SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 8 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 17 de marzo - 17. marca 2005 BRUNO V LASTNEM OČESU 100 dni nove vlade JANEZ JUHANT V oddaji novinarke Alenke Arko o trpljenju internirancev na Rabu se gledalec kljub kočljivi temi ni mogel znebiti vtisa povrpnosti in enostranskosti. V duhu italijanskega filma o fojbah naj bi tudi ta prispevek napravil Italijane za razredne sovražnike. Berlusconijeva hvala Mussolinija sicer daje tudi za to ustrezen povod, kar potrjuje da se desni in levi skrajneži hitro najdejo na skupnih okopih. Vendar pomeni Italijane učiti, kaj morajo imeti v svojih polskih učbenikih, svojevrsten nekulturen napuh, kakor da ne bi bili oni sami sposobni presojati o tako važnih zadevah. Razen tega tudi Slovenci nismo zgledni glede svojih učbenikov, posebej kar zadeva obdelavo nape preteklosti. Če že hočemo učiti kulture tujce, se lahko tudi sami vprapamo o vipini nape. Kaj pipejo napi polski učbeniki o Teharjah, o Kočevskem rogu, Škofji Loki in drugih krajih revolucionarnega nasilja? Pa ne le polski učbeniki, celo zgodovinopisna dela in pe druga področja kulture in znanosti so pe daleč od resnice preteklosti. Tak je menda tudi ,, televizijski dokumentarec" Dnevnik nekega naroda. Ob njegovi pripravi so si avtorji oskrbeli celo izjave nekaterih drugače mislečih, potem pa jih zreducirali na prikaz slike za ustvarjanje videza objektivnosti. Tako tudi ne napi zgodovinarji ne pe živeči komunistični politiki, ne povedo, zakaj so zavezniki takratni Jugoslaviji odvzeli Trst, Gorico in Celovec. Še vedno ni javnosti predstavljena revolucionarna trgovina med Angleži in komunisti: nekdanji domobranci in tudi civilisti se vrnejo Titu, partizani pa se umaknejo s Koropke. Ko je Tolstoy javno objavil, da so bili za vrnitev Kozakov in južnih Slovanov, nasprotnikov komunizma, odgovorni visoki anglepki politiki, je doživel proces in obsodbo, po kateri bi moral plačati astronomsko vsoto. Šele pritožba na evropsko sodipče je zadevo s težavo ,,zgladila", čeprav je sodnik Slovenije Jambrek v ločenem mnenju opozoril, da ima Tolstoy prav. Danes se vzporednice kažejo tudi pri pokolih v Srebernici, kjer so Nizozemci zdaj celo pripravljeni plačati odpkodnino žrtvam, ne pa tudi priznati svoje krivde, da so Srbi lahko izvrpili pokole. Očitno tudi to ozadje botruje skrivanju Mladiža in Karadžiža pred haapkim sodipčem. Bivpi predsednik države je napravil njemu lastno distinkcijo, da bomo svoje stvari že mi sami uredili, medtem ko smemo zahtevati izpolnjevanje obveznosti od Italijanov in Avstrijcev. Čudno da preteklih revolucionarnih dilem ni razrepil kar on kot partijski pef in kot aktivni predsednik države, saj je imel za to vsa pooblastila in možnosti. Očitno sami le nismo tako za pometanje pred lastnim pragom, kakor zatrjujemo. Na simpoziju ob petdesetletnici Osvobodilne fronte leta 1991, ki ga je organizirala SAZU, sem edini opozoril na začetek revolucije v Ljubljanski pokrajini z načrtnim pobijanjem in terorjem nad civilnim prebivalstvom. Umori neodvisnih osebnosti so sprožili oblikovanje Vapih straž za obrambo pred komunističnim nasiljem. Čeprav med ozvezdjem zgodovinarjev in članov SAZU temu ni nihče oporekal, je simpozij izzvenel kot hvalnica osvobodilni fronti, ne da bi pe kdo izpostavil njeno problematično vlogo med Slovenci. Petdeset let po drugi svetovni vojni in njenih revolucionarnih posledicah med Slo- venci smo Teolopka fakulteta Univerze v Ljubljani, Nova slovenska zaveza in Zavod sv. Stanislava v Šentvidu organizirali posvet o teh tragičnih dogodkih za Slovence. Iz revolucionarnega dogajanja pred vojno in po njej naj bi iskali pot do resnice in odprli možnost sprave: ,,Človek je predvsem bitje, ki ipče resnico in si prizadeva, da bi po njej živel in v trajnem dialogu, ki vključuje pretekle in sedanje rodove, o njej razglabljal ^ Odkrito iskanje resnice zaznamuje kulturo naroda." Kljub aktualnosti besed, so te bile in so pe vedno le delež manjpine. Sedanji predsednik vlade je takrat opozoril na pomen celotnega odkrivanja zgodovine: ,,Dejstvo je, da hočejo zgodovino prepustiti samo zgodovinarjem tisti, ki se je bojijo. Tisti, ki jih resnica o preteklosti moti in ki mislijo, da bi se njihov sedanji položaj pokvaril, če bi ta resnica bila znana." Prihodnost naroda je v priznanju celostne resnice nape preteklosti, ne le v obžalovanju revolucije temveč v njeni obsodbi. Organizatorje posveta smo bili deležni tudi kritike, ker nismo povabili na okroglo mizo vodstev vseh parlamentarnih strank. Odvrnil sem, da smo doslej morali tisti, ki nismo bili na revolucionarni strani molčati in zato hočemo zdaj, ko je to mogoče, najprej sami izkoristiti možnost in spregovoriti, ne da bi nam drugi vsiljevali, kaj smemo reči, in kaj ne. Žal ostaja po desetih letih stanje enako. Ne opozorila tujcev, ne domače stiske in zablode odgovornim ne razvežejo jezika, pač pa v stilu predsednika borcev Janeza Stanovnika skupajo medvojne in povojne morije spraviti pod preprogo narodne osvoboditve. Ni čudno, da prizadeti pe vedno ne upajo spregovoriti. In ne le tisti z od zemlje zasutimi usti (Balantič), pač pa tudi žive priče. Strah in brezup le utrjujeta brezpravno stanje v napi družbi, zaradi česar se mnogim zdi, da se pri nas ne da ničesar spremeniti. Ljudje se bojijo govoriti o zamolčanih povojnih grobovih in tudi o sedanjih gospodarsko-političnih poneverbah. Po desetih letih se je Slovencem sicer odprla Evropa in pregnala nekaj strahov. Kljub opozorilom tujcev — ki žal tudi sami niso sposobni pometati pred svojim pragom — pa se pri nas pe nismo opredelili do svoje preteklosti. Svoje prispevajo tudi mediji s svojimi manipulacijami, kakrpna je film o slovenski narodni zgodovini. O njegovi problematični pristranskosti se komaj kje pipe, medtem ko je bil italijanski film o nasilju partizanov deležen velike reklame pe preden smo ga lahko videli po medijih. Na protest slovenskega filozofa zaradi zlorabe imena ,,filozof" za revolucionarja Kardelja, je vodstvo TV Slovenija protestniku odgovorilo, da ne sme njihovega odgovora posredovati naprej, ker je to poslovna skrivnost. Očitno je takih ,,poslovnih skrivnosti" v Sloveniji pe kar nekaj. Zato ostajamo skrivnostni, nape stanje pa je mitično. S tem pa se premalo ukvarja nape sodstvo in druge ustrezne službe. Zato mrgoli tabujev in prepovedi in ,,ta pravih resnic", ki veljajo le za ene. Očitno bo tudi sedanja oblast težko presekala ta gordijski vozel. Še posebej, če ne bo znala napim nacionalnim novinarjem ustvariti pogojev in okvirov zrelega medijskega obnapanja, kar bo samo po sebi pospepilo padanje mitov. Upajmo, da bo le polagoma nastopil čas, ko otroci ne bodo več obvezno zaznamovani s travmami svojih očetov in dedov in se bomo osvobodili tabujev preteklosti in sedanjosti, kar je lahko zagotovilo za uspepno prihodnost. V nedeljo, 13. marca je minilo sto dni, odkar je bila 3. decembra lani imenovana nova vlada premiera Janeza Janpe. V tem času je sprejela program dela za leto 2005, normativni del delovnega programa pa proti koncu februarja poslala tudi v obravnavo državnemu zboru. Ministrstva so tudi posebej predstavila svoje načrte za delo. Vlada je začela tudi obiske na terenu. Najprej je obiskala Bovec, zatem pa Prekmurje. V javnosti uživa visoko podporo, ki se je v minulih treh mesecih gibala od 59 do 61 odstotkov. Sicer pa sta v programu dela za leto 2005 po mnenju predsednika vlade Janpe najzahtevnejpa cilja izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev in doseganje pogojev za vstop Slovenije v Evropsko monetarno unijo ter zagotovitev učinkovitega črpanja sredstev iz evropskih skladov. Med poglavitnimi ukrepi vlade v letopnjem letu so posebej izpostavljeni ukrepi za zmanjpanje negativnega demografskega trenda. Vlada si je za nalogo zadala omogočanje usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, vzpodbujanje starpevstva in povečanje pte-vila rojstev. Slabpanje demografske strukture, zmanjpe-vanje ptevila prebivalcev ter njihovo staranje, posledično zmanjpevanje aktivnega prebivalstva in rast ptevila upokojencev so namreč po prepričanju vlade dolgoročno najresnejpi strukturni problem Slovenije. Med ukrepi bo pest ali sedem zakonskih in podzakonskih aktov, s katerimi bodo sku pali izboljpati socialno okolje za družine, predvideni pa so tudi ukrepi na področju davčne politike. Stratepki svet za gospodarski razvoj je pe pred novim letom svetoval vladi, naj zamrzne davčno reformo. Janpa je povedal, da te ni bilo možno zamrzniti, čeprav bi bilo to dobro. Nova vlada je tako poskusila le omiliti negativne posledice tistih repitev, ki niso dobre. Davčna zakonodaja, ki se je začela uporabljati z novim letom, je bila sicer sprejeta pe v času prejpnje vladne koalicije. Zdaj posebna sku- pina pri ministrstvu za finance dela v smeri poenostavitve davčnih postopkov. Slovenija je naklonjena piritvi Evropske unije. V primeru Hrvapke vlada ocenjuje, da je v stratepkem interesu Slovenije, da južna soseda čim prej začne pogajanja za članstvo v EU in da začne uvajati evropske standarde. Drastično odlaganje pogajanj ni v interesu Slovenije, saj bi to poslabpalo okolje, v katerem morata državi urediti bilateralne odnose. Vendar pa mora hrvapka oblast zagotoviti polno sodelovanje s h a a pk im Me d n aro d n im sodipčem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Slovenija se na izjavo predsednika avstrijskega parlamenta Andreasa Khola, da Slovenija ni naslednica Avstrijske državne pogodbe (ADP), ni odzvala z diplomatsko noto, kar je bilo po nekaterih ocenah napačno. Slovenija ima danes v rokah močnejpe adute za zapčito svojih manjpin kot prej, ko ni bila članica EU. Zato ne pomaga, če se prepiramo o političnih vprapanjih, ki ne vplivajo na položaj manjpine, meni Janpa. Tisti del ADP, ki govori o zapčiti manjpin, tudi slovenske, pa velja; gre za mednarodno pogodbo, ki Avstrijo zavezuje. V zvezi z neuresničevan-jem zakona o zapčiti sloven- ske manjpine v Italiji pa poudarja, da je velik del tega zakona dejansko mrtva črka na papirju, vendar mora sosednja država spoptovati zakon, ki ga je sprejela. Slovenija bo to vedno zahtevala. Minister za polstvo Milan Zver je sicer že začel s prvimi spremembami na področju polstva. Tako novela zakona o osnovni poli, ki jo je vlada že poslala v zakonodajni postopek, odpravlja nacionalno preverjanje znanja ob koncu prvega triletja devetletne osnovne pole. Pač pa bi v skladu z novelo ohranili preverjanje znanja ob koncu drugega in tretjega obdobja. O ukinitvi preverjanja ob koncu prve triade pa so mnenja deljena; po mnenju nekaterih je namreč to preverjanje ustrezen pokazatelj, kako uspepni so pri svojem delu učitelji in koliko so učenci zadostili predpisanim standardom znanja. Normativni del programa vlade za tekoče leto sicer zasleduje 203 vsebinske cilje. Obsega 241 aktov, in sicer 162 zakonskih predlogov, 61 ratifikacij, 10 resolucij, pet nacionalnih programov in ustavni zakon. Normativni program obsega tudi 210 podzakonskih predpisov, ki jih bo v tem letu sprejela vlada, in sicer 1 69 uredb, pest odlokov, 11 programov, dve strategiji, 18 sklepov in tri načrte. Pukpič na obisku v Nemčiji Državni sekretar in vodja Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukpič se je mudil na dvodnevnem obisku v Nemčiji. V Muenchnu se je srečal s predsedniki slovenskih druptev in katolipkih misij iz Bavarske, v Stutt-gartu pa s predsedniki slovenskih druptev in katolipkih misij iz zvezne dežele Baden-Württemberg. Pukpič se je udeležil tudi svečane prireditve ob 35. obletnici Slovenskega kulturno-umetnipkega druptva Triglav iz Stuttgarta in jim ob tej priložnosti podelil priznanje in zahvalo urada. Da ne pozabimo! Pred 64 leti, na cvetno nedeljo leta 1941, so tujci napadli Slovenijo, si razdelili napo zemljo in povzročili začetek slovenske narodne tragedije. V tem Velikem tednu se spomnimo vseh žrtev vojne in revolucije; molimo za njihove dupe in za leppo prihodnost slovenskega naroda. ■ GLEJ^ ^ TEŽAVE SLOVENCEV SPOMINI NA DOGODKE NA KOROŠKEM............... 2 OB NEMŠKI MOBILIZACIJI ....3 IMAMO DOPISNIKA NOV POGLED NA V IZRAELU....................... 3 POLPRETEKLO ZGODOVINO4 Novi udarec koro Pkim Slovencem iz življenja v argentini Vladimir Smrtnik ne bo več vodja urada za slovensko narodno skupnost pri deželni vladi na avstrijskem Koropkem. To je potrdil deželni glavar Joerg Haider in sporočil, da bo posle na uradu odslej začasno vodil Thomas Kassl. Smrtnik je na tiskovni konferenci poudaril, da naj bi ga s tega mesta odstavili zaradi njegovega predsedovanja Enotni listi (EL), edini slovenski stranki na avstrijskem Koropkem, in da je kot vodja urada vedno skupal zastopati interese slovenske manjpine. ,,Očitno pa so v deželni upravi zaželeni samo takpni pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki so se pripravljeni podati v odvisnost," je menil Smrtnik. Obenem je izrazil upanje, da bo vseeno pe mogoče preprečiti „ukinitev urada kot samostojnega pododdelka deželne vlade". Domneve o Smrtnikovi odstavitvi z mesta vodje urada za slovensko narodno skupnost pri deželni vladi obstajajo že dlje časa, odkar je septembra 2003 prevzel predsedovanje EL. Kot je dejal Smrtnik, ga je med drugim po zasedanju slovensko-koropkega kontaktnega komiteja februarja 2004, ostro napadel neimenovani visoki predstavnik svobodnjapke stranke (FPOe) in dejal, da ,,je treba take osebe, kot je on, odstraniti". Poleg tega je že poleti 2004 za tri mesece moral delati v oddelku za vodno varstvo, ob tem pa voditi tudi pe urad za slovensko narodno skupnost. Po Smrtnikovih besedah naj bi pri koropki deželni vladi skupali preobliko- vati urad za slovensko narodno skupnost v oddelek, ki je neposredno podrejen deželnemu glavarju. S tem pa naj bi izgubil tudi pe svojo delno neodvisnost. Kot je sporočil koropki deželni glavar Haider, bodo Smrtnika premestili v oddelek za varstvo narave in vodno pravo. Novi začasni vodja Kassl pa naj bi zaradi mature na Slovenski gimnaziji v Celovcu imel „idealno biografijo za to nalogo". Poleg tega pa tudi ,,ni hujskač in politizer", meni Haider. Vodja urada naj bi poleg znanja na področju manjpinskega prava imel tudi ,,dolgoletne izkupnje z ravnanjem z interesi narodne skupnosti", menijo ter da ,,je dokaz o obisku tečaja slovenpčine v poli verjetno premalo za ustrezno kvalifikacijo". TONE MIZERIT Gospodarska obzorja Ocena dopolnjenega konvergenčnega programa Slovenije, ki so jo na podlagi februarskega predloga Evropske komisije na zasedanju v Bruslju potrdili finančni ministri Evropske unije, je ,,v globalu pozitivna", kljub ugotovitvi, da so zastavljeni cilji izpolnjeni le delno. To je v odziv na potrditev menil slovenski finančni minister Andrej Bajuk, ki se je nadalje strinjal z več ugotovitvami iz ocene, med drugim z osrednjo, da je slovenski program „nekoliko neambiciozen" pri postavljanju proračunskih ciljev, na račun katere si je država prislužila poziv k pospepitvi zmanjpevanja primanjkljaja. Te težave so nenačrtovani izdatki, ki čakajo državo v letopnjem letu, je pojasnil minister. Nekaj teh izdatkov je legitimnih, npr. posledice odločb ustavnega sodipča, v veliki meri pa gre za izdatke, ki so bili nepravilno načrtovani. Med temi je omenil izdatke ministrstva za polstvo, težave zaradi neizpolnjenega programa Slovenskih železnic in posledice prehitrega pristopa na področju poroptev, izdanih predvsem v letu 2004. Nove članice EU, kot je Slovenija, so konvergenčne programe sicer Bruslju prvič oddale takoj po vstopu maja lani in poleti prejele tudi prvo oceno. Tokratna ocena je zanje torej druga po vrsti. Slovenija je zaradi volitev in menjave vlade program v Bruselj poslala pele 10. januarja, čeprav bi to morala storiti že do začetka decembra. Tretjo dopolnitev programa bo Ljubljana oddala Bruslju konec letopnjega leta. Elektronski matični register Zvonovi so oznanjali žalost Javna uprava je servis, ki omogoča državljanom nemoteno pravno delovanje, je bilo poudarjeno na konferenci o elektronskem vodenju osebnega statusa v Portorožu. Uvodna predavanja so namenili osebnemu imenu, ki je temeljna pravica posameznika. 3. maja bo v elektronski obliki zaživel tudi matični register podatkov, ki bo temeljna evidenca slovenskega prebivalstva. Osrednji matični register prebivalstva, ki bo zaživel 3. maja 2005, bo nadomestil tri zdaj veljavne registre. Matični register bo povsem elektronski in bo omogočil enostaven dostop prebivalcem. Podatke, do katerih bo mogoče priti prek spleta, bodo varovali ptevilni varnostni mehanizmi. Prenavljajo tudi centralni register prebivalstva, ki je že dosegljiv v elektronski obliki, a ne dovolj varen. Matični register podatkov, ki je med prednostnimi nalogami slovenske vlade, bo nared 3. maja 2005. V njem bodo beležili rojstvo, zakonsko zvezo in smrt slovenskih državljanov, ne glede na to, ali se bodo ti dogodki zgodili v matični do- movini ali v tujini. Danes vodijo tri različne knjige. Knjigo rojstev, porok in umrlih. Te omogočajo napake matičarjev in neusklajenost med podatki iz treh knjig. To poslej ne bo možno, saj bodo vnosi enkratni, podatke pa bodo preverjali varnostni mehanizmi. Poleg prednosti pri vnosu bo lažja tudi dostopnost podatkov, saj ne bo treba na primer živečemu v Slovenj Gradcu, ki je rojen v Ljubljani, po podatke o rojstvu v Ljubljano, temveč jih bo lahko pridobil, ko se bo povezal na internet. Udeleženci so prisluhnili referatu vodje oddelka za matične zadeve pri Ministrstvu za notranje zadeve Dupanke Pirnar Grnjak. Ta je med drugim poudarila, da Slovenija potrebuje nov zakon o osebnem imenu. Veljavni zakon iz leta 1974 je bil namreč že tolikokrat dopolnjen, da bi bilo potrebno veljavne določbe zakona z vsemi dopolnitvami združiti v novem zakonu. Zakon o osebnem imenu določa, da vsak posameznik lahko spremeni osebno ime. Najpogo-stejpe so spremembe osebnega imena ob sklenitvi zakona, razvezi, posvojitvi ter priznanju očetovstva. V vsej Španiji so preteklega 11. marca s petminut-nim molkom spomnili žrtev brutalnega terorističnega napada na ta dan lani, v katerem je umrlo 191 ljudi, več kot dva tisoč pa je bilo ranjenih v seriji eksplozij na železnipkih postajah v Madridu. Osrednja spominska slovesnost je bila v madridskem parku Retino. Zbralo se je na tisoče ljudi, med njimi vrsta domačih in tujih politikov. Generalni sekretar OZN Kofi Annan je v svojem govoru predvsem poudaril, da je treba boj proti terorizmu nadaljevati in se mu upreti. Čeprav so svojci žrtev želeli, da madridski zvonovi ne bi zvonili v spo- min na žrtve najhujpega terorističnega pokola v Evropi, so zjutraj zvonili v vseh madridskih cerkvah. Posamezniki pa so na mestih tragedije polagali cvetje in prižigali svečke (na fotografiji je postaja Atocha). Zvrstile so se tudi razne slovesnosti, med katerimi je bil nastop deklipkega pevskega zbora Gimnazije Celje -Center. Na koncertu v cerkvi Nuestra Senora de las Maravillas je skupaj z zborom pole Nuestra Senora de las Maravillas izvedel Stabat Mater G.B. Pergolesija, v drugem delu pa so pevke predstavile dela slovenskih komponistov in slovensko ljudsko pesem. a Peterle, predstavnik za Srednjo Azijo Predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, je za svojega osebnega predstavnika za Srednjo Azijo imenoval poslanca v Evropskem parlamentu, nekdanjega slovenskega premiera in zunanjega ministra Alojza Peterleta, so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva in s sedeža OVSE na Dunaju. Peterle, takrat pe kot kandidat za omenjeni položaj, je Rupla že spremljal ob obisku v Kazahstanu in Uzbekistanu, kjer se je predstavil vodilnim predstavnikom teh dveh sred-njeazijskih držav. Kot so sporočili z MZZ, želi z imenovanjem slovensko predsedstvo OVSE dati nov zagon programskim aktivnostim organizacije v omenjeni regiji ter izpostaviti pomen, ki ga OVSE pripisuje sodelovanju s petimi srednjeazijskimi državami, saj je edina evroatlantska organizacija, v kateri sodeluje vseh pet. Po Ruplovem mnenju je potrebno poglobiti prizadevanja za pomoč vladam v Srednji Aziji. Prepričan je, da jim OVSE lahko nudi podporo pri nadaljnji demokratizaciji, zlasti pri pripravi in izvedbi volitev. Krepitev dialoga z eno izmed ključnih regij področja, ki ga pokriva OVSE, je za slovensko predsedstvo posebnega pomena, so pe sporočili z MZZ in OVSE. Predsedujočemu OVSE Ruplu bo Peterle pomagal pri vzdrževanju stikov na najvipji politični ravni v državah regije ter pri iskanju možnosti za krepitev sodelovanja v okviru aktivnosti, ki jih izvaja OVSE. Stari-novi oblaki se nabirajo na obzorju in grozijo, da volilno leto ne bo tako mijno, kot si je želela vlada. Čakajo nas novi zanimivi prizori te neskončne argentinske tragikomedije. Sever pritiska, a ne preveč. Gospodarski minister se je vrnil s potovanja v Združene države. Tam se je pri severnoameripki vladi in na sedežu Mednarodnega denarnega sklada (FMI) pogovarjal o gospodarskem položaju Argentine po de-faultu. Kot je bilo pričakovati, je moral slipati kar nekaj nasvetov, ki temeljijo na načrtih mednarodnih finančnih sredipč za prihodnost Argentine (,,Repi nas, o Gospod"). Tako severnoameripka vlada kot FMI zahtevajo, da država na nek način repi vprapanje tistih upnikov (manj kot 25% celote), ki niso sprejeli ponudbe novih bonov. Glede tega, kakpna naj bo ta repitev, pa ne eni ne drugi ničesar ne povedo. Verjetno si sami niso na jasnem. Obenem FMI postavlja nove zahteve, kako da naj se usmeri argentinsko gospodarstvo. Na severu so tudi zagorele alarmne luči, ko je argentinska inflacija v zadnjih mesecih presegla pričakovane ptevilke. Stari strahovi. Argentina je imela z inflacijo vedno slabe izkupnje. To je bil tudi največji strah, ko je predsednik Duhalde s kirurpkim posegom spremenil valutno vrednost in postavil peso 3=1 proti dolarju. Takrat so bile napovedi iz mednarodnih finančnih sredipč zelo črnoglede. Presenečenje je skoraj negativno odjeknilo v FMI, ko so videli da je napovedana inflacijska nevihta obpla Argentino in je po pibkih sunkih zavladala stabilnost. Zato je sedanji inflacijski pritisk toliko bolj presenetil vlado, ker nima realne podlage: država je na poti da uredi zunanjo fronto; dolar ne pritiska, saj ga mora vlada skoraj umetno držati pokonci; zunan-jetrgovski posli se razvijajo srečno. Celo cene poljskih pridelkov, ki so bistvene za argentinsko gospodarstvo, so v zadnjem mesecu pridobile na veljavi. Soja je poskočila kar za 30 odstotkov. Vlada torej meni, da je inflacija posledica podjetnipkega poželenja po večjem dobičku. Polemična goriva. Februarja je cena krompirja poskočila za 10%, nekatere druge prehrane za 5%; a vlada ni reagirala. Dovolj pa je bilo, da je petrolejska družba Shell dvignila cene med 2 in 4%, da se je nanjo vsula vsa vladna jeza. Predsednik je pozval na bojkot (upravičeno), provladni piketeri, gotovo ne brez vladnega blagoslova, pa so pričeli izvajati blokade bencinskih črpalk te družbe (pravi nesmisel in za predsednika nevredno osmepenje). Ko sta se po teh akcijah povipici pridružili pe Esso in Sol, je bilo razvidno, da smo v bojnem stanju. Podjetje Sol (urugvajska državna petrolejka) je potem ukinilo povipice, a ostali dve tuji družbi sta jih obdržali. Vlada je nato kritizirala nastop piketerov, po drugi strani pa zagrozila s kaznijo tistim, ki bi cene gorivom povipali. Zakaj tak strah? Razlogi so jasni. Po eni strani se nahajamo v volilnem letu. Predsednik stavlja na volilno kocko svoj prestiž in tudi veljavnost lastnega političnega načrta. S peronis-tično stranko ali mimo nje skupa utrditi močno parlamentarno večino, ki naj bi mu zagotovila nemoteno vladanje v drugi polovici mandata. Za to pa je potrebno, da ima narod vtis, kako lepo je vse in kako dobro se nam godi. To pa bo težko spričo kakih inflacijskih sunkov. Poleg tega je inflacija direktno povezana z državnimi financami. Da bi nove bone zunanjega dolga storila bolj privlačne, jih je navezala na inflacijo. Če ta doseže v letopnjem letu 10%, se bodo zunanje obveznosti avtomatično zvipale za 1.500 milijonov dolarjev. Vsak dodatni procent pomeni vipje odplačevanje. Vlada je predvidela letno inflacijo v vipini 8 odstotkov. Privatne ustanove že napovedujejo 12% za 2005. Volilni goljaž. Poizkus, kako prikazati, da živimo v leppem svetu, se kar naprej krha. Vsi vemo, da je volilna teža Velikega Buenos Airesa odločilna. Prestolnica in predmestje predstavljata dejansko tretjino volilnega telesa. Prav te dni pa je vladni statistični inptitut objavil, da se brezposelnost najbolj trdo drži prav v Velikem Buenos Airesu. Mnogo bolj si je opomogla notranjost, zlasti nekateri predeli, kot pa okolica glavnega mesta. V Velikem Buenos Airesu se odstotek brezposelnih pe vedno suče okoli 15%, medtem ko je v notranjosti padel na 12%. Poleg tega so pe drugi dogodki, ki mečejo slabo luč na vlado. Ni pe pozabljen tragični požar v koncertni dvorani Cromagnon; pe vedno grobo odmeva polemika okoli tihotapljenja mamil po letalski družbi Southern Winds; prepir med vlado in Medameripko družbo za tisk okoli svobode tiska tudi ni najboljpe priporočilo, nejevolja Cerkve ob ministru za Zdravstvo in projektom okoli splava je hud madež za vlado. V takem ozračju pa strankarski mip-map okoli kandidatnih list in notranji spori ne kažejo najleppe slike, ki si jo volivci želijo. Marsikdo si misli, da se je v dveh letih v bistvu kaj malo spremenilo. Pismo iz Izraela Dragi rojaki! Tu smo že nastanljeni v Tel Avivu. Naj bo ta prvi stik kot skuranja, da smo po spletu zvezani. Tukaj se bliža pomlad, imamo pe nekaj padavin in te so zadnje do naslednje zime. Bili smo že v Jeruzalemu, kot lahko vidite na sliki. Imeli smo že obiske notranjega ministra in nefa federalne policije; vse kaže, da bo leto kar natrpano z obiski. Naj malo opinem nan novi kraj. Povrnna Izraela je zelo majhna in meri malo več kot Slovenija (20.273 km2) samo 20.770 km2, in stokrat manjTia kot Argentina. Po zadnjem rtetju (julija 2001) ima 5.938.093 prebivalcev. Verstva so razdeljena takole: judov 80,1%; muslimanov 14,6% (Sunni), katoličanov 2,1%; drugih verstev pa 3,2%. Jeziki pa so: hebrejski, arabski (manjpna) in ruski ter anglenki med tujimi obiskovalci, turisti in diplomati. Zelo se Pri tudi ppan-pčina zaradi uvažanja televizijskih "telenovelas" iz Južne Amerike, predvsem iz Argentine. Vlada je parlamentarna demokracija in denar je novi Shekel (NIS) in velja v primeri z dolarjem 1USD = 4,45 NIS. Jafa (staro mesto), je majhen griček na južnem delu Tel Aviva (novo mesto) kjer se je pravzaprav zgodovina velemesta pričela in ob- držala prvotno ime od leta 1948, ko se je osvobodil Izrael. Leta 1950 je Izrael proglasil Jeruzalem kot glavno mesto toda za svet drži pe danes Tel Aviv kot glavno mesto. Od takrat naprej se je pa mesto Prilo proti severu in so se v tem novem mestu naselili večinoma judovski izseljenci iz Evrope in Amerike. Anton Pre rfček -devetdesetletnik Na vrhu grička v Jafi je zgrajena cerkev Sv. Petra (iz 19 stoletja), kamor hodimo k man ob nedeljah ali sobotah (mane so v anglenčini, npannčini in poljnčini), opravljajo jih pa trije patri frančin-kani iz Irske, Mehike in Poljske. Nekaj metrov stran, skoraj pred pragom vhoda te cerkve, so pa pred nekaj leti odkrili izkopanine za časa Rimljanov in Egipčanov, 1000 let pred Kristusom (AC). To leži pokrito kot podzemski muzej, ter je odprto brezplačno za vse obiskovalce. Top, ki ga lahko vidite na sliki, je pa iz Napoleonovega časa, ko je branil mesto proti Turkom. V svetem pismu Stare zaveze je tudi Jafa znana, ker je na tej obali morski kit izbruhnil preroka Jona. Za časa osvoboditve leta 1948 je Izrael imel nekaj čez milijon in pol prebivalcev in sicer več kot tretjina je bila arabskega izvora. Dvajset let kasneje se je pa ta razlika obrnila, v manjnni pa so bili Judje, zato je vlada pospenila prihod Judov iz drugih krajev sveta, kot iz Argentine, Kanade, Poljske in po razpadu sovjetske zveze tudi iz Rusije in Etiopije, tako da je ntevilo danes naraslo okoli 6 M prebivalcev, od teh je 1,5 M Rusov, 2 M izraelsko/afrinkih Arabcev in Palestincev ter 85 tisoč Argentincev. Mesto je zelo moderno in hitro napreduje. Veliko se zida in promet je zaminjen čisto po anglenko, toda se vozi normalno po desni kot v Argentini. Hrana je raznolika in dobra a precej draga in se skoraj vse dobi, tudi ,,yerba mate" in ,,dulce de le-che" Toliko do danes; pa ne drugič kaj več Prisrčen pozdrav. Jože Novak in družina Ob koncu preteklega leta je Anton Prenček v Miramaru praznoval lepo obletnico življenja. Rojen je bil 19. novembra 1914 na Kozjem, kot deveti otrok družine z 11 otroki. V ljudsko nolo je hodil v domačem kraju, kjer se je tudi izučil zidarske obrti. V času druge svetovne vojne je bil mobiliziran v nemnko vojsko. Leta 1943 je bil na ruski fronti in je bil ranjen na Krimu. Zdravil se je v vojni bolninnici na Čenkem. Po končani vojni je bil v taborinču Eboli v Italiji. Vabilom, da bi se vrnil v takratno Jugoslavijo, se ni odzval, ker ni verjel Titovi vladi. Leta 1948 se je izselil v Argentino. Najprej je bil malo časa v Buenos Airesu, a se je kmalu preselil v Miramar, kjer je bil zaposlen v svoji stroki do upokojitve. Leta 1963 se je poročil z Marto Žurga. V srečnem zakonu sta se mu rodili dve hčerki, ki sta mu podarili dve vnukinji in dva vnuka. Dokler so mu dovoljevale življenjske moči je rad sodeloval z nano slovensko skupnostjo in sicer s taknnim zagonom, da so ga miramarčani izvolili za ,,župana miramarskih Slovencev". Namenili so mu pesem, katero mi je ob mojem obisku zapel ne s kar močnim glasom: Pa če bi jaz bil van župan, tako bi se godilo, da cela občina bi iz korita pila vino. Pa če bi jaz bil učenjak, ljudem bi to dokazal, da le tisti je čvrst možak, ki je svoje grlo z vincem mazal. Pa če bi jaz bil cesar, kralj, bi taka bila postava, da če bi kdo kdaj za vince dal, naj vrne mu država. Pa če bi jaz bil katehet, učil bi vanfga sina, da le tisti bo v raj sprejet, ki se ne brani vina. Tako sem pa le ,,en ubog hudič", ki ima grehov polno duno, pomagat vam ne morem nič, ker sam imam grlo suho! Najljubna igra g. Toneta je tarok in ne sedaj organizira ,,tarok partije", katerih se njegovi znanci radi udeležujemo, pa čeprav nas večkrat prekosi. G. Tonetu želimo, da bi ne lepa leta užival srečo v svoji prijazni družini in nas, njegove znance in prijatelje, lahko vabil na igranje taroka. Bog vas živi, dragi g. Tone! D-ova PRAVIJO. DA SLOVENIJA ©E RASTE Makroekonomske napovedi Slovenije ostajajo enake z eno samo izjemo - ocena rasti bruto domačega proizvoda je popravljena navzgor, in sicer za leto 2004 in za 2005 s 3,8 na ntiri odstotke, za leto 2006 pa s 3,9 na 4,2 %. Da se osveži spomin (1) NAMESTO UVODA Spontovano urednintvo! V juniju ste v Carapachayu omenili, naj bi kaj napisal o ,,nem!kih mobilizirancih" v drugi svetovni vojni. Povod za to mi je sedaj dal članek, ki je bil objavljen v Svobodni Sloveniji... Prilagam rokopis. Predmet je zelo malo poznan doma in v tujini. O tem se ne govori in ne pine ne na eni strani ne na drugi. Lep pozdrav. Ivan Žnidar IVAN ŽNIDAR Pred nekaj časa je bil v Svobodni Sloveniji objavljen kratek članek v npannčini, pod naslovom ,,Eslovenia mi tierra — La ocupacion alemana" (Slovenija moja zemlja — nemnka okupacija). Opisuje na kratko tragedijo nemnke zasedbe Gorenjske aprila 1941, prevzem oblasti s strani Nemčije, izgon slovenskih izobražencev, duhovnikov in vplivnih ljudi. Razpunčena so bila vsa druntva, v nolah je obstajala samo nemnčina, bili smo priče zažiganja slovenskih knjig. Izseljenih je bilo v kratkem času nad 50.000 Slovencev; cerkve brez duhovnikov, sicer odprte toda brez sv. man brez večne luči. Na koncu članka pa je bilo omenjeno: ,,Los jovenes deb^an hacer el servicio militar en el frente ruso" (mladi so morali služiti vojanki rok na ruski fronti). V resnici pa ni bilo to samo, da so morali mladi fantje služiti vojanki rok na ruski fronti. Mladi fantje so bili nasilno mobilizirani v nemnko vojsko. Navajajo, da je bilo vpoklicanih čez 70.000; padlih in pogrenanih računajo 25.000; invalidov in težko ranjenih 15.000; ostalih v tujini ob koncu vojne, izgnanih ali ki so sami odni 10.000; danes živečih doma ne 14.000, od teh 3500 invalidov. To so okvirni podatki; točno ni mogoče dognati ntevila, ker so bili arhivi namenoma uničeni. Komunistična oblast SFRJ ni hotela vedeti o tej Golgoti. Tako se ntevilo menja; nekateri dokazujejo, da je bilo vpoklicanih čez 80.000 mladih. Po priključitvi zasedenega ozemlja Štajerske, Gorenjske in Koronkega dela Slovenije Veliki Nemčiji meseca septembra 1941, je bilo uvedeno vojno pravo z ured- bo, ki je imela status zakona. Ministrski svet za obrambo rajha (Ministerat für die Reichsverteidigung) je izdal uvedbo, s kateri je bilo po uradnem listu dne 24. oktobra 1941 urejeno podeljevanje nemnkega državljanstva prebivalcem na zasedenem ozemlju do preklica. Torej je bila uredba sprejeta od najvine inntance v Berlinu. Na podlagi tega zakona je bila uvedena mobilizacija. Na Štajerskem in Koronkem so bili vpoklicani letniki od 1914 do 1926. Popisani pa so bili udi že letniki 1913 in 1912. Na Gorenjskem so bili vpoklicani letniki 1916 do 1926. Prvi so bili vpoklicani v delovno službo RAD (Reich Arbeit Dinst). To je bila neke vrste vojanka organizacija s sledečimi značilnostmi: informiranost, vojanka disciplina; vojanki podobna organizacija; torej je imela status kot vojska. Osnovni namen RAD je bil utrjevanje reda in predvojanke discipline, straže, zračne obrambe, nudenje prve pomoči ranjencem, utrjevanje telesa, več 10 km pohoda, umivanje z mrzlo vodo, neprespane noči, itd. Urili pa so tudi druge venčine, kot pranje perila, krpanje obleke, nvanje gumbov, priprava hrane v posebnih okolinčinah, predvsem pa učenje nemnkega jezika. Postojanke in enote delovne službe so bile po vseh krajih Nemčije, Avstrije in v zasedeni Čenki državi. Največkrat so bile čete Slovencev skupaj, dostikrat pa so bili tudi pomenani z vpoklicniki drugih narodnosti. Po treh mesecih te službe, že na pol vojaki, so bili poslani v že vnaprej določene enote tako imenovane ,,Štam kompani-je". Slovenci, pomenani z drugimi in razdeljeni po vsej Veliki Nemčiji, so začeli vežbati kot pravi vojaki-rekruti. Ostale letnike niso več klicali v delovno službo. Verjetno zaradi potrebe jn časa so jih poslali naravnost v določene Štam kom-panije na začetek vežbanja. Po prihodu k svoji enoti so jih naprej preoblekli in jim razdelili tudi opremo. Ta je vsebovala med drugim punko, maskirano pokrivalo, čelado, borbeni oprtnjak (sturm gepäct), notor-sko krilo, plinsko masko, protiplinsko pokrivalo (gasplan), pas, nabojnike, bajonet, borbeno lopatico, obvezovalni material, ročne in dimske granate, vrečko z rezervno hrano (eisenporcion), jedilni pribor, odejo in seveda spoznavno značko (erkeneungs marke), svetinjico z osnovnimi dvojnimi podatki posameznika. Te tablice ni bilo dovoljeno odložiti niti pri umivanju ali počitku. Ob smrti so tablico prelomili po pripravljeni zarezi. Polovico tablice s podatki so zagrebli v grob, drugo polovico pa so poslali ntabu, ta pa centralni vojni evidenci v Berlin. Na osnovi podatkov iz te tablice je moč dobiti ne danes točne podatke posameznega vojaka. (Dalje prihodnjič) Pismo bralcev Za novo vsebino državnemu prazniku 27. aprila Spoptovani g. urednik! V Republiki Sloveniji praznujejo 27. aprila državni praznik upora proti okupatorju. Pod komunističnim režimom se je praznik imenoval Dan Osvobodilne fronte. To se pravi, da so po osamosvojitvi kdo-ve-zakaj obstali pri istem zmotnem datumu, ki je povrh vsega pe popolnoma izminljen. Zakaj tisti dan niti ni bila ustanovljena OF niti se ni začela nobena oborožena vstaja proti okupatorju. Ne gre za to, da bi ta praznik kratkomalo odpravili. Poskusil bom 3a predlagati nekoliko drugačno vsebino, ki naj bi zadovoljila vse prizadete. Ob tem mi prihaja na misel način, kako je ravnala katolinka Cerkev s prazniki ali običaji, ki jih je naPa v določeni deželi: ni jih zatrla, ampak spremenila. Tako je nastal Božič iz vsakoletnega začetka pomladi, dneva ,,prerojenja" sonca (Dies Natalis Solis). Od kod izmiPjeno praznovanje 27. aprila kot dan ustanovitve OF? Ce bi bilo res tako, bi bil o tem gotovo pisal Slovenski poročevalec v svoji prvi Ptevilki meseca maja. Toda o OF ni govora ne v 1. ne v 2. Ptevilki (8. junija) in ne v 3. (15. junija), v kateri, npr., obrekuje: „Kapitalistična gospoda, ki se je zatekla pod anglenko imperialistično okrilje, obljublja ohranitev kapitalizma..." V Ptevilki, ki je izPa 22. junija 1941 (Kos, Bučar, oz. 23. junija Griesser-Pečar), na dan nemnkega napada na Sovjetsko zvezo, je Slovenski poročevalec sicer pozval vse Slovence, naj „preprečijo vsak poskus imperialističnih okupatorjev za izkorinčanje nane dežele", seveda z naslonitvijo na SZ, toda tudi takrat ne ni omenil OF. Slovenski poročevalec je nele 22. junija prvič omenil Protiimperialistič-no fronto (PIF), čeprav trdijo zanjo, da je bila ustanovljena 27. aprila (ali morda bolj verjetno 26). Denimo, da bi bilo res tako. Toda PIF je bila usmerjena proti ,,imperialistom", ki so bili zanje Anglija in ZDA. Nikakor pa ne proti okupatorju in proti SZ, čeprav je ta tedaj ne sodelovala z nacistično Nemčijo! Seveda je po napadu na SZ, 22. junija 1941, tudi Nemčija postala imperialistična (Bučar, 49-52). Torej nikakor ni primerno niti za RS niti za zveste prista ne NOB-a, če bi praznovali 27. april kot dan ustanovitve PIF - posebno v sedanjih razmerah RS kot članice EZ (EU)! Kardelj je kasneje zapisal, da v precej vprananjih med navzočimi na ustanovnem sestanku PIF ni vladala jasnost. Ker torej ustanovni člani PIF niti sami niso vedeli, kaj bi naj storili oz. kaj pravzaprav hočejo, so sprejeli Kidričev predlog, naj bi KPS razglasila PIF kot neko novo politično organizacijo. Zgodovinska resnica je, da se je nele po nemnkem napadu na SZ sestal Centralni komite KPS in z letakom pozval vse Slovence ,,v enoten blok vseh zatiranih narodov pod vodstvom SSSR in Delavsko-kmečke Rdeče armade", ker veličastna borba, ,,ki jo bijejo vsi sovjetski narodi pod genialnim vodstvom svojega in nanega velikega Stalina je tudi sveta nacionalna vojna slovenskega naroda" (Kos 1267). Nato sicer omenja osvobodilno fronto, ko dodaja: ,,Slovenci! Kom. Part. Slov. vas poziva, da strnemo svoje vrste v enotno osvobodilno fronto proti imperialističnim okupatorjem..." (Kos ib.), toda v tem primeru ne ne govori o nikakrnni organizaciji. Po nemnkem napadu na SZ se je PIF spremenila v Antifarastično fronto (AF), kasneje pa v OF. Mikuž trdi (I,54), da je Slovenski poročevalec že 22. junija govoril o „preciznejnem programu OF", medtem ko Griesser-Pečar pine, da ta časopis prvič govori o OF 28. junija, Kos pa da nele 11. julija. Vsekakor pa Mikuž sam priznava (I,55), da je „narodnoosvobodilna vojna obenem tudi ljudska revolucija (borba proti lastni izdajalski kapitalistični gospodi)". Medtem ko PIF do napada na SZ ni vedela, kaj pravzaprav hoče, je pa KPS dobro vedela, kaj je hotela! Kardelj je v partijski noli na Rogu v začetku leta 1943 dejal: ,,Vojna med Anglijo in Nemčijo od leta 1939 do 1941 je bila imperialistična, torej krivična. S Hitlerjevim napadom na Sovjetsko zvezo in zvezo z Anglijo in SZ, se je karakter vojne spremenil. Vojna med Anglijo in Nemčijo je postala pravična... " Res duhovito izminljanje za kakrnnokoli upravičitev! Zato ni čudno, če je Kardelj že naslednje leto dejal, da se Velika Britanija in ZDA pravično vojskujeta le v toliko, kolikor se bojujeta s silami, usmerjenimi proti ZSSR. Upravičeno je torej zapisal znani zgodovinar B. Mlakar: ,,Po okupaciji Slovenije so zaradi ne veljavnega sporazuma Hitler-Stalin predvsem na Go- renjskem ntevilni komunisti izgubili orientacijo." Res je, da so se prvi upori proti Nemcem najbrž začeli prav na Gorenjskem, kjer so ljudje tim. skri-vače pred nacisti imenovali ,,hostarji" ali „gončarji". Res je bilo med njimi nekaj komunistov. Toda po uradnih poročilih same partije je bilo v Sloveniji ob začetku okupacije leta 1941 samo okrog 1.000 komunistov. Ker pa so hostarji prav pod vodstvom teh komunistov začeli z napadi na Nemce, ti pa so odgovorili z obenanjem in streljanjem talcev, so ljudje začeli zavračati tak nesmiseln oboroženi upor. Kar je kmalu opazil sam Kardelj in obsodil ravnanje gorenjskih članov partije! Niso pa izgubile orientacije najrazličnejne demokratične narodne plasti. Zato dr. Janez Zdenar v svojem spisu ,,Odporniptvo, revolucija in ko-laboracija na Slovenskem 19411945" (Zaveza nt. 54, XIV sept. 2004, str. 83-93) upravičeno govori o ,,'vseslovenskem' odporu proti okupatorju spomladi 1941". V tem članku je Zdenar na kratko označil 5 odporninkih gibanj iz ,,tradicionalno katolinko-ljudske strani" in 4 iz ,,na-rodno-liberalne strani". Verjetno je, da sta vsaj Emmrovo Slovensko narodno gibanje in Nagodetova Stara Pravda nastali že aprila 1941, veliko drugih pa v maju — torej vsaj mesec ali celo dva pred ustanovitvijo OF! Dr. Zdenar poroča, da je imelo najpomembnejne gibanje iz katolinkih vrst, Slovenska legija, svoj ustanovni sestanek 29. maja 1941. Vendar se spominjam izjave vodje Slovenske legije, R. Smersuja, da je bil prvi sestanek za ustanovitev SL zadnje dni aprila 1941. Kaj torej predlagam po vsem povedanem? Ohranimo praznik 27. aprila, toda dajmo mu drugo vsebino! Ne rečem, da naj bi popolnoma pozabili na OF, čeprav je pred napadom na SZ ni bilo. O PIF rajn ne govorimo, ker bi ta organizacija že zaradi svojih namenov vsem samo nkodovala. Vsekakor je treba zavreči laž, da bi se bila 27. aprila 1941 začela kaka vstaja ali oborožen upor proti okupatorjem. Upontevati pa moramo vsaj delno odporninka gibanja iz demokratičnega tabora, ki so v resnici nastala v prvih mesecih po okupaciji in pred nemnkim napadom na SZ. Dan 27. aprila naj bo torej praznik vsenarodnega odpora proti okupatorju oz. okupatorjem. Samo to in nič več. Saj je v primeri z drugimi zasedenimi narodi že to dejstvo samo na sebi neprimerno veliko. Vljudno pozdravljam, dr. Jože Rant Haedo, 5. marca 2005 SKRBIMO ZA ZDRAVJE Več prahu, manj alergij? Otroci, ki v zgodnjem otrontvu skoraj niso izpostavljeni prahu in domačim živalim zaradi tega nič manj pogosto ne obolijo za astmo in drugimi dihalnimi boleznimi, kažejo nove raziskave. Te ugotovitve so v nasprotju z dolgo veljavno teorijo, po kateri naj bi morali otroke obvarovati pred alergeni (snovmi, ki vzbujajo alergije in astmo), da kasneje ne bi imeli težav z dihali. Avtor ntudije dr. Paul Cullinan iz londonskega inntituta za srce in pljuča je pojasnil, naj starra ne skrbijo preveč zaradi alergenov, ki se pojavljajo doma, saj ni nujno, da bodo z njihovo odstranitvijo svoje otroke obvarovali pred alergijami in astmo. Dodal je pe, da s kolegi niso na^i direktne povezave med izpostavljenostjo alergenom v zgodnjem otrontvu in kasnejnm nastankom alergij. Raziskovalci so opazovali 625 dojenčkov od rojstva in po osmih tednih izmerili količino prnc in mačje dlake v njihovi dnevni sobi. Ostali v stiku z materami, ki so enkrat letno poročale o morebitnih težavah z dihanjem, ki so se pojavile pri otroku. Ko so bili otroci stari pet let in pol pa so tudi izvedli alergijski test s prahom in mačjo dlako. Test Veliki anglenko-slovenski slovar Pri založbi DZS so predstavili prvi del Velikega anglenko-slovenskega slovarja Oxford, ki je rezultat desetletnega dela več kot 90 strokovnih sodelavcev. Že prvi zvezek (z gesli od A do K) presega obseg prejranjega velikega slovarja iz leta 1978, saj na preko 1000 straneh ponuja razlage okrog 50.000 besed in besednih zvez. Uporabo korpusov v obeh jezikih so avtorji poudarili kot največjo novost v primerjavi s prejranjimi slovarji. Korpusi namreč vsebujejo publicistična, prozna, strokovna in nestrokovna besedila, kar slovaropiscem omogoča, da za primere rabe uporabljajo ,,živ" jezik, kot je dejansko v rabi. Ravno sodobnost jezika je glavna prednost pred Velikim anglenko-slovenskim slovarjem iz leta 1978, tako imenovanim Gradovim slovarjem. Ta je namreč slonel na jeziku, kot se je govoril pred približno 60 leti, saj korpusi takrat niso bili na voljo in so se avtorji zananali na obstoječe priročnike, medtem ko nov slovar snov za oba jezika črpa iz korpusov sodobnih besedil. Poleg korpusov je po besedah Simona Kreka, urednika za slovarje pri DZS, nov slovar poseben pe po tem, da ne izhaja iz enega samega izhodipčnega slovarja, temveč črpa pe iz ptevilnih drugih virov. Hkrati je pasiven, namenjen predvsem lažjemu razumevanju anglenkih besedil in ne tvor-jenju besedil v slovenpčini. Profesor anglistike na Filozofski fakulteti Du pan Gabrovpek, ki je pri slovarju sodeloval kot svetovalec za leksikografijo, poudarja tudi vlogo ekipe strokovnjakov in osredotočenost na uporabnika. Slovar je prijazen do uporabnikov glede dostopa do geselskega članka, prevodne ustreznice pa so navedene logično, jasno ter s posluhom za pomenske odtenke, je dejal. Za Marka Stabeja je izid novega slovarja „ogromen dogodek", za katerega upa, da bo spodbudil nastanek novih slovarskih del. Z njim se strinja tudi Krek, ki je omenil nepričakovan stranski produkt dela na novem slovarju: ptevil-no skupino mladih izjemno izkupenih leksikografov. Ob slovarju pa je nepričakovano nastal pe en pomemben projekt - omenjeni korpus Fida, prvi korpus slovenskega jezika, ki je bil zasnovan ravno zaradi slovarskega projekta a je ob tem postal samostojen projekt. Kako velik dosežek je izdaja novega slovarja, priča tudi obsežna oglapevalska akcija, ki je v Sloveniji do sedaj zlepa ni doživela nobena knjižna publikacija: morebitne kupce iz velikih plakatov k nakupu vabi kar pevka Helena Blag-ne. Drugi zvezek z gesli od L do Z naj bi izpel jeseni leta 2006. Nesporazum ali visoka politika? opravijo tako, da z določenim alergenom prebodejo kožo in opazujejo reakcijo. Raziskava je pokazala, da je bil v povprečju na prah ali mačjo dlako alergičen eden izmed desetih otrok, pri enem izmed ptirinajstih pa se je pojavilo sopenje. Znanstveniki so pripi do zanimivega zaključka: če so bili otroci v prvih letih izpostavljeni zelo majhnim količinam alergenov, so se povečale njihove možnosti za razvoj alergij in astme. Ce pa so bili izpostavljeni večjim količinam alergenov, so se njihove možnosti zmanjpale. Zlasti prvorojenci in otroci, pri katerih se alergije pojavljajo v družini, so bili ob manjph količinah alergenov pe posebej podvrženi tveganju za razvoj alergij in astme. Ekipa dr. Cullinana je v revijo Thorax zapisala, da „obstaja malo verjetnosti, da lahko zgolj z odstranitvijo alergenov iz domačega okolja preprečimo razvoj teh bolezni v otroptvu." Dr. A Custovic je v predgovoru ptudije zapisal, da so dokazi o povezavi med izpostavljenostjo alergenom v zgodnjem otroptvu in kasnejnm pojavom bolezni pogosto nasprotujoči si ter neskladni. Opazili pa so, da zgolj en določen nasvet kot npr. obvarujte svojega otroka pred alergeni ne bo zadostoval za nrpo populacijo. Za konec so zapisali: „Pozabiti moramo na en splopno veljaven nasvet, ki naj bi veljal za vse. Usmeriti se moramo na specifične ukrepe, ki bodo pripi v poptev za posameznike z različnimi lastnostmi." Italijansko časnikarko Giuliano Sgrena, ki je bila pred mesecem dni ugrabljena v Iraku, so ugrabitelji v petek izpustili. A njeno veselje je kmalu splahnelo, saj je na vozilo, s katerim se je skupaj z italijanskimi tajnimi agenti peljala na bagdadsko letalipče, nekaj kilometrov pred ciljem streljala ameripka patrulja. Casnikarka je bila ranjena, tajni agent Nicola Calipari, ki je bil glavni zaslužen za njeno osvoboditev, pa napada ni preživel. Dogodek je v Italiji sprožil val razburjenja in zanetil govorice, da so Američani namenoma napadli osvobojeno Italijanko. Ameripka vojska je očitke zavrnila in zatrdila, da je po za nespora- zum. Več deset tisoč ljudi se je v Rimu zbralo pri Calipa-rijeve pogrebu. Caliparija so pokopali z vsemi državnipkimi častmi, pogreba pa se je udeležil tudi ves italijanski politični vrh. Italijanski zunanji minister Gi-anfranco Fini je pred italijanskim parlamentom zahteval, da poipčejo in kaznujejo odgovorne za smrt italijanskega tajnega agenta. ,,Zdi se mi nujno zahtevati, predvsem zavoljo dolgoletnega prijateljstva med državama, da se osvetlijo vse točke incidenta, ki so za zdaj pe nejasne," je dejal Fini. Koalicijske sile pod vodstvom ZDA so že ukazale preiskavo incidenta, ki bi trajala tri do ptiri tedne. Ranjena novinarka Giuliana Sgrena na rimskem letali nču NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI VOLITVE V BREŽICAH IN BISTRICI: V DRUGI KROG Na podlagi neuradnih rezultatov nadomestnih volitev za župana v občini Brežice bo potreben drugi krog volitev, v katerega sta se uvrstila kandidat SDS Ivan Molan s pridobljenimi 43,19 odstotka glasov in kandidatka ZLSD Milena Jesenko s 13,15 odstotka glasov. Drugi krog volitev bo potreben tudi v bistrinki občini, saj nihče od petih kandidatov za poldrugo leto županovanja največji nemestni občini v državi ni zbral več kot polovice veljavnih glasov. Po uradnih volilnih rezultatih sta kandidata za novega župana oziroma županjo Milan Ozimič (SDS) s 40,91 odstotka glasov in Irena Majcen (SLS) z 32,67 odstotka glasov. NEKATERI ŠE NISO ODDALI Komisija za preprečevanje korupcije je do vključno petka, 4. marca, prejela 4249 izpolnjenih prijav premoženjskega stanja funkcionarjev, kar predstavlja 85,2% vseh zavezanih funkcionarjev, je v sporočilu za javnost zapisal pa bi moralo edanih obraz- predsednik komisije Drago Kos. Obrazce oddati 4987 funkcionarjev. Od do sedaj preg cev (2670) jih je bilo 14 (0,52%) namerno napačno izpolnjenih (,,el viejo truco"), medtem ko v 409 (15,32%) prijavah ni bila priložena odločba o dohodnini. VSAKO LETO JIH BO VEČ Začel se je slovenski teden boja proti raku, ki letos poteka z geslom Zadrega je izgovor - ne umrimo zaradi strahu. Na podlagi dosedanjih trendov naj bi naslednje leto v Sloveniji "prebili magično mejo" 10.000 novih bolnikov, ki letno zbolijo zaradi raka, je na časnikarski konferenci ob začetku tedna raka povedal direktor ljubljanskega onkolon