in venček beneških pesmi. Recital beneških avtorjev je obsegal pesmi Ivana Trinka. Izidorja Predana, Alda Klodiča, Dina Del Medica, prof. Viljema Černa in Iris Bataino. Nekatere pesmi so recitirali avtorji sami, spremljali pa so jih s klavirjem. Marsikdo se bo vprašal, zakaj je radovljiško prebivalstvo povabilo beneške brate. Odgovor na to vprašanje nam je dal družbenopolitični delavec Jošt Role «Prvi stiki našega zbora z beneškimi Slovenci segajo v zaključek šestdesetih let. Stike imamo tudi s koroškimi Slovenci. Ob letošnjem ! novnih šol bo v zavodu «Fermi» 18. Prešernovem prazniku sme jih ime- in 19. decembra s pričetkom ob 8.30. li v gosteh, podobno kot sedaj Be- to našo skrb hoteli izpričati tudi s povabilom na Linhartov večer. Naši ljudje spremljajo življenje zamejcev in se tudi pobliže seznanjajo z njim. Ob nacističnem izbruhu je odšla skupina 60 občanov z dvema avtobusoma na Koroško v Globasnico in priredila kulturni večer S tem našim dejanjem smo hoteli jasno manifestirati svojo povezanost s Korošci. Tudi na tej prireditvi — je zaključil Jošt Role svoje misli — smo hoteli manifestirati iskreno privrženost domačinov ideji zamejcev.® G. V. Slovenski učiteljski natečaj 18. in 19. decembra Pismena naloga učiteljskega natečaja za poseben seznam slovenkih os- nečane,® je dejal in tako potrdil, kar smo že slišali tisti večer da sodi radovljiška občina s svojo ko misijo za stike z zamejskimi Slo venci med najbolj aktivne v Sloveniji. «Predan je bil prvič pri nas pred štirimi leti. O razmerah v njegovi deželi je govoril političnemu aktivu in na seminarju za mla dino v Bohinju. Od takrat dalje spremljamo njihovo življenje in smo Za sedem razpoložljivih mest se poteguje 20 kandidatov. V navadnem seznamu sta na voljo dve mesti: eno v občini Gorica, drugo pa v ostalih občinah goriške pokrajine, kjer delujejo slovenske šole. V nadštevilčnem seznamu je razpoložljivih pet mest. Predsednik razsodišča je prof. Martin Jevnikar, člani pa so profesorji Egidij Košuta, Janko Jež, Federico Lebani in osnovnošolski učitelj Bogomiro Lojk; tajnik je dr. .Giuseppe Di Vito. ODVETNIK LOMBARDI V GORICI VALPREDIIN TOVARIŠEM TAKOJ VRNITI SVOBODO Govornik je poudaril, da je treba prave krivce iskati v desničarskih krogih, ki rovarijo proti delovnemu ljudstvu Zbiranje podpisov za zahtevo po začasni svobodi za Valpredo Komunistični kulturni krožek «Ri-nascita® v Gorici je v torek zvečer priredil v sejni dvorani pokrajinskega sveta predavanje o zadevi Valpreda, v zvezi z zahtevo, da se izpustih na svobodo. V ta namen so pohvalili odvetnika Nicola Lombardija, ki je deželni svetovalec v Laciju in eden izmed branilcev a-narhista Valprede, kateri je glavni obtoženec v zadevi bombnega atentata pred tremi leti v Milanu. Zadeva zanima tudi vso goriško javnost in zato se je ob napovedani uri zbralo v dvorani precej ljudi, predvsem predstavnikov naprednih levičarskih strank, ki jih je zanimalo. kako sedaj stoje stvari. Odvetnik Lombardi je govoril tudi na pobudo milanskega krožka za akcijo za izpustitev Valprede na svobodo. Občinstvu sta ga predstavila pokrajinski svetovalec KPI Silvino Poletto in dr. ■Nereo Balletto. Lombardi je med drugim orisal rovarjenje temnih desničarskih sil, ki skušajo naprtiti anarhistom in drugim levičarjem zločine, za katere bi morali sami nositi odgovornost. Navedel ie nekatere pomanjkljivosti v preiskavi, kot n.pr. izjave šoferja Rolandija. ki so večkrat v nasprotju s tem. kar bi pri sodnem postopku skušali prikazati. Sodni organi po njegovem mnenju nimajo na razpolago vsega dokaznega gradiva, ah pa jim je onemogočeno, da bi ga lahko koristno uporabljali, ker bi to pomenilo oprostitev Valprede in njegovih soobtožencev, kar pa, po mnenju govornika, desničarskim krogom ne gre v račun, ker bi hoteli zakriti številne indioije, ki vniiitiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifc NA POBUDO POKRAJINE IN RIBIŠKIH KROŽKOV Usposabljanje prostovoljnih čuvajev za učinkovitejšo zaščito ribjega bogastva Izpit je opravilo 16 kandidatov - Ukrepi za pomnožitev ribjega zaroda v naših rekah Pokrajinska uprava v Gorici je priredila prejšnji dan prvo selekcijo med prostovoljnimi čuvaji nad ribolovom. Gre za kandidate, ki so opravili prvi tečaj. Odgovorne u-stanove in krožki so namreč že pred časom spoznali, da je potrebno zaščititi ribji zarod pred izropanjem, prav tako pa je treba bedeti nad vodami, da bi jih malo marneži ne okužili. Pokrajinska uprava sedaj ni sposobna najeti novih čuvajev in tudi ustanova za zaščito ribolova ne more zagotoviti učinkovitega nadzorstva nad javnimi vodami. Vrzeli bi bilo mogoče odpraviti s sodelovanjem prostovoljcev, ki bi imeli spričevalo zapriseženega čuvaja ter bi pomagali pokrajinskim čuvajem in ustanovi za zaščito ribolova pri zatiranju nedovoljenega ribolova in vandalskega uničevanja rib. Prostovoljne čuvaje usposabljajo s tečajem, na katerem predavatelji seznanjajo udeležence (skupno bo 30 predavanj) s pravnimi določili, ribiškim priborom in podobnimi strokovnimi veščinami: tečaj so zaključili prejšnji mesec. Izpit je uspešno opravilo 16 tečajnikov, ki so pokazali zadovoljivo znanje. Preden bodo prejeli dekret o zapriseženem čuvaju, bodo morali opraviti kolokvij (če ne vsi, pa vsaj nekateri med njimi), na katerem bodo morali dokazati poznavanje deželnih predpisov glede urejanja ribolova v naši pokrajini. Pokrajinska uprava je priredila natečaj za čuvaje z namenom, da uresniči svoj program glede ovrednotenja naših voda. S tem pa je ustregla tudi zahtevam predsednikov posoških ribiških krožkov ter predsednika posvetovalne komisije za ribolov Mariu Dessenibusu. V okviru tega programa so spustih v reke večje količine mladic prav pred dnevi pa so večjo množino mladih postrvi spustih v Idrijco. Prihodnje leto bodo ribji zarod v naših rekah pomnožili na podlagi programa, ki ga je sestavil predsednik posvetovalne komisije Des-senibus in ga je odobril pokrajinski odbor. Sinoči mesto brez luči Gorica je bila sinoči dve uri v temi. Luči je zmanjkalo kmalu po 18.30 ter je ni bilo v presledkih skoraj do 21. ure. Vzroke za to nevšečnost je treba iskati v okvarah na električnih vodih, ki so jih povzročila zabavišča na Andrejevem sejmu. »Odpovedali so vsi avtomatizmi — je dejal predsednik dr. Chienta-roli. Razumemo zaskrbljenost, ki so nam jo po telefonu izrazih številni meščani. Na delo smo telefonsko nemudoma poklicali vse delavce, ki se trudijo, da ugotovijo okvaro, po vsej verjetnosti kratek stik na zunanjih vodih®. Predsednik Chientaroli, ki je bil nekaj pred 21. uro. ko smo ga telefonsko poklicali, še vedno v uradu, nam je povedal, da delavci izključujejo posamezne četrti, da bi lokalizirali okvaro. Najbolj je bil prizadet severni del mesta. Travnik, Carducdjeva ulica in bližnja okolica. V terni so bile ulice in stanovanja. Ker je bil be; nekaterim ni preostalo drugega, kot da so šli predčasno spat. Tako dolge teme v Gorici že dolgo ne pomnimo. Vzroki, kot smo že povedali, niso odvosni od mestnih podjetij, ki so strokovno na višini in kos svojim odgovornim nalogam. Huda nesreča v tržiški ladjedelnici Precej huda nesreča se je pripetila 35-letnemu Angelu Pizzolatu iz šta-rancana, ki je zaposlen v tržiški ladjedelnici. Delavec je z motornim vozičkom, ki služi za dviganje težkih predmetov, vozil po delavnici, ko je trčil z njim v debel kovinast Od danes dalje je JADRANSKI KOLEDAR s priloženimi knjigami v prodaji na Goriškem. Dobiti ga je ma goče pri raznašalcih Primorskega dnevnika, v Gorici pa na upravi Primorskega dnevnika, na sede žu Slovenske prosvetne zveze, v Katoliški knjigami in knjigarni »Carducci®. drog. Pri udarcu je Pizzolato ostal zmečkan med drogom in krmilom vozila. Prijatelji, ki so bili prisotni, so takoj poklicali rešilca, ki je ranjenca prepeljal v tržiško splošno bolnišnico. Po prvih ugotovitvah so mu zdravniki ugotovili močan pretres, poškodbe prsnega koša in verjetne notranje poškodbe v trebuhu, zaradi katerih so si pridržali prognozo. V Ul. Rossini v Tržiču sta se ponesrečila 17-letni mopedist Claudio Simoni iz Tržiča in kolesar, 63-letni Gaspero Orbillo tudi iz Tržiča. Nesreča se je pripetila ko je kolesar, ne da bi imel prednost, prišel iz omenjene ulice in trčil v mladeniča. Z rešilcem so oba prepeljali v bolnišnico, kjer bosta zaradi lažjih telesnih poškodb okrevala v tednu dni. Slikar Malni razstavlja V goriški umetnostni galeriji «11 Torchio® v Ul. Mameli bodo v soboto 16. t. m. ob 18.30 odprli razstavo slikarskih del Virgiha Mal-nija. Razstava bo odprta vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 20. ure do vključno 6. januarja. V isti galeriji stalno razstavlja tudi več drugih umetnikov: med njimi naj navedemo slovenske slikarje Demetrija Ceja, Nedeljka Pe- _________________________________________ čanca in Jurija Topličarja. ■lllllllllllimillllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIII MEJNI PREHODI V NOVEMBRU Manj Jugoslovanov pri nas zaradi vedno večje draginje Tudi zima je pripomogla k zmanjšanju prehodov - S prepustnicami je potovalo preko pol milijona naših deželanov Oktober in novembre sta meseca, ki oznanjata zimo in z njo mraz. dež in včasih tudi že sneg in poledico. V teh dveh mesecih se začne navadno krčiti tudi število potnikov, ki prehajajo mejo, saj se ljudje bolj držijo doma in se podajo na pot le, če je nuja. Zmanjšanja števila prehodov čez mejo se seveda najbolj zavedajo obmejni organi, ki imajo precej manj dela s pregledovanjem dokumentov in žigosanjem ter carinsko kontrolo, po drugi strani pa občutijo ta pojav v prvi vrsti trgovci na obeh straneh meje. saj je manj nakupovalcev Seveda pa je treba zmanjšanje stavila Jugoslovanov razen sezonskim razlogom pripisati tudi dejstvu, da so se cene raznim predmetom, ki jih kupujejo pri nas, tako strahotno zvišale, da so ti predmeti postali za njihove žepe skoraj nedostopni. V novembru je prestopilo mejo s potnimi listi 195.729 italijanskih državljanov (v septembru jih je bilo še 216.156), medtem ko je v Italijo prišlo 86.700 tujih državljanov (v septembru 106.008). Več prehodov je bilo s prepustnicami, ker so pač stiki obmejnega prebivalstva pogostejši tudi iz drugih in ne le iz nakupovalnih razlogov. V Slovenijo je tako v novembru z maloobmejnim dokumentom potovalo 513.273 italijanskih državljanov (520.003 v septembru), čas večerje, je pomanjkanje toka j k nam pa je prišlo 265.287 Jugoslo-vneslo v življenje družin spremeni- 1 vanov (v septembru 286.861). Predavanja SPD v Gorici priredi danes, 14 decembra, v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13 predavanje »Na gore, na gore . . Predaval bo Marijan Krišelj iz Ljubljane, ki bo pokazal z barvnimi diapozitivi in glasbeno spremljavo naš gorski svet z vsemi njegovimi lepotami ter vzpon na Triglav. P-d. »Jezero® iz Doberdoba organizira danes, 14. decembra, ob 20. uri predavanje o spolni vzgoji. Govorila bo prof Mara Novak iz Ajdovščine. PD «0. Župančič* iz Štandreža sporoča, da bo jutri, 15. t.m. na sporedu predavanje o temi »Splošno o raku®, ki ga bo imel dr. Prijatelj iz Nove Gorice. Istega dne popoldne pa bo gostovala v Dijaškem domu mladinska dramska skupina iz štandreža z igro »Zlata zvezda®. Mladinski odsek dramske skupine »O. Župančič® iz štandreža nastopa v soboto, 16. decembra, ob 19. uri v župnijski dvorani v štandrežu s štiridejanko ZLATA ZVEZDA Vsi vaščani toplo vabljeni! peljejo v tem procesu med njihove pajdaše Lombardi je govoril o delovanju SID, CIA in drugih vohunskih ali vojaških organizacijah, ter o njihovi zvezi z grško vojaško diktaturo: govoril je s tem v zvezi o sestanku v Hotelu Parco dei Principi v Rimu in o črnih spletkah desnice, ki so jih od tam organizirali. Navedel je nadalje nekatere Dodatke, ki govore v prid Valprede in anarhistov ter poudaril, da mora priti čimprej do sodne razprave, ker bodo na njej lahko razkrivali nakane desničarskih in reakcionarnih sil. Omenil je, da se politični krogi na desni sedaj bojijo tega procesa, ki jim je prav zaradi tega postal nadležen in zato so ga skušali odložiti s prestavljenjem njegovega torišča iz Milana v Rim, nato zopet v Milan, pa v Catanzaro in sedaj dokončno zopet v Milan. Prav te mi pa poteka že 3. leto odkar so Valpreda in tovariši bili aretirani in so še vedno v zaporu. Medtem ko je v teku akcija za pospešitev procesa, ki naj razjasni vso zadevo, pa je treba storiti tudi vse za izpustitev na svobodo Valprede in njegovih tovarišev, ki so poleg drugega tudi hudo bolni. Ljudski glas, ki postavlja to zahtevo, je vedno bolj glasen in med drugim je bil tudi v senatu postavljen predlog v tem smislu Po skoro dveurnem poročilu odvetnika Lombardija se je razvila še debata, ki jo je otvoril odv. Battel-lo, kateri je dodal še nekaj dopolnil k izvajanjem svojega predgovornika. Ob tej priliki so organizatorji zbra. li tudi precej podpisov na zahtevo, da je treba Valpredo in tovariše, ki so že tri leta v preiskovalnem zaporu, spustiti na svobodo do sodne razprave in razčiščenja ajihove zadeve na osnovi dejanskih dokazov in dejanskih krivcev. M. L STALNO SLOVENSKO GLEDALI ŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLI 6KE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne m umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE JOSIP JURČIČ - IVAN ROB Deseti brat Priredba A. Inkret A. Stojan režija: ANDREJ STOJAN scena: VLADIMIR RIJAVEC kostumi: MILENA KUMAR glasba: IVAN MIGNOZZI Danes, 14. t. m. ob 20.30 v župnijski dvorani v ŠTEVERJANU V nedeljo, 17. t. m. ob 17.30 v župnijski dvorani v DOBERDOUI. V priredbi IVPa-iin^-pga «roz ka v Gorici bo jutri, 15. de cembra, ob 20.30 v dvorani kluba »S. Gregorčič®, Verdijev korzo 13, predva.anje odličnega filma S. M. Eisensteina OKLOPN1CA POTJOMKIN (1925) Delo bo predstavil kritik Sergij Grmek. Po filmu bo sledila diskusija. Kino (ioricu VERDI 15.45—21.45 «11 padrino®, M. Brando m A. Pacmo Barvni film. CORSO 17.00 22.00 «Ma papa ti manda sola?® B. Streisan in R. 0'Neal. Barvni film. CENTRALE 17.00 22.00 »La notte dei dannati®. P. Brice in P. Viotti. Kinemaskop v barvah. MODERNISSIMO 16.30 22.00 »I 4 del Texas». F. Sinatra in C. Bron-son. Barvni film. V1TTORIA 17.15 22.00 »Prima e dopo 1’amore... un grido d’allarme». F. Bendah in F. Jamante. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. Iriič AZZURRO: 17.30 »Gli orrori del ca-stello di Norimberga®. Barvni film. EXCELSIOR: 16.00 »Alfredo, Alfre-do». Dustin Hoffman. Barvni film. PRINCIPE: 17.30 »Jus primae noc-tis». Barvni film. Nova Gori. SOČA »Sled maščevanja®, italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Džangov sin®, italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. RENČE »Sos Nobile®, italijanski barvni film ob 19.00, DESKLE »Slačenje®, ital. španski barvni film ob 19.30. KANAL »Samson in Dali la*, ameriški barvni film ob 20.00, DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 14, t«L št 2972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves aan ui ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ul. Enrico Toti, tel 72701. PET DESETLETIJ IN VEČ JE OD TEDAJ, IN VENDAR SO DOGODKI ŠE ŽIVI... Biilow pritiska in grozi na Dunaju v Rimu in v Vatikanu pa spletkari Salandra in Sonnmo sta ob vednosti kralja kovala londonski sporazum • Strah pred Slovani Biilovv mobilizira vse nemške cerkvene dostojanstvenike v Rimu - Vatikan mu je bil naklonjen 3. Tedaj pa poseže vmes »zaveznik* — Nemčija. Kar nanagloma, že 12. decembra, pošljejo v Rim »izrednega {»slanika*, bivšega kanclerja Btilovva. Bil je to knez von Biilovv, ki je bil k sreči oženjen z rimsko plemkinjo. Nekoč je zastopal v Rimu Wilhelmiovo Nemčijo, kancler pa je bil v dobi od 1900 do 1908. In ta «izredni poslanik* se je takoj začel pogajati z italijansko vlado in se z zunanjim ministrom Sorminom kaj kmalu razumel. Avstrija bi pač marala najti način, kako plačati nevtralnost «zaveznice» Italije. Razumljivo je, da avstrijska vlada, da sam tedanji avstrijski cesar ni bil kdove kako vesel nad tem «prijatelskim prizadevanjem velikega nemškega zavezništva*. Biilovv je svoje spomine objavil že v letih 1930 - 1931. Kar za štiri zvezke jih je bilo. Zgodovinarji so mu očitali, da je precej «do-mišjav*. In Biilovv je stari monarhiji, samemu cesarju in vladi, o-čital »počasnost*, »okostenelost* in še marsikaj. Toda kaj ko pa je celo šef vse avstrijske vojske von Hotzenford soglašal z nemško •llllllIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIIIItmilNI Visokorodna mehiška pšenica generaliteto glede popuščanja. S tem smo bistvo diplomatskih pogajanj vsaj nakazali. Šele po pismih, ki jih je nemški cesar pisal staremu avstrijskemu cesarju Francu Jožefu, je 27. marca 1915 zunanji minister Burian sporočil, da je Avstrija pripravljena odstopiti Tridentinsko s Tridentom vred. Tu pa je treba ob tem še povedati, da je štiri dni pred tem prišla Rusom v roke trdnjava Pržemisl, njen poveljnik general Kuzmaneck, Pa je bil v začetku stoletja kot stotnik poveljnik nove trdnjave nad staro bovško Klužo - Fort Hermann. Bilo je prepozno. Italijanska vlada, bolje povedano njen predsednik Salandra in zunanji nvnister Sonnino sta se ob vednosti samega kralja že pogajala z Antanto in kovala londonski pakt, «Kdo da več* — je pravilo, ki je v politiki vedno veljalo... »Knez* BUlow je to vedel in vedno bolj pritiskal na Berlin, Berlin pa je pritiskal na Dunaj in da bi ga omehčal, je tudi namignil: »Popustite, saj si bomo vzeli vse spet nazaj, ko bomo zmagali*. Bog se usmili, to načelo je poznal že naš Ribničan, ko je s sinom vlekel v klanec cizo in vzdihnil »Oh Mati božja, funt debelo svečo dobiš, če nam pomagaš do vrha*. Sin pa je menil, da bo to malo preveč, prevejani stari Ribničar pa mu je odvrnil: »Tiho hodi no, samo da prideva na vrh...* Ribničan je bil »diplomat*. monarhiji, vzkliknil: »Dober je proč! Upam pa, da je vsaj Trst rešil Avstriji*, čez nekaj dni pa je moral on sam bežati iz Nemčije. Drugo važno dejstvo navajam iz Monticonove knjige, ker je to važno tudi za «ubogo slovensko gmaino*. Prav vsi italijanski vodilni politiki, ki so se bali germanske moči, so bili dobesedno »obsedeno preplašeni* pred slovansko «nevamostjo», pred «pe-ricolo slavo*. Kaj bi ne bili, saj sem že omenil, kako smo bili zlasti mladina »zanesenjaško navdušeni* za Preporod, za Ruse, za Srbe. Nismo bili samo »jugoslovansko* pač pa «slovansko» razpoloženi. V Gorici je glede tega nosil prvenstvo prav Andrej Gabršček. V tem navdušenju pa ni zaostajalo niti preprosto ljudstvo Krasa, Brd, Vipavske doline, da o tržaških Slovencih niti ne govorim. In Italija se nas je »bala*. Monticone (1. c. str. 571) pravi, da se je tudi stari lisjak, nevtralist Giohtti prav tako bal »slavov*. Da bi povezal to s prejšnjim, namreč s pritiskom Germanov in da bo bralec to pravilno razumel, je vredno dodati, da je knez Bulo«', ki je prinesel iz Berlina »prusko linijo*, da je namreč boj Nemčije in Avstrije proti Rusiji in Srbiji boj proti panslavizmu, imel lahko delo, ko se je srečal z italijanskimi sogovorniki, ki so bolehali za »slavomanijo*, ki so se bali ■ »slavofilov* in «slavov» na sploh, za katere pa se je carska Rusija kaj malo zmenila, posebno še za Slovence in Hrvate, katerih obstoj je bil zares ogrožen. Svoj pogled obrnimo ponovno na «ubogo slovensko gmajno*, zlasti ob zahodni meji. Za božične praznike sem bil prišel domov. V mojem spominu na tiste dni ni svetle lučice, pa čeprav vem, da sem tu in tam ob drevescu s prižganimi lučmi. Že prvi večer sem slišal: »Sosedov Gustl, Kuretov, je padel*. Vsa njegova družina je imela tako v pogledu, kot v misli in besedi nekaj «kurentovskega*. Bili so humoristično nastrojeni. Tudi Gustl. Pa ti pade! In padel je tudi Durjavov Pepd, in kakšen fant je to bil. Bil je to stric tedaj že rojenega Maksa Durjave, ki ga je ustaštvo ugonobilo v Zagrebu že 1941 leta, in stric njegovega brata pred dobrim letom umrlega polkovnika Vladka Durjave. Padli pa so še ta in oni. Da, bralcu današnjih dni bi v tem primeru svetoval, naj vzame v roke Cankarjeve »Podobe iz sanj* in si jih prebere. Prebere naj si podobo «Otroci in starci*, kjer veliki pisatelj kolikor je sploh človeško sploh možno, opiše, kako težko je bilo one dni doživljati besedo »padel*. IVO JUVANČIČ (Nadaljevanje sledi) IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Caraianova v Galerii degli Artisti V starinski hiši, ki gleda na Bencov trg, imamo novo umetnostno razstavišče, ki nosi ime Galeria degli Artisti, torej galerija umetnikov, kot se tudi imenuje stična uličica tega dela starega Trsta. Prva, ki je v tej novi tržaški umetnostni galeriji nastopila s svojimi deli, je zelo in izrazito in novatorsko usmerjena likovnica Lilian Caraian, ki je slikarka, pesnica in hkrati tudi virtuoz na klavirju, ki ga poučuje tudi na tržaškem konservatoriju. S svojo umetnostno ustvarjalnostjo pa se Lilian Caraian obrača le na ožji krog izbrancev, le na tiste ljubitelje umetnosti, ki jih zanima, če se hočemo tako izraziti, predvidevanje likovnega razvoja ne le v jutrišnjem, pač pa tudi v poznejših dneh. Lilian Carainova se je izobraževala v Rimu, v Salzburgu in Parizu. Znana nam je po svojih številnh o-sebnih razstavah v Trstu in tudi v Ljubljani. Njena razstava, ki je odprla dejavnost novega umetnostnega razstavišča v Trstu, predstavlja prikaz treh obdobij njene ustvarjalnosti in se začenja z zelo sproščenimi akvareli cvetja krepkih zamahgv iz leta 1957. Njihova barvnost je prefinjeno skladna. V naslednjem obdobju, v začetku desetletja, pa se nekako asketsko spremeni, oblikovnost pa celo izgine v lisasto prebarvane površine. Iz zadnje dobe pa so njene slike, v katerih izstopa geometrična urejenost igre odnosov enako usmerjenih črtnih skupin z ostro-robnimi liki. Plastično oblikovanje daje razstavi poudarek v eksponatih, ki prikazujejo vegetacijsko geometrijo in ki jih sestavljajo kratke živobarvne lestvice. MILKO BAMBIČ TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Rossinijeva glasba in Slovenci; 19.10 Furlanija in Julijska krajina: Meje in smisel deželne zgodovine; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 «Igra ljubezni in naključja* — komedija; 21.50 Skladbe davnih dob. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Dino Dardi: Zločin in kazen; 16.15 Simf. koncert. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Šola; 9.00 Stare skladbe; 11.00 Uspeli motivi; 11.15 Orkester Mottola; 11.30 Glasba iz Romagne; 11.45 Saksofonist Pa-petti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične informacije; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Šola; 15.15 Ital. zbori; 16.00 Deželni spored; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Po poteh ljudskega izročila; 18.00 Juke box; 19.00 Male skladbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkester; 21.00 Radijski oder; 22.35 Violi nist Rok Klopčič. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.50 Kako in zakaj?; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti program; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Vi in jaz; 16.40 Spored za najmlajše; 17.05 «Sončndca»; 19.10 Gospodarsko sindikalna tribuna; 21.45 Doba ka- ČETRTEK, 14. DECEMBRA 1972 tedral; 23.00 Neposredna povezava med Rimom in Houstonom; A-polLo 17. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Poje Gianni Moran-di; 8.40 in 9.35 Orkester; 8.59 Pred nakupi; 9.50 Wallace: «Ben Hur»; 10.05 Nove ital. pesmi; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Zakaj in kako; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori 3131; 20.50 Plošče; 22.43 A. Hope: «H prigioniero di Zenda*; 23.05 Francoske popevke. III. PROGRAM 10.00 Bartok, Ravel, Stravinski itd.; 11.40 Schubertova komorna glasba; 12.40 Izbrane skladbe; 14.00 Beethonova sonata opus 110; 14.30 Simfonični orkester; 16.00 Sodobna ital. glasba; 17.20 Enotni razred; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Literarna oddaja; 19.15 Bugotti: «I»renzaccio». FILODlFUZ! JA 8.00 Koncert za začetek; 9.45 Polifonske skladbe; 10.10 Bocche-rinijev kvintet opus 45; 10.20 A-vantgardna glasba; 11.00 Mozart, Schumann in Schubert; 12.20 Ko-dalijeve skladbe; 12.30 Dvorakova komorna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Ljubljanski vokalni oktet; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Koncerten drobiž; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 «Mladina poje*; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 «Mehurčki*; 16.00 «Vrtiljak» 16.40 S. Novakovič: Norosti; 17.10 Kon- cert po željah; 18.00 Aktualnost. 18.15 Zabavni orkester; 18.30 rt kasetne produkcije RTV; 18-45 Naši znanstveniki; 19.00^ Lahko noč, otroci!; 20.00 Domače P6®' mi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Palet® popevk; 23.05 Literarni nokturno — W. Wordsworth: Večenu sprehod; 23.15 Srečanje s Stra-vinskim. ITAL. TELEVIZIJA 9.45 Šola; 12.30 Poljudna znanost: Nafta; 13.00 Sever klice Jug; 13.30 Dnevnik; 14.00 Slovstvo in umetnost; 15.00 Šola; 17.w Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino, 18.15 Potovanje k zvezdam; 18-4“ Obisk muzeja; 19.15 Sindikalni problemi; 19.45 Šport in ital. kr0-nike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Sindikalna tribuna; 21.30 N. Ginr-burg: «La porta sbagliata*; 23.W Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Slikanice: 21.30 «Rischiatutto»; 22.45 Slovstvo in umetnost. JUG. TELEVIZIJA 9.35, 14.45 TV v koli; 10.30 'n 15.40 Angleščina; 10.45 in _ 15.55 Nemščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba: Freske. 17.15 Vsi- vemo vse; 18.15 Obzor nik: 18.30 Vsi vlaki sveta, ®®’ 19.00 Sedem morij; 19.50 Cikcak; 20.00 in 22.50 TV dnevnik; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.25 V. Petrovič: Pop je z ožganega grma> II. del; 22.15 B. Martinu: Ženitev. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke: 20.15 Poročil^ 20.30 Film : »Nesrečniki*; 22.05 Mostovi: dokumentarec iz Benetk Kdor se ukvarja z agronomijo, ve, da je človeku uspelo vzgojiti veliko novih rastlin ali oplemenititi stare. Odtod vedno večji pridelki, odtod vedno lepše cvetje, odtod vedno večje bogastvo. Seveda ne smemo pri tem zanemariti rdi novih agrotehničnih postopkov, ki tudi pripomorejo k večjemu pridelku, k bogatejši letini. Starejši ljudje, ki so kdaj obdelovali zemljo ali obiskovali podeželje, vedo, da je na primer v Istri in na Krasu kmet nažel za 15 stotov zrnja na hektaru in bil z žetvijo zadovoljen. Danes pa znaša na primer poprečje v zelo razviti Zahodni Nemčiji že 46 do 48 stotov pšenice na ha, v Italiji so prav tako dosegli visoke ravni, v Jugoslaviji pa so se od predvojnih poprečnih 11 stotov povzpeli na skoraj ali celo nad 30 stotov, odvisno pač od letine. Če znaša poprečje na primer 30 stotov, je jasno, da niso vsa polja dala enako žetev; ponekod je bila žetev siromašnejša, drugod bolj bogata. So na primer področja, ki so kot nalašč za žito in so kraji, kjer žito ne uspeva. Eno takih področij in to v zelo velikem obsegu, rekli bi celo v geografskem merilu, je bila Mehika, kjer so deloma na račun slabe agrotehnike, bolje povedano na račun primitivnosti, deloma pa na račun slabih sort, naželi komaj deset stotov zrnja na ha. In v tej tipično «ne-žitorodni* deželi imajo sedaj najboljše letine na svetu in so dosegli celo rekorde, ki si jih pri nas ne moremo niti zamisliti: na tako imenovanih zglednih poljih na-žanjejo tudi do 80 stotov zrnja na ha. To sicer še ni »rekord nad rekordi* in sicer 150 stotov zrnja, kot so ga naželi na podobnih zgled-njih poljih v ZDA, toda v primerjavi z nekdanjimi časi je to velikanski uspeh, ki ga pa moramo pripisati sortam pšenice, ki jih je vzgojil sloviti Nobelovec Norman Borlaugt, ki je dobil veliko priznanje prav zaradi tega, ker je vzgojil celo vrsto novih sort žita, ki veliko rodi in ki se zadovolji s skrajno skromnimi razmerami, ker uspeva tudi v zemlji, kjer druge sorte odpovedujejo. Ker je v Jugoslaviji, kljub bogati Panonski nižini, ki se razteza vse od Ptuja pa tja do Beograda in še čez, tudi zelo vei.Ko krajev in terenov, ki niso kdove kako »žitorodni*, so začeli na teh skromnejših terenih gojiti pšenico, ki se je tako dobro obnesla v Mehiki. Prve izkušnje so zelo obetavne in zanimanje za seme je veliko, žal pa je bilo doslej na razpolago razmeroma malo semena, ki so ga posejali v glavnem na poljih blizu Livna in kjer se je mehiška pšenica odlično obnesla. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vplivne osebe vam bodo nudile svojo pomoč. V novem okolju boste doživeli priznanja. Potovanje v sentimentalnem okolju. BIK (od 21.4. do 20.5.) V neki diskusiji bodo obveljale vaše ideje. Srečali boste osebo, ki vas bo nekoliko bolj zanimala. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Deležni boste znatnih koncesij, če boste ravnali spretno. Neko večerno vabilo vam bo prekrižalo lepe načrte. RAK (od 23.6. do 22.7.) Okoliščine vam bodo omogočile nepričakovano uveljavitev v poslovnih krogih. Srečne ure z osebo, ki jo ljubite. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nervoznost in napetost v odnosih s kolegi zaradi različnih mišljenj. Vaše obnašanje utegne vzbuditi ljubosumnost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) še v teku dneva boste razčistili nepri jetno obveznost. Vaši interesi zahtevajo večjo budnost. Ljubezensko pismo. In vendar je treba še nekaj dodati, da bi bolje razumeli diplomatsko akcijo kneza BUlovva. Od vsega začetka je imel stike z Vatikanom in imel je tudi njegovo o-poro. Že omenjeni Montioone nam pove, da je bil Vatikan za to tako zainteresiran, da je imel Btt-low dostop v Vatikan tudi v poznih večernih urah. Posredno je bil v stiku s pristašem italijanske nevtralnosti bivšim ministrom Gio-littijem, iskal pa je stike celo z italijansko duhovščino. Mobiliziral je V9e nemške redovnike, zlasti jezuite, ki so živeli v Rimu in med temi patra Foncka, razne nemške monsignorje, na primer Gerlacha. Pomagal mu je predvsem poslanec nemškega katoliškega centra Erzberger. Ta je bil pozneje eden od podpisnikov mirovne pogodbe leta 1919 in sta ga »za kazen* dva nacionalistična nemška častnika ustrelila. Erzberger se ni sramoval priznati, da mu je Berlin dal na razpolago deset milijonov mark (Monticone 1. c. str. 575), hkrati pa je Erzberger obdeloval tudi dunajske prijatelje (Monticone 1. c. str. 500): kneza Liechtensteina, voditelja nemških krščanskih socialistov, jezuita patra Andlaua. K temu lahko dodamo, da je v avstrijskih katoliških krogih med o-bema vojnama krožila vest kot javna tajnost, da je bil Andlau zaupni svetovalec starega cesarja. Predolgovezno je vse to za poprečnega bralca, zato bi ne hotel nadaljevati o tem, kaj vse se je tedaj razpravljalo v Rimu. BUlow je bil hudo agilen, Berlin pa močno zainteresiran za to, da bi zadržal Italijo izven vojne. Avstrija pa je bila zares »ostarela* in s tem v zvezi nekako «senilno trmasta*. Iz obširnih Monticono-vih p»datkov bi bilo vredno tu navesti le dva: Berlin, ki je bil za popuščanje, za odstopitev avstrijskih ozemelj Italiji, ni nikoli popustu glede Trsta. Trst naj bi postal nekakšno samostojno ozemlje (Svobodnega tržaškega ozemlja si torej niso izmislili šele po letu 1945), vendar del avstrijskega državnega ozemlja in most, povezan z Italijo. To je razumljivo, saj je prav Berlin v svojih daljnosežnih pogledih, ko je sanjal o svoji nadvladi v močno razširjeni »srednji Evropi*, gledal na Trst kot na pristanišče Jadrana, podobno kot na Hamburg, mesto ob Severnem morju. Kako »obsedeni so bili germanski bogovi v svojih pogledih*, naj navedem v dokaz, da je cesar WU-helm II. še novembra 1918, ko je zvedel, da se je avstrijski »nepriljubljeni* partner cesar Karl odpovedal svojim dolžnostim v iitiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiniHiiHiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiii TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Živčna razdraženost zaradi zavlačevanja nekega nujnega odgovora. Odložite nameravano potovanje, ker se vam obetajo večji dogodki. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Uspeh v delikatnem poslu vam ne sme zlesti v glavo. Slaba razpolo-ženost v popoldanskih urah. Pismo z neprijetno vsebino. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Za uspeh bo treba nekoliko potrpeti in nekaj žrtvovati. Zelo verjetno boste imeli težave v odnosih z znancem. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pozor pred hitrimi odločitvami. Nekoliko nenavaden večer z ljubljeno osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bežne težave v družini zaradi finančnih težav. Neki problem bo treba načeti z odločnostjo. Večer v stari prijateljski družbi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vztrajanje pri določenem programu vas bo privedlo do pozitivnih rezultatov. Zvestoba prijatelja vam bo dobrodošla. VESNA RTW JULIJA MAJA VESNA ROMEO ROMEO Ženske In moške lasulje N AR T A L A S iz priznanega ameriškega vlakna D Y N E L. Moderne linije, enostavno oblikovanje in minimalna nega. Po posebnem postopku možno tudi naknadno kodranje. Specialna bombažna mrežica, na kateri so lasje pritrjeni, povsem omogoča potrebno zračenje lasišča. V primerjavi s ceneno stretch mrežico je to nedvomno višja kvaliteta. Kdaj sl boste tudi vi omislili svojo novo pričesko? Če ste sodobni in praktični, ne boste odlašali. Obiščite specializirane prodajalne NARTALAS Boutique: Trgovska hiša « G R O S I S T» (demonstracija lasulj, 25., 26. in 27. decembra) NOVA GORICA Delpinova 17 Blagovnica « D O M », trgovsko podjetje NANOS KOPER, JNA 3 NARTALAS DyneL ILIRIJA Ljubljana nogomet POKAL UEFA Inter in Crvena zvezda izločena iz tekmovanja Med ekipami, ki so napredovale v četrtfinale, je tudi Beograd S7ARA ZAGORA, 13. — Nogometaši Beograda so se uvrstili v če-'rtfinale nogometnega turnirja za po UEFA. v povratni tekmi so prežgali bolgarsko enajsterico Beroe ”®ra Zagora s 3:1 potem ko so v ^ tekmi izenačili 0:0. Beograjčani 10 Predvajali odlično igro, s katero ® Popolnoma zmedli domačine. Go-. Pa so dosegli Zec v 71. in 78. min. * Santrač v 85. min., medtem ko je ™ domačinov dosegel Kirov v 43. iz enajstmetrovke. * # # BEOGRAD. 13. — Drugo jugoslo-moštvo, ki je nastopalo v walu UEFA, Crvena zvezda, je iz-I*“Jo iz nadaljnjega tekmovanja. Crvena zvezda, ki je bila v prvem Žganju poražena z 2:0 proti Totten-“•JPu. je tokrat zmagala le s pičlim Mom prednosti, kar ji ni zadosto-valo za prehod v četrtfinale. Kljub temu, da je igral Tottenham stalno podrejeno vlogo, ni uspelo Beograjčanom prodreti skozi angleško obrambo. Edini gol je dosegel Lazarevič v 48. min. # # * MILAN, 13. — Tudi italijanski Inter je bil izločen iz tekmovanja za pokal UEFA. V Milanu je premagal špansko ekipo Vitoria Setubal z 1:0, kar mu ni zadostovalo za napredovanje, saj so Španci zmagali v prvem srečanju z 2:0. Edini gol za italijanske nogometaše je dosegel Bo-ninsegna v 27. min. iz enajstmetrovke. * * * FIRENCE, 13. — Italijanska nogometna mladinska reprezentanca bo 31. decembra sodelovala na mladinskem nogometnem turnirju v Alžiru, na katerem bodo nastopala še moštva Francije, Alžirije in Španije. PREDLOG MEDNARODNE NOGOMETNE ZVEZE Večja vrata na igriščih za poživitev nogometa Nemški reprezentanti so odločno proti tej novosti - Italijani navdušeni Najbolj znani igralci Zahodne Nemčije so se izrekli proti predlogu mednarodne nogometne zveze, da bi razširili vrata. Vratar državne reprezentance Sepp Maier je bil po prvih poskusih, ki so jih opravili na igrišču Bayerna v Miinchnu, takoj nasproten temu predlogu. Celo Gerd Mtiller, najbolj znani srednji napadalec v Nemčiji in na svetu sploh, ni preveč zadovoljen z zamislijo, da bi razširili vrata. «To bi odvzelo ves mik boju za dosego gola. Bolj mi je všeč sedanji sistem.* Pri novih vratih bi imel strelec 10 odstotkov večjo površino za realizacijo gola. Vrata bi mprala biti široka 8,05 m in visoka 2,68 m. Sedanje mere pa so 7,32 m v širino in 2,48 v višino. Te mere so spre- košarka TEDENSKI KOMENTAR Netočen napad še vedno vzrok porazov Bora v prvenstvu D lige v Mladen Sare je pokazal svoje sposobnosti tokrat tudi v napadu - Pri mladinski ekipi šepa obramba Dosedanji Borov najhujši poraz Prvenstvu. Dober nastop Borove ^hijene mladinske postave. D LIGA jDa je bil poraz v Padovi neiz-'/~en, o tem ni bilo dvoma. Vse-jJ® Pa nismo pričakovali, da bodo vkvis. zgubili s tako visoko raz-(39:96). Kaj meni o tem tre-Ž' Mari? »Predvsem moramo po-da so bili košarkarji iz Pa-jj®ye zelo dobri pri metanju od in so tudi s prikazano igro ^azalj, da sodijo med najboljše tetn prvenstvu. To je torej pr-^ Ugotovitev.* L*Dnjga naj bi bila ta, da so bili “"^vci poprečni v napadu . . .» *aes je! Kljub temu da smo na treningu pretežno vadili uV ker je bila to naša največja J?®- smo bili vseeno v Padovi k*0 pomanjkljivi v napadu. Treba ^ vztrajati pri treniramjy meta.*-*Med najboljšimi v Borovih vr-^ je bil tokrat Mladen Šare . . .* jj*Sare je v Padovi igral dobro. ®'dolgem prepričevanju je konč-jUgotovil, da je treba tudi v na-jdu prevzeti pobudo. Sicer pa je stvar izkušenosti. Šare pa je ,)Ž®neroo še zelo mlad.* •stali tržaški peterki sta zma- .. *■ Vse pa ni šlo po predvideva-Cianocolori je v Nabrežini le aoro točko premagal skromno c^fko Pro Pace iz Padove. Tr ekipa je tudi v tem sreča-pokazala, da fantje še niso j 'li zaželene uigranosti. l^1° pa So se morali potruditi j®1 košarkarji Don Bosca, ki so j/jdlionim Goitanom nadoknadili v ^SjUjih treh minutah razliko 10 I? ter so premagali Treviso. Na vrhu lestvice je osamljena ^ krka Crick Benetke, ki se bo p jjsdeljo spoprijela z Virtusom iz Sdove, ki je prav tako kandidat VlŽi„ macfo Don Bosco TS — Treviso Cianocolori — Pro Pace PD j/te Fiamma Padova — CUS Pa 81:78, Crick VE - Hannibal Lido Šanson VE — Jesolo Jj,^52:50, Virtus Padova — Bor h^ESTVICA: Crick VE 10, Don TS in Lido Šanson VE 8, PD in Hannibal 6, Pro Pa-w PD, Treviso, Fiamma PD, Je-in Cianocolori 4, CUS Pado- Vi Bor 0. PajHODNJE KOLO (17. 12); CUS ^dova - Bor (11.00), Don Bosco rv, Cianocolori, Virtus Padova — nck VE, Lido Šanson VE - Tre- viso, Hannibal — Fiamma PD, Pro moštvi, saj je tekma jasno poka- PaCe PD -- Jesolo. MLADINCI Močan napad, slaba obramba. Vse kaže, da je to postalo že pravilo pri Borovi mladinski ekipi. Tudi v zadnjem kolu so namreč naši košarkarji polnili nasprotnikov koš, žal pa so bili nasprotniki boljši od borovcev tudi v napadu. Torej, kaj je s tem? Borov trener Rudes: «Ekipa igra vsakokrat z okrnjeno postavo. V eni tekmi manjka ta, v drugi tekmi pa oni igralec. Moštvo zato nima skupne igre, vsakdo skuša sam rešiti položaj. In povedati moramo, da so fantje kot posamezniki dobri. Ko pa je treba braniti in bi se morali vsi skupaj potruditi, ekipa odpove. Samo tako si lahko razlagamo tako visoke izide.* NEDELJSKI IZIDI: Italsider -TSgers. GO~78;63, Radiči Arte B — Itala 57:43, POM — Lloyd Adriati-co 64:74, Bor — Ardita 83:97. Odigrati morajo še več zaostalih tekem, zato je sestava popolne lest vice nemogoča. Bor je še vedno brez točke. PRIHODNJE KOLO: Lloyd Adria-tico — Italsider, Tigers GO — Spliigen GO, Ardita — Radiči Arte B, Itala — POM, Ferroviario — Bor (11.00) NARAŠČAJNIKI Počitek za naše tržaške peterke. Po vsej verjetnosti bodo tekmo med Kontovelom in Servolano, ki so jo zaradi slabega vremena že trikrat odgpdili, odigrali v nedeljo, ob 9.30, na Kontovelu. V PRIJATELJSKI KOŠARKARSKI TEKMI Naraščajniki «plavih» visoko premagali Servolano Včeraj sta bili na stadionu «1. maj* dve prijateljski trening tekmi. Letniki 1960 BOR - POLET 62:31 BOR: Lozej 1, Pegan 2, Bachi 1, Udovič 22, Tomažič 17, Bruno Furlan 13, Trevisan 4, Valli. POLET: Piccini 8, Rauber, Malalan 6, Leniša 7, Andolšek 2, Daneu 4, Brišček 4. SODNIK: Vatovec. PROSTI METI: Bor 8:26, Polet 3:15. 7 Obe ekipi sta nastopili z okrnjenima postavama, vseeno pa je bilo srečanje dokaj koristno za obe zala, da vsem košarkarjem manjka igra. Poletovci so začeli nekoliko slabše. Borovci so namreč izkoristili njihovo trenutno zmedo. Igra se je nato razživela in košarkarji obeh ekip so bili učinkovitejši v napadu ter odločnejši v obrambi. Med posamezniki so se v Borovih vrstah izkazali Andrej Udovič in Tomažič, v Poletovih pa Piccini in Brišček. Naraščajniki BOR — SERVOLANA 106:94 BOR: Bruno Furlan 4, Žerjal 10, Renato Furlan 2, Sdega 21, Čok 6, Perko 1, Udovič 3, Košuta 6, Paro-vel 14, Tomažič 4, Simčič, Ražem 20. Mazzucca 12. SERVOLANA: Buffi 33, Salvador, Voltolina 5, Capello 8, Zini 9, Norbedo 18, Lazarich 8, Verzi 5, Gerebizza 5, Pellan 5, Apollanio, Benvenuti 4. SODNIK: V a tovec. PROSTI METT: Servolana 15:35, Bor 8:17. Borovi naraščajniki so v svoji doslej najboljši tekmi premagali Servolano z rekordnim številom košev. Srečanje je bilo zelo razburljivo vse do zadnje minute, saj sta si bili peterki popolnoma enakovredni. V Borovih vrstah so na splošno vsi zadovoljivo opravili svojo nalogo, še posebno pa se je pogumno boril Boris Siega, ki je bil tudi najboljši strelec moštva. • * • Danes bodo naše košarkarske e-kipe odigrale tri tekm'- Bor — Italsider (19.30) (MLADINCI) Borovi mladinci bodo ob 19.30 odigrali prvenstveno tekmo, in sicer v telovadnici v Ul. Caravaggio. To srečanje so pred časom zaradi pomanjkanja sodnikov že dvakrat odgodili. Tedaj so namreč tržaški sodniki stavkali. Bor bo nastopil s svojo popolno postavo: Stojan in Valter Hrvatič, Koren, Francia, Barazutti, Klobas, Košuta, Deško, Ražem, Kalc, Pečenko, Kapič. Bor — Polet dve tekmi (MINIBASKET) V okviru priprav za bodoča prvenstva minibasketa se bosta danes na stadionu «1. maj* srečali ekipi Poleta in Bora. Najprej, in sicer ob 15. uri, bodo igrali letniki 1963 in mlajši. Ob 16.30 pa se bosta spoprijeli ekipi letnikov 1961 in 1962. b. 1. memba angleških mer (24x8 čevljev) v metrski decimalni sistem. Skoraj vsi nogometni vratarji Zahodne Nemčije so si bili edini, da ne sme priti do te novosti. To pa ne preseneča. Celo tisti, ki bi morda pridobili s širšimi vrati, niso preveč navdušeni. Vratar Stuttgarta, Gerhard Hin-ze je izjavil: «če bodo res sprejeli novo pravilo, bomo lahko pripravili kovčke in odpotovali. Rešilo bi nas le novo pravilo, ki bi predvidevalo dva vratarja naenkrat na igrišču.* Jupp Elting, vratar Kaiserslauter-n,a meni, da bi bilo mnogo bolj pametno, če bi UEFA namesto o večjih vratih, razpravljafla o spremembi pravil za offside. Tako bi postala igra bolj zanimiva in boli hitra. Lorenz Horr, najboljši strelec berlinske Herthe je prepričan, da ne bi spremenili ničesar, če bi povečali razdaljo med vratnicami. Prav zato je Sepp Maier zaskrbljen. Vratar državne reprezentance se ni trudil, ko je bil0 treba v novih^ vratih skakati v višino. Vse moči pa je moral napeti, če je hotel ubraniti žogo, ki je šla proti gol črti blizu ene izmed vratnic. Drugačnega mnenja pa so italijanski nogometaši, ki so v podobnem poskusu bili zelo zadovoljni z razširjenimi vrati. Posebno je bil navdušen »čarovnik*, trener Hele-nio Herrera, ki je prepričan, da bi novost takoj pritegnila množice in bi bila zanimiva predvsem za napadalce, ne sicer za tiste, ki ie streljajo proti vratom ie ciljajo vedno previsoko ali predaleč, pač pa za tisto deseterico pristnih italijanskih napadalcev, ki točno merijo v različne predele vrat in bi z njihovo širino pridobili na učinkovitosti. Radi Kot smo pred časom že poročali, je ena najboljših košarkaric na svetn, Jugoslovanka Marija Veger, prestopila k italijanskemu kluba GEAS. Za tega pa ni mogla nastopati, ker jugoslovanska košarkarska zveza ne dovoljuje svojim članom nastopati za tuje klube pred dopolnjenim 29 letom starosti. Vegerjeva, ki je stara šele 25 let, pa je le obšla to pravilo. To je storila tako: to določilo ne velja, če zakonska žena sledi moža, ki je stalno zaposlen v tujini. Trener ekipe GEAS pa je Jugoslovan Demšar. Z njim sc je Vegerjeva lepo poročila in je s tem, seveda, avtomatično dobila dovoljenje jugoslovanske košarkarske zveze za nastopanje v Italiji. GEAS si od gospe Demšarjeve obeta precej NOGOMET TEDENSKI PREGLED AMATERSKIH LIG Za naše enajsterice je bilo nedeljsko kolo še kar dobro V naslednjem kolu bosta na sporedu dva kraška derbija, veljavna za «Pokal Elio» PRIHODNJE KOLO: Inter SS — Flaminio, Muggesana — Breg, Vesna — Fogliano, Libertas Prosek — Zarja, Aurisina — Primorje, S. Canziam — Portuale, Campanelle — Isonzo, Sagrado — Libertas. Nadaljuje se tudi posebno točkovanje za «PokaI Elio*. Na lestvici vodi trenutno Primorje s 6 točkami (3 tekme), na drugem mestu je Breg s 4 točkami (3 tekme). Po nedeljskem kolu bo lestvica popolnejša, saj bodo odigrali dve srečanji, velja vrni za ta pokal: Libertas Prosek — Zarja in Aurisina — Primorje. * * * V skupini D ni prišlo do presenetljivih izidov in lestvica je vedno enaka. Pod pričakovanji je zaigrala le Juventina, ki je zamudila edinstveno priložnost za zmago, saj je igrala proti zadnjemu na lestvici. IZIDI: Juventina — Viillanova 1:1, Lucinioo — Aurora 3:2, Natiso-ne — Pro Farra 0:0, Ziracco — Piedimonte 2:1, Valnatisone — Tor-reanese neod., Vetroresina — Estu-dine 1:0, Civddalese — S. Rocco 2:1, Audax — San Marco 2:1. LESTVICA: San Marco 16, Tor-reanese, Pro Farra in Cividolese 15, San Rocco 13, Lucinico in Zi-raoco 12, Juventina in Estudine 11, Audax in Natisone 10, Valnatisone in Piedimonte 9, Aurora 6, Villa-nova to Vetroresina 5. PRIHODNJE KOLO: San Rocco — Valnatisone, Torreanese — Vetroresina, Estudine — Natisone, Pro Farra — Cividalese, Piedimonte — Audax, Villanova — Ziracco, Aurora — Juventina, San Marco — Lucinioo. 3. AMATERSKA LIGA Zadnje kolo zimskega dela prvenstva je potekalo v znamenju premoči vodečih enajsteric. Za sedaj si je naslov zimskega prvaka za- V 2. ZVEZNI JUGOSLOVANSKI MOŠKI ODBOJKARSKI LIGI - ZAHOD Tudi v predzadnjem jesenskem kolu kanalski Sajonit prepričljivo zmagal Na lestvici ima trenutno le še Salonit stik z vodečim Metalcem iz Siska 2. AMATERSKA LIGA V nedeljo so odigrali enajsto kolo druge amaterske lige. Srečanja so bila precej izenačena, prišlo pa je tudi do nekaterih presenetljivih rezultatov. Malo je bilo golov, saj smo v osmih tekmah videli le o-sem zadetkov, kar je letos «rekord». Na to so vplivala slaba irgišča, ki so ovirala reden potek srečanj. Tudi na lestvici je prišlo do nekaj sprememb. Vodeči Isonzo je dosegel le remi v srečanju s S. Canzianom; le za točko pa sedaj zaostaja Fogliano, ki je prepričljivo zmagal proti proseškemu Li-bertasu. Med vodeče ekipe se je prerinila tudi Muggesana, ki je zmagala nad Flamtoiom. Za naše enajsterice je bilo nedeljsko kolo še kar dobro. Derbi med Bregom to Vesno se je po predvidevanjih končal neodločeno. Na reden potek igre je vplivalo slabo igrišče. Najbolj so zadovoljni Brežani, ki so z okrnjeno postavo osvojili točko. Za Vesno je to tretji zaporedni remi, vratar Rado Tence pa ni dobil gola že 270 minut. Tudi Zarja je nadaljevala s svojo pozitivno serijo, ki traja že pet kol. Med našimi moštvi je zmagalo le Primorje, ki je premagalo z golom razlike močni Sagrado. S tem so si Prosečani precej izboljšali svoj položaj na lestvici. IZIDI: Isonzo — S. Canzian 0:0, Libertas — Campanelle 0:1, Fogliano — Libertas Prosek 3:0, Portuale — Aurisina 0:0, Breg — Vesna 0:0, Flaminio — Muggesana 0:1, Zarja — Inter SS 1:1, Primorje — Sagrado 1:0. LESTVICA: Isonzo 15, Fogliano 14, Muggesana, Sagrado in Inter SS 13, Primorje 12, Campanelle, S. Canzian in Zarja 11, Breg, Portuale in Vesna 10, Flaminio 9, Aurisina 7, Libertas 6, Libertas Prosek 5. Odbojkarji kanalskega Salonita so | rilom, da se Borovo predaja šele bili tudi v predzadnjem kolu je- ob zadnjem sodnikovem žvižgu so igralci Salonita v tretjem setu zaigrali manj disciplinirano in zbrano. Očitno je bilo, da so hoteli senskega diela prvenstva uspešni. V zadnji tekmi pred domačim občinstvom so prepričljivo premagali zelo borbeno in žilavo moštvo visoko uvrščenega Borova. Na tekmo z Borovom so se Kanalci temeljito pripravljali. V pripravah na tekmo niso zanemarili tudi psihičnega dela priprav, saj bi se lahko zgodilo, da bi se fantje ne zavedali preveč nevarnosti nepoznanega nasprotnika. Začetek tekme je bil tak kot ga je tehnično vodstvo želelo in napovedalo. Igralci Salonita so pritisnili na vso moč in prisilili sicer borbene goste, da so se umaknili v obrambo ter niso mogli razviti svoje igre in speljati tistih taktičnih variant, ki so jih nedvomno za to srečanje pripravili. Ljubitelji odbojke so lahko v prvem setu samo uživali nad lepo, tehnično izpiljeno in duhovito igro svojega moštva, ki je prikazalo bogat razpon znanja ter delovalo poletno, sveže in samozavestno. Gostje so se branili s precej enostavno igro ter niso uspeli zbrati več kot 9 točk. Na las podoben prvemu setu je bil drugi set. Kanalci so nadaljevali z odlično igro in prisilili igral ce Borova k še večjim naporom, ki pa so zadostovali za bero skromnih sedmih točk. Ko so že vsi mislili, da je nasprotnik popolnoma zlomljen pa je prišlo do preobrata. Kljub opozo igralci z raznimi duhovitimi akci jami prepletenimi s težjimi prvinami še in še izvajati aplavze gledalcev, vendar so v tem šli nekoliko predaleč. Gostje so uredili svoje vrste in začeli nizati točke. Ko so se domačini zavedli, da morajo temeljiteje poprijeti, pa so zašli v krajšo, toda hujšo krizo, ki je trajala do rezultata 10:4 za Borovo. Šele od tu naprej je Salonit spet igral dobro, toda zaostanek je bil prevelik, da bi ga lahko nadoknadili. Borovo je zaslutilo, da se je morda ponudila priložnost za izenačenje v setih. Četrti set so gostje začeli zelo uspešno, vendar pa so jim izkušeni Kanalci prekrižali vsak račun. Salonit je začel nizati točko za točko. «Nabiranje» točk je bilo sicer dosti težavnejše kot v uvodnih dveh setih, vendar se je razlika iz minute v minuto večala. Salonit je povedel z rezultatom 10:2. Tu pa so gostje vložili v igro vse znanje in napore. Semafor je pri tem rezultatu stal skoraj 15 minut, v katerih je prišlo do 18 menjav servisa. Razgibani gledalci so pričakovali komu «se bo odprlo*. Po petnajstminutni živčni igri je prvi «potegnil» Salonit, ki od tega trenutka dalje ni več izpustil pobude iz svojih rok in je dovolil gostom, da so do konca srečanja zbrali le. »kariero* kot Salonit, vendar se še tri točke. i že drugo teto le s težavo drži v Salonit je tako premagal še ene-1 ligi. Moštvo, ki ga vodi selektor ga nevarnega nasprotnika in do- slovenske mladinske reprezentance dal lepi beri točk še dve. Izkupiček osemnajstih točk je enak izkupičku, ki ga je v lanski sezoni Salonit zbral v vsem prvenstvu. Nedeljsko kolo je postreglo z nekaterimi izidi, ki gredo v prid kanalskemu iigašu. Borovo, Kamnik to Interplet so sicer zaostajali za Salonitom za 4 točke, vendar so s te razdalje še vedno lahko ogrožali Kanalce. Zgodilo pa se je to, kar so lahko pričakovali samo največji optimisti. Sava je v slovenskem derbiju premagala Kamnik, Maribor pa je doma s težavo, toda učinkovito odpravil Interplet z Brčkega. Salonit je tako povečal naskok pred zasledovalci za celih 6 točk in obdržal stik z odličnim moštvom Metalca iz Siska, ki v tem prvenstvu še ni izgubil seta. Na srečo pa so letos pravila prvenstva spremenjena tako, da v primeru enakega števila točk dveh prvouvrščenih ekip, razlika v setih ne odloča pač se igra še tretja tekma. Skoraj nemogoče je sicer, da bo lahko Salonit obdržal tak ritem do konca. Nedvomno bo prišlo do porazov, toda zaenkrat je prav po zaslugi Salonita vprašanje prvega mesta še vedno odprto. V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva gostuje Salonit na Jesenicah proti domačemu Iigašu, ki ima za sabo bogatejšo tekmovalno prof. Viktor Krevselj, kar ne more na zeleno vejo. Kdor pa bi sklepal, da bo v nedeljo na Jesenicah lahko, se bridko moti. Prav na Jesenicah je kanalski ligaš doživel prenekatero bridko razočaranje. Tudi v letih največjih uspehov. Kljub tradicionalno neugodnemu nasprotniku so v taboru Salonita vsi optimisti. Na vlaku proti Jesenicam pa bo v nedeljo zelo živahno saj so navijači obljubili, da se jih bo na Jesenicah zbralo vsaj toliko kot v Kamniku, ker so prepričani, da bodo svojemu moštvu pripomogli k takemu slavju, kot ga je doživelo v Kamniku. Upajmo, da se niso zmotili. Rezultati slovenskih moštev: Salonit — Borovo 3:1 (15:9, 15:7, 9:15, 15:5) Sava — Kamnik 3:2 Maribor — Interplet 3:0 Metalac ( S) — Jesenice LESTVICA 3:0 Metalac (S) 10 10 0 30 0 20 SALONIT 10 9 1 27 11 18 Kamnik 10 6 4 23 18 12 Interplet 10 6 4 20 16 12 Borovo 10 6 4 22 21 12 Sava 10 6 4 18 22 12 Turbina 10 5 5 22 18 10 Maribor 10 4 6 19 19 8 Čajevec 10 4 6 17 21 8 Jesenice 10 3 7 14 23 6 Spačva 10 1 9 10 29 2 Metalac (Z) 10 0 10 6 30 0 Emil Hvalica gotovil le Duino, medtem ko bo treba v drugih kolih počakati na zaostala srečanja. SKUPINA N Duino je z lahkoto odpravil Espe-rio, medtem ko se je dvoboj med Libertasom S. Marco in ACEGAT končal neodločeno. To je izkoristil Cartimavo, ki se je vrinil na drugo mesto. Union si je zapravil celotni izkupiček, potem ko je po petih minutah igre vodil z 2:0. V nadaljevanju srečanja je preveč popustil in zgubil dragoceno točko. IZIDI: ACEGAT — Libertas San Marco 2:2, Demacori — COOP 1:0, Libertas Rocol — Union 2:2, Cartimavo — Roianese 2:1, Duino — Esperia 2:0. LESTVICA: Duino 17, Cartimavo 11, ACEGAT 10, Libertas S. Marco 8, Union in Demacori 7, Esperia to Roianese 5, COOP 4, Libertas Rocol 3. ZAOSTALE TEKME: Libertas S. Marco — Esperia, Demacori — Libertas Rocol, Union — Roianese. SKUPINA O Zaule so nepričakovano remizirale proti Virtusu, kar je izkoristil neposredni tekmec za napredovanje Opicina Supercaffe, ki sedaj vodi na lestvici. Na drugo mesto se je uvrstil tudi Stock, ki si je precej opomogel po slabem startu. Svojo drugo točko je v nedeljo osvojil tudi Primorec, potem ko je že vodil s 3:0. IZIDI: Edilcolor — Libertas Opčine 0:1, Fiamma — Stock 0:5, GM Trst — Primorec 3:3, Opicina Su-percaffč — Perugino 2:1, Virtus — Zaule 0:0. LESTVICA: Opicina Supereaffč 14, Stock to Zaiule 13, GM Trst in Virtus 10, Edilcolor 6, Libertas Opčine 5, Perugino 4, Fiamma 3, Primorec 2. ZAOSTALE TEKME: Primorec -Perugino, Edilcolor — GM Trst, Virtus — Fiamma SKUPINA P S. Anma to Costalunga si še vedno delita prvo mesto, medtem ko ni prišlo do sprememb na nižjih položajih. Libertas Barkovlje in Gia-rizzole sta remizirali, Olimpija pa ni uspelo premagati šibke ekipe Bar Veneto, čeprav je že vodila z 2:0. Rezervno moštvo Brega je doživelo še en poraz. IZIDI: Giarizzole — Libertas Barkovlje 0:0, Costalunga — Domio 2:1, Don Bosco — S. Anna 0:3, 0-limipija — Bar Veneto 2:2, Breg B — Libertas S. Sergio 0:1. LESTVICA: S. Anna in Costalunga 13, Giarizzole 8, Libertas Barkovlje 7, Olimpija 6, Don Bosco, Libertas S. Sergio in Bar Veneto 5, Domio 3, Breg B 1 (izven konkurence). B R KOLESARSTVO PARIZ, 13. — Mednarodna etapna kolesarska dirka »Tour de France* se bo pričela prihodnje leto 30. junija v Haagu in se bo zaključila po 20 etapah 20. julija v Parizu. Celotna proga dirke bo merila 3.995 kilometrov. Jacques Goddett in Felix Le-vitan, organizatorja »Toura*. sta izjavila, da bo dirka prihodnje leto, ko bo slavila svojo sedemdesetletnico ustanovitve in šestdeseto izvedbo, mnogo bolj bogata na vzponih kot letos, ko je zmagal belgijski as Eddy Merckx. štiri etape in poletape bodo na kronometer, trije cilji bodo na vzponih, dva dni bodo kolesarji počivali, gorskih etap bo devet. BOKS NEVV YORK, 13. — Joe Frazier, svetovni boksarski prvak težke kategorije in George Foreman, njegov izzivalec, se pripravljata na dvoboj, ki bo 22. januarja v Kingstonu, na Jamajki. Boksarja, ki sta znana po svojih udarcih, sta prepričana, da bo «zmagal tisti, ki bo prvi udaril*. OBVESTILA SPDT bo priredilo v nedeljo, 17. t.m. predsmučarski trening. Zbirališče ob 10. uri pri spomenika v Bazovici. ____________________________________________________________________________________. • Milil) wM HMINI PARTIZANSKEGA ZORA VNIKA «3. St. 4. Kandaruti. Pred 48 urami prestrel trebuha. St. pr.; iox ranjen jeonunum. Peritonitis. Th.: v eter- narkoza resect. črevesa in suture. llmrl čez 3 dni v SVPB «Franja». St. 5. Bojc. Ranjen od mine pred 36 urami. St. pr.: Fract. compl. alae oss. ilei sin. V kelen etru kirurška obrabotka rane z odstranitvijo pre- tojega dela oss. ilei Ubit od Švabov pri napadu na D. St. 6. Lenart, politkomisar brigade. Pred 6 urami dobil rafal v levo nogo. St. pr.: 2x prestreljena leva krača s prelomom. Th.: nadkolenski mavčev škorenj. St. 7. Gino. , , . , Ranjen od mine v desno zadnjo plat In v .evl komolec. St. pr.: fistula sterooralis, in prestrel levega komolca. Th.: nadkomolčna mavčna longeta St. 8. Jožko s Kanomlje, 15 let star. Ranjen pri igri od mine. St. pr.: Fraot. compl. fem. sin. Th.: imobilizacija po Diterbcu. Št. 9. Grilc. Ranjen pred 24 urami od mine v čeljust. St. pr.: v.l.c. pod levim oglom spod. čeljusti. Th.: ablatdo fragm. in imoblMz. št. 10. Hamit, Mongol, 100 kg. Ranjen od krogle pred 14 urami. St. pr.: Prestrel medenice, brez poškodbe notranjih organov, toda s prelomom medenice. Th.: cingulum okrog medenice. Ranjen pred 12 urami od mine. St. pr.: prestrel desne podlehti, gladek, s prelomom. Th.: nadkomolčna mavčeva longeta. št. 12. Lesar. Ranjen od krogle pri Lokavcu. St. pr.: Slepi strel 5. ledvenega vretenca. Th.: oskrba ran, TAE. St. 13. Mož iz Kočevja. Ranjen od bombe pri Lokovcu. St. pr.: vJ.c. glave in ožgane oči Th : čiščenje ran in oči. TAE. št. 14. Italijan. Ranjen od mine v hrbet. St pr.: v.l.c. hrbta. Th.: primarna kirurška obrabot. rane TAE 3000. St. 15. Italijan. Ranjen od krogle v desno roko. St. pr.: Fract. compl. antibrachii dex Th.: nadkomolčna mavčna longeta VIII. Akcija proti Grgarju od 19.—24 aprila 1945 Mesto KE Cepovan. Sestav KE dr Edi Pohar e renk Bidovec, Danilo Šuligoj. Jože, Francelj iz «Pavle» Vladimir, Klanjšek, Alfred Zoro, Cveto. Število ranjencev, ki so pasiraii, ni točno vpisano. Kaže, da jih je bilo 30. 13 večjih operacij. St. 1. Dostojni. Vuln. sclop. fem. sin. po 10 urah. Th.: v kelenu kirurška obrab. Fraktura fem. brez diskolacije. št. 2. Gastjunin. Vuln. sclop. reg. ing. sin. Th.: v kelenu revislo art. femoral. sin. ker ni pulza na nogi. Non est laesa. St. 3. Kmego. Vuln. sclop. man. et crur. Th.: v lokalni anest. kirurška obrab., podloga. St. 4. X. Y. Vuln. sclop. carpi dex. Th.: mavčna longeta. St. 5. Iztok. Vuln. sclop. minae thor. tex. Th.: v lokal anest occlusio pneumothor. aperti c. pneu-mopexia. St. 6. Langus. Vuln. sclop. thor. sin. Th.: v lokal, anest. occulsio pneumothor. aperti dupl. c. pneumopexia St. 7. Flego. ... Vuln. sclop. abdom. ............. Th.: v kelen-etru laparatom. mediana sup. Sutturae hepatis. Umrl nenadoma v SVPB «Pavla» čez nekaj dni. St. 8. Ješič. Distorsio ped sin. Mavčev škorenj. St 9. Rozman Josip. St pr. • fract compl clav dex, Th.: v loka: anest. kirurška obrabot, rane, oprt. St. 10. Hrovat Stane. Vuln. laorooontus. fem. sin. Th.: v lokal, anest. primarna kirurška obrabot. rane. St. 11. Sahan Ivan. Vuln. lacerocontus. ped. et crur. dex. Th.: primarna kirurška obrabot. rane v lokal anest z imobiiiz. St. 12. Maslov Pavel. VJ.c. dig. II. ped. dex. Th.: v lokalni anest. primarna amputacija dig. II. St. 13. X. Y. Prestrel trebuha in stegna. Th.: laparatomia pararectal. dex. Sutturae colonis, Ddteriz na levo stegno. Umrl v SVPB «Favla» čez 5 dni. Na poti skozi Gor. Trebušo je bdi operiran Babnik, dgn.; Abscessus peritonsillaris. Th.: Incisdo. IX. Akcija proti Predmeji in Otlici, 26.-27. 4 1945. Mesto KE Mrzla rupa. Sestav KE, kot pod št. VIII. Število ranjencev, ki so pasiraii KE, in točno zapisano kaže da jih je bilo 12, 3 večje operacije. St. 1. Perko Stane iz Poljan. Vuln sclop. abdom. mine. Th.: v kelen etru laparatom. pararectal. dex. Sutturae intestdnl tenui. Umrl v SVPB «Pavla» čez 6 dni. St. 2. Pavle. Vuln. thoracoabdominale, et fract. compl. dex. V kelen- etru splenectomia perddafragmatica. Nato Mri diafragme in occlusio pneumothoraeds aperti. Imobiiiz. humeri dex. Umrl na Javki SVPB «Pavla» naslednjega dne. (Nadaljevanje sledi) TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 GORICA Ul. ?4 Maggio 1/1 Telefon TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 794 638 833 82 Uredništvo Podružnica Uprava Oglasni oddelek Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 14. decembra 1972 Za SFRJ 7ekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101 _603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon il Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice .n sožalja 200 lir. .Mali 99“ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 9.r. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst PROTEST ČASNIKARJEV PROTI OBSODBI FIDORE Prepoved poklicnega udejstvovanja je v odločnem nasprotju z ustavo ■v Časnikarji zahtevajo začasna ukinitev vseh členov kazenskega zakonika, ki so v nasprotju s svobodo tiska PALERMO, 13. — Obsodba palermskega sodišča proti časnikarju iti odgovornemu uredniku lista «L’Ora» Etriu Fidori je vzbudila val protestov. Generalni tajnik si-silskega združenja tiska dr. Lo Bianco je danes poslal protestno pismo predsedniku palermskega prizivnega sodišča dr. Ignaziu Faziu. Lo Bianco zlasti kritizira dvanajstmesečno prepoved profesionalnega udejstvovanja in ugotavlja, da bi ta razsodba lahko postala zelo nevaren precedens, če bi postala pol-nomočna. Tajnik sicilskega združenja tiska poudarja da njegovo pismo noče biti napad na svobodo odločitve nekega sodišča, pač pa prispevek, ki ga združenje tiska daje za novo tolmačenje pravice. Prepoved poklicnega udejstvovanja bi kršila neodtujljivo pravico vsakega državljana in v tem primeru državljana-časnikarja, da svobodno izraža svojo misel in svojo sodbo. Vsak državljan in časnikar mora seveda odgovarjati, če krši zakon, vendar mu zakon ne sme odreči pravice, ki jo določa ustava, da lahko svobodno izraža svoje mnenje. Omenjena razsodba pa skuša prizadeti časnikarja zaradi njegove funkcije, ne pa zaradi morebitnega prekrška, ker je bil zaradi tega že obsojen na leto dni zaporne kazni. Lo Bianco ugotavlja, da bi lahko imel tak princip tragične posledice, če bi postala razsodba palermskega sodišča polnomočna, ker bi lahko postala kazen proti časnikarjem ustaljena praksa, zlasti proti tistim novinarjem, ki so bolj podvrženi procesom zaradi svoje opozicijske politike. Tajnik sicilskega združenja tiska zaključuje, da bi bila taka praksa smrten udarec za eno iz-med temeljnih osnov vsake demokratične države, to se pravi svobodo tiska. Vsedržavno združenje italijanskega tiska je v zvezi jz razsodbo palermskega sodišča objavilo dokument, v katerem izraža svojo zaskrbljenost zaradi odločitve palermskih sodnikov. V komunikeju zveza ugotavlja, da sodišča že dalj časa niso aplicirala prepoved poklicnega udejstvovanja, ker je ta princip v očinem nasprotju z ustavo in krši neodtujljivo pravico vsakega državljana, da svobodno izraža svoje mnenje. Dokument poudarja tudi nujnost posega parlamenta, ki mora v najkrajšem času spremeniti omenjena določila kazenskega zakonika, da prepreči ponavljanje podobnih ukrepov. Izvršni odbor vsedržavne časnikarske zbornice je tudi ostro protestiral zaradi obsodbe časnikarja Etria Fidore. Poleg drugih ugotovitev, ki so v bistvu enake tistim, ki smo jih že navedli, izvršni odbor časnikarskega reda poudarja, da je red pristojni organ, ki mora ugotoviti ali je obtoženi časnikar kršil določila {»klicne etike in nato ustrezno ukrepati. To pravico zagotavlja časnikarskemu redu ustanovni zakon in se mu zato časnikarji nočejo odreči. V zvezi s členi 30, 31 in 35 kazenskega zakonika, ki določujejo princip začasne prepovedi poklicnega udejstvovanja, je izvršni odbor časnikarskega združenja naročil pristojnim organom novinarske organizacije, naj ukrenejo vse kar je potrebno, da dosežejo začasno preosnovo omenjenih členov, ki so v odločnem nasprotju z ustavo. Izvršni odbor se je tudi obvezal, da bo posredoval v parlamentu, da bi pospešil preosnovo vsega italijanskega kazenskega zakonika. V tej zvezi je izvršni odbor poslal telegram pravosodnemu ministru Gonelli kateremu izraža svojo zaskrbljenost zaradi razsodbe in ga poziva, naj posreduje v korist obsojenega Fidore. Vsedržavno tajništvo demokratičnih časnikarjev je tudi ostro obsodilo odločitev palermskih sodnikov. Gibanje v svojem dokumentu ugotavlja, da na »ponovni napad na svobodo tiska morajo časnikarji odgovoriti s stvarnimi pobudami, ki naj ne pomenijo le izražanje solidarnosti prizadetim, pač pa naj zajamejo problem v celoti*. Vsedržavni svet časnikarske zbornice je v zvezi z včerajšnjim atentatom na sedež glasila krščanske demokracije «11 Popolo* poslal glavnemu uredniku lista telegram v katerem obsoja napad. V tej zvezi je svet pozval pristojne vladne organe, naj odločno posežejo proti kriminalnim napadom na časnike.. Tudi rimske pokrajinske sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so danes objavile dokument v katerem ostro obsojajo napad na list in poudarjajo svoj namen, da se bojujejo proti napadom na svobodo tiska, ki jo zagotavlja republiška ustava. GROSSETO, 13. — Danes je zbežal edini zapornik kaznilnice v Pit-tiglianu Antonino Tomaselli, ki je ukradel pazniku ključe celice in zapora ter jo skrivaj pobrisal. RAZSODBA PALERMSKEGA POROTNEGA SODIŠČA Oproščeni glavni obtoženci pokola v Drevoredu Lazio Stroge kazni mafijcem, ki so bili obtoženi združevanja v zločinske namene PALERMO, 13. — Porotno sodišče v Palermu je danes oprostilo šest glavnih obtožencev na procesu za pokol v Drevoredu Lazio v Palermu: Gerlanda Albertija, Francesca Sute-ro, Giuseppa Galeazza, Salvatoreja Rizzuta, Gaetana Fidanzatija in Salvatoreja Lo Presti ja. Prva dva sta bila oproščena zaradi pomanjkanja I dokazov, drugi štirje pa, ker niso bili vpleteni v pokol. Sodišče pa je obsodilo zaradi združevanja v zločinske namene v obremenilnih okoliščinah Antonina Bovo in Calogera Di Maggia na sedem let zaporne kazni, Giacoma Adelfia in Domenica Bovo na šest let, Leopolda Canceglierija na pet let, Giuseppa Nicolo Riola na štiri leta, Francesca Paola Cordoja na tri leta in osem mesecev, Gaetana Carinija, Salvatoreja D’Albo, Carla Lo Ciura, Salvatoreja Giammono na tri leta. Zaradi združevanja v zločinske namene so bili obsojeni tudi Giuseppe Ga-leazzo in Gaetano Fidanzati na 17 .................................... WHITELAW JE SPREJEL V BELFASTU PREDSTAVNIKE SDLP Ulstrski «katoliški» laburisti se pogajajo zlondonsko vlado Sestanek je potekel v popolni tajnosti - Pod streli gverilcev padel policijski agent - Proces proti vojakom, ki so uživali mamila LONDON, 13. — Včeraj se je angleški minister za Severno Irsko (Ulster) Wihtelaw sestal v svojem uradu v Belfastu s predstavniki najmočnejše »katoliške* politične skupine v Ulstru, to je s Socialdemokratsko laburistično stranko (SDLP). V angleških krogih pripisujejo temu srečanju posebno pomembnost, ker se je zgo-dio prvič, potem ko je angleška vlada prevzela direktno nadzorstvo nad severnoirsko pokrajino, da bi se predstavniki »katoliške* manjšine sestali in pogovarjali s predstavniki angleške vlade. “ Kaj so pooblaščeni predstavniki Socialdemokratske laburistične stranke razpravlja# z lordom White!aWom, se še ne ve. Sklicanje sestanka je bilo nenadno, poteklo je v popolni tajnosti in tudi odhod predstavnikov SDLP je bil tajen. Zdi se namreč, da so se ti bali, da bi jih pristaši protestantskih organizacij utegnili napasti na poti na njihove domove. V angleški prestolnici menijo, da včerajšnje srečanje predstavlja pomembno zmago angleške diplomacije in politike v Ulstru. Doslej se je namreč londonska vlada vrtela le v krogu protestantskih zahtev, katerih se m mogla na noben način znebiti. Srečanje s predstavniki najmočnejše opozicijske stranke, to je s »katoliškimi* (ta izraz zveni nekoliko čudno, toda treba je upoštevati celoten zgodovinski razvoj v Ulstru, ki je nastal na podlagi silovitih verskih bojev ter k temu dodati sodobni družbeni razvoj) socialdemokrati in laburisti naj VČERAJ ZJUTRAJ V MESINSKEM PRELIVU Italijanska tovorna ladja trčila s panamskim tankerjem Tanker izgublja nafto iz velike razpoke na boku, a kaže, da ni nevarnosti onesnaženja italijanskega nabrežja bi pomenilo preraščanje angleške politike ozkih in omejenih »zgodovinskih* gledišč ter naj bi ustvarilo nov ob-jektivnejši odnos do tega vprašanja. Pred sestankom s predstavniki SD LP se je Whitelaw srečal s predsednikom unionistične stranke Brianom Faulknerjem (bivšim premierom severnoirske vlade). Očividno je, da je londonski predstavnik skušal dobiti stične točke med protestanti in katoličani. V nekaterih krogih pa menijo, da so pogajanja ie vedno zelo težka. Severnoirski socialdemokrati - laburist se : do sedaj še niso uradno pogajali z angleško vlado, ker so zahtevali brezpogojno ukinitev postopkov internacije vseh osumljencev dejavnosti v okviru organizacije IRA. Angleške oblasti so sicer nekoliko spremenile te postopke, toda v bistvu niso zadovoljile vseh prizadetih. Kakšno vlogo igra v tem trenutku Socialdemokratska - laburistična stranka v javnem življenje v Severni Irski, se še ne more reči. Zelo verjetno bodo njene pobude, posebno, če težijo k popuščanju, naletele na nasprotovanje ekstremističnega krila skupine »Provisionals*. pa čeprav SD LP predlaga ustanovitev začasne ulstrske vlade, ki bi upravljala deželo štiri leta. nakar naj bi prišlo do referenduma, ki bi odločal o morebitni priključitvi Ulstra k Irski republiki (EIRE). Na kraju naj še omenimo, da je padel pod streli gverilcev neki policijski agent, ko je prihajal iz nekega hotela. Gre že za 29. policijskega agenta in za 660. žrtev spopadov v Ulstru od 1. 1969. V vsem Ulstru so včeraj zabeležili tudi številne druge napade. V Londonu pa je v teku proces proti štirim angleškim vojakom, ki so služili vojaški rok v Ulstru in so obtoženi, da so tam uživali mamila. Gre za prvi tovrsten primer v angleški vojski. Večjo skupino vojakov so vojaške oblasti že kaznovale po upravni poti, toda uživanje mamil je bilo tedaj omejeno na enote, ki so bile v Angliji. MESINA, 13. — Italijanska tovorna ladja »Iliče*, ki pripada palermski brodarski družbi Arenella, je danes zgodaj zjutraj trčila s panamskim tankerjem »Sabine* v Mesinskem prelivu v višini svetilnika San Ranieri. Italijanska ladja je plula od severa proti jugu, panamski tanker pa v nasprotni smeri. Po prvih ugotovitvah kaže, da je »Iliče* trčila v tanker. Nos italijanske ladje je zaradi silovitega trčenja uničen, »Sabine* pa ima veliko razpoko na boku, iz katere izgublja petrolej. Velik madež nafte se hitro širi po Mesinskem prelivu. Kljub okvari je poveljniku italijanske ladje uspelo, da je z lastnimi sredstvi priplula v mesinsko pristanišče, kjer se je zasidrala. »Sabine* pa je nadaljevala plovbo. Njen poveljnik je po radiu sporočil. da ne potrebuje pomoči. Tanker pa še vedno izgublja petrolej, zato so mesinsko, sirakuško in catansko luško poveljstvo pripravili poseben načrt, da bi preprečili onesnaženje obale. Izvidnica luškega poveljstva v Milazzu je «napadla» madež nalte s posebnim redčilom »Iliče* je snoči odplula iz Palerma in je bila namenjena v Ca-tanio, kjer bi morala raztovoriti fi tisoč ton žita. Na krovu je imela 31 mož posadke. Smrtna nesreča na delu v tovarni pri Ragusi P07.ZALLO (Ragusa), 13 - Dva mlada delavca sta izgubila življe- nje v tovarni »Beton Cinque» pri Pozzallu. Gre za 18-letnega Salvatoreja Floridio in 27-letnega Carme-la Barona iz Pozzalla. Po prvih ugotovitvah kaže, da so v tovarni prekinili delo malo pred nesrečo zaradi okvare v električni napeljavi. Premikal se je lahko Ie žerjav, katerega šofer se ni pravočasno zavedel, da se žice visoke napetisti dotikajo tračnic. Ko je z žerjavom zavozil nanje in jih presekal, so žice padle na tovornjak, na katerem sta sedela mladeniča. Nesrečna delavca sta bila na mestu mrtva. Namestnik državnega pravdnika Ragusi in inšpektor za delo sta odredila preiskavi, da bi ugotovila vzroke nesreče in kaznovala more bitne krivce. nadzoroval delavce, ga je odkril in ga je pretepel. Posegel je Gorso-nov ded, a krvnik ga je pretepel do smrti. «Ko je umiral — ja dejal Gorson — sem obljubil dedu, da bom poiskal njegovega morilca in ga bom prijavil sodišču*. Američan se je po koncu druge svetovne vojne vrnil dvakrat na Poljsko a je odkril, da je dedov morilec zapustil državo. Lani je izvedel, da se je Reichman preselil v Izrael. Poiskal ga je in ga prijavil sodišču zaradi sodelovanja z nacisti. NICA, 13. — Štiri osebe so umrle, šest pa je bilo ranjenih pri Jausiersu v Franciji, ko je plaz snega zgrmel na vojaško kolono. let zapora, Salvatore Lo Presti na 14 let in šest mesecev, Giuseppe Li-volsi na enajst let in osem mesecev ter Salvatore Rizzuto na enajst let. Dogodek, ki je privedel obtožence pred sodišče se je pripetil 10. decembra v uradu gradbenega podjetnika Girolama Moncade v Drevoredu Lazio v Palermu, šest mož, ki so bili preoblečeni v policijske agente, je vdrlo v urad in je napadlo osebe, ki so bile v uradu, štirje prisotni so umrli in sicer voditelj mafijske tolpe Giuseppe Cavataio, njegova telesna straža Francesco Tuminello ter dva uslužbenca gradbenega podjetja, ki sta bila po naključju v uradu. Sinova gradbenega podjetnika Angelo in Filippo Moncada pa sta bila le lažje ranjena. Osem dni po pokolu so agenti palermske kvesture aretirali peka Francesca Sutero, ki je bil že od mladih nog Albertijev prijatelj, štiri druge obtožence je policija aretirala 11 mesecev pozneje v Castelfrancu Venetu, domnevnega organizatorja pokola Gerlanda Albertija pa so aretirali šele pred enim letom blizu Neaplja. Preiskovalci sodijo, da je Alberti e-den izmed najvplivnejših voditeljev tako imenovane «nove mafije*. V kratkem bo moral zopet pred sodišče, ker je skupaj z drugimi 113 osebami obtožen vrste drugih zločinskih dejanj. Zato bo, kljub današnji oprostilni razsodbi, moral še vnaprej sedeti za rešetkami. Vzhodnonemški pilot pristal na napačni stezi BOMBAY, 13. — Pilot nekega vzhodnonemškega letala je danes zgrešil letališče, ko se je pripravljal na pristanek v Bombayu. Letalo se je ustavilo le nekaj metrov pred razbitinami drugega letala, ki je pred nekaj dnevi zagrešil isto napako in se je raztreščilo ob koncu pristajalne steze. »Ilišin 18» vzhodnonemške letalske družbe «Interflug» bi moral pristati na mednarodnem letališču v Bombayu, po pomoti pa jfe pilot pristal na zasebni stezi, ki je oddaljena le dva kilometra od prvega pristajališča. Na srečo je pilot pristal brez težav nekaj metrov pred razbitinami japonskega letala, ki se .je pred kratkim razstreščilo ob koncu pristajališča. Poveljnik odprave »Apollo 17» Eugene Cernan zapušča lunami modul ter se podaja skupaj s Schmittom dolgo pot po Lunini površini .......................................................................................iiiiiiiiifiimiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini PO ODKRITJU PEŠČENEGA SLOJA PRI KRATERJU «SH0RTY» NA LUNI iiiiiiii"11* Mogoče blizu rešitev uganke rojstva Lune in sončnega sistema Material oranžne barve vsebuje morda navadno rjo Novi rekordi vesoljcev Cernana in Schmitta HOUSTON, 13. - Danes ob 19.18 so iz vesoljskega središča v Houstonu zbudili kozmonavta Cernana in Schmitta. Ameriška vesoljca čaka tretji «sprehod» po Lunini površini. Če bi šlo vse po načrtu, bi morala Ceman in Schmitt spati še eno uro. Ker pa sta se pri zadnjem »sprehodu* nekoliko zamudila, sta morala spati samo sedem ui’ namesto predvidenih osem'. V vesoljskem središču so sklenili, da se mora tretji «sprehpd» začeti na vsak način ob določeni uri, to je ob 22.33 današnjega dne po srednjeevropskem času. Davi sta se ameriška vesoljca vrnila v svoje oporišče na Luni, ki je v konkretnem primeru lu- ...........................................................................iiillllMiMimiiiliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiliimiiiiiii« 20. kongres Komunistične partije Francije Po 30 letih je odkril morilca svojega deda HAIFA, 13. — Ameriški poslovni Človek Sigmund Gorson je po tridesetih letih izpolnil, kar je obljubil svojemu dedu ob njegovi smrti: prijavil je sodišču njegovega morilca, kolaboracionista, ki je ob Hitlerjevi zasedbi Poljske sodeloval z nacisti. Gorson je včeraj pričeval pred izraelskim sodiščem v Haifi na procesu proti Benu Eliahuju Reichmanu, ki je obtožen, da je sodeloval z nacisti. Američan je povedal, da je leta 1942. ki je delal v premogovniku v Lodzu spravil v žep kos premoga. Reichman, ki je NAROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1973 v Jugoslaviji CELOLETNA MESEČNA din 180,00 din 18,00 Za organizacije — ustanove — podjetja: CELOLETNA................................ din 220,00 MESEČNA........................................din 22'00 ZA VSE NAROČNIKE: — brezplačno mesečnik DAN za leto 1973 Naročnino sprejemata: — ADIT, Ljubljana, Gradišče — Narodna banka Ljubljana, 10 - tel. 22 207 tek. rač. št. 50101 603 45361 Včeraj zjutraj se je v navzočnosti 1700 delegatov začel v Saint Ouenu pni Parizu 20. kongres Komunistične partije Francije. Politično poročilo je podal pomočnik generalnega sekretarja Georges Marchais (generalni tajnik VValdeck Rochet je namreč bolan). Glavne teme, M jih obravnavajo francoski komunisti, zadevajo predvsem povečanje vpliva stranke v francosko politično in sploh javno življenje. Gre za izvajanje sporazuma med KPF, socialisti in levimi radikalci, ki naj bi omogočili premostitev sedanjih težav v okvi- ru nove vlade, kjer naj bi komunisti sodelovali na enakopravni ravhi' z drugimi partnerji. Gre torej za dalekosežen načrt, ki naj bi spremenil sliko današnje Francije. . Na sliki: govori Georges Marchais. nami modul «Challanger», ob 8.05 po srednjeevropskem času, to je več kot pol ure pozneje kot so predvidevali. S tem sta si osvojila novo prvenstvo bivanja in delovanja zunaj lunarnega modula. Nadalje pa sta si z drugim »sprehodom* priborila še prvenstvo najdaljšega potovanja po Lunini površini. Z lunarnim vozilom sta namreč prevozila več kot 19 km in včasih je bila hitrost vozila razmeroma velika, saj je znašala 17,6 km na uro, kar je za več kot en km v odnosu vozila prejšnje odprave. Cilj današnje odprave je bil »South massif*, to je gričevje na južnem delu doline «Taurus - Lit-trow», kjer je pristal lunami modul. Pot do pobočja je bila dolga več kot šest kilometrov. Današnja odprava je bila morda najbolj begata po svojih geoloških odkritjih, a v središču pozornosti učenjakov in strokovnjakov je področje okoli kraterja «Shorty», ki ga je odkril Ceman. Poveljnik odprave je takoj obvestil o odkritju geologa Schmitta, ki mu je naročil, naj se ne premakne z mesta. Vesoljca sta bila tedaj na poti proti «Challangerju». Pred njunimi očmi se je širila ravan oranžne barve, kar je napotilo Schmitta na domnevo, da gre morda za železov oksid (rja). Sloj te gmote je baje razmeroma tenak, kar naj bi dokazovalo, da ni morda star več kot 100 milijonov let. če bi ta ugotovitev veljala, potem bi bilo treba zaključiti, da imajo prav tisti znanstveniki, ki se ukvarjajo z vprašanji nastanka sončnega sistema in ki pravijo, da je Luna šla pri svojem razvoju po isti poti kot Zemlja. Tu je treba spregovoriti nekaj besed o izbiri ustanove NASA glede pristajanja tega zadnjega lunarnega modula (v okviru odprav »Apollo* seveda). Znanstveniki u-stanove so se odločili za dolino «Taurus - Littrow», ker je ta obkrožena od dveh gorskih verig, ki segata do skoraj 2500 m. Na eni strani doline je mogočen usad kamenja in peska, za katerega de mnevajo, da je nastal pred razmeroma kratkim časom (govori se seveda vedno o milijonih let). Če bi ta hipoteza držala, potem bi morda Ceman in Schmitt utegnila najti na tem področju najstarejše MED POLETOM IZ AVSTRALIJE DO HAVAJSKIH OTOKOV «Boeingova» posadka je blaženo spala Britansko združenje pilotov o problemu prevelikega napora letalcev LONDON, 13. — Sto petindvajset potnikov britanskega letala »boeing*, ki je letelo od Avstralije proti Havajem, so sedeli na svojih sedežih in prijetno kramljali ali pa so z višine gledali ocean. Niso vedeli, da je posadka v pilotski kabini prav tako mirno spala. Na srečo se je poveljnik letala pravočasno zbudil. Vest o nenavadnem incidentu je sporočilo združenje britanskih pilotov BALPA, ki je v tej zvezi zahtevalo, naj letalske družbe zmanjšajo število predpisanih ur leta od 100 na 80. Predstavnik zveze britanskih pilotov Hurley je izjavil, da ne gre za izreden primer ,pač Pa kaže, da so se podobni inci- denti pripetili že neštetokrat. Po pripovedovanju predstavnika britanskih pilotov se je poveljnik orjaškega letala nenadoma prebudil. Zaspano se je ozrl proti drugemu pilotu in je videl, da tudi on blaženo smrči. Tudi motorist in mehanik sta naslonila glavi na naslonjač in zaspala. Pilot je takoj naročil stevardesam, naj pripravijo črno kavo za vso posadko. Skušal je tako dobro prebudi svoje ljudi. »Vsi smo bili izčrpani*, je povedal pozneje, ko je poročal združenju pilotov o incidentu. BALBA se je zelo resno lotila problema, da bi ugotovila težave in predlagala ustrezne protiukrepe. Predstavnik britanskega združenja pilotov je poudaril, da so letalci modernih linijskih zrakoplovov zelo izmučeni. To ugotovitev si lahko razložimo z ugotovitvijo, da se je delo pilotov radikalno spremenilo, odkar so z letali »dakota* organizirali letalski potniški in trgovski promet. Po začrtanih smernicah leti vedrvo več letal, elektronske naprave so iz dneva v dan bolj komplicirane in stalno narašča tudi število pristankov in vzletov. Živci pilotov, zlasti tistih, ki letijo na mednarodnih prograh, so zato napeti kot strune. Predstavnik britanskega združenja letalcev je govoril tudi o nekem poveljniku letala, ki se je nekaj trenutkov pred pristankom zavedel da je vsa posadka blaženo spala in jo je le s težavo prebudil. Zastopnik britanske letalske družbe BOAC pa je izjavil, da je bilo število ur poleta »boeingovega* poveljnika znatno nižje od 80 ur v 28 dneh, kot jih zahteva združenje letalcev, član omenjene posadke, ki je »zbral* največ ur poleta, je letel komaj 12 ur», je dejal predstavnik letalske družbe. Britansko ministrstvo za trgovino in industrijo je sporočilo, da je že pred mesecem dni odredilo preiskavo o prevelikem naporu pilotov. Preiskavo vodi polkovnik Bader, ki je v Angliji zelo znan zaradi svojega junaštva med drugo svetovno vojno. kamenine (4 milijarde in 6 ali sto milijonov let) in najnovejse (stare morda kakih 100 milijo0® let), če dodamo k temu še voo nost, da bi v materialu orano«; barve, ki sta ga vesoljca našla P° kraterju Shorty, našli določene P ne, potem bi bila teza o volka*’' skem delovanju na Luni dokO°®*_ potrjena. S tem bi bila seveda končno poražena teza tistih učenj«" kov, ki trdijo, da je bila Luna vsega začetka mrtvo telo, ki se j* spreminjalo na svoji površini * pod' vplivom padanja kozmačneg prahu in meteoritov. Te teze nis° do sedaj še ovrgle pomembne naJ° be, ker strokovnjaki domnevaj« da utegne priti do manj obsežna skladišč materiala, ki je po vide»* STAVKA PARIZ, 13. - Model naše uniforme je bil izdelan pred štirimi leti. Oblačilo je neprimerno in ni več v modi»• Na podlagi te ugotovitve eo stevardese pariškega letališč1 Orly proglasile svojevrstno ostavko uniforme». Lepa dekleta so vrgla v koš svojo tradicionalno rdečo obleko s pozlačenimi gumbi it prišle v službo z rumenim brezrokavnikom in plavim< hlačnimi nogavicami. Dekleto so sama izbrala in plačala novo uniformo. Izrekla so UP®" nje, da bodo s svojo akcijo prepričale upravo letališč' naj sprejme njihovo zahtevo in naj naroči nove uniforme-«Mi nočemo, da bi nas tujo-ki prihajajo na letališče s0 izjavila dekleta — videli v grdih uniformah, ker bi si Jonko ustvarili slabo mnenje 0 t~adic\onalni francoski ***' ganci». CROTONE, 13. - Neznani včeraj ponoči okradli kvestik^ ^ Crotonu. Vdrli so v posloPJ* in odnesli vse samokrese, P11^ brzostrelke, ki so jim prište roko. podoben tistemu, ki je vulkaoS^j ga izvora, ker pač meteoriti P padcu na Lunino površino ra jo silno vročino ter stopijo F8® kamenine. . Če bi v teh najnovejših naj^®. ugotovili še navzočnost vode, tem bi se človeška predstava nastanku Lune, Zemlje in cel®1 ga sončnega sistema dokaj *P,0. menila, oziroma bi dobila bolj 0 ločeno obliko. . , Ves današnji sprehod po DjSL, površini je potekel zelo srC^lC. Schmitt se je sicer včasih Pj'e*^. nil, toda vesoljca sta se celo havala ter brcala »žogo*, ki Je j,jl la v tem primeru kamen, ki trikrat večji od žog naših nog° jC tašev. To je mogoče zato, k®r težnost na Luni šestkrat lTia' J0a kot na Zemlji; - človeške mišic® imajo enako moč kot na Zetou^j Pred odhodom na »sprehod*., vesoljca popravila »blatnik* 1urn?. nega vozila. Pokvarjenega sta -j, domestila z lepenko iz zemljeP' -jd map, ki sta jo pritrdila z lepllru trakom in posebnimi vijaki. 'ep Ko sta se vrnila v »Challed®^ ju je čakalo presenečenje: P*"1 sta kisika je bil previsok. Okvar® ,jja odpravila s tem, da sta rzklp enega od ventilov. ^ Medtem pilot poveljniškega ^ dula Evans leti okoli Lune v,s-ka na povratek svojih dveh rišev.