i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 20 — #1 i i i i i i INTERVJU TOMA ˇ ZSCHARA Tomaˇ z Schara je leta 1987 diplomiral iz uporabne matematike na Oddelku za mate- matikotakratneFakultete za naravoslovje in tehnologijo. Kmalu zatem je bil med sousta- noviteljiuspeˇ snegapodjetja Hermes Softlab. ˇ Studijskosejeizpopolnjevalnapodroˇ cjupo- slovodenja in je opravljal razliˇ cne odgovorne poslovodnefunkcije. Biljecelodirektor Slo- venskihˇ zeleznic (S ˇ Z).Trenutnagospodarska kriza je, upamo, primeren trenutek za ob- javo pogovora z matematikom in uveljavlje- nim poslovneˇ zem. 1 Kriza je paˇ c neko svetovno dogajanje, proces. To jeˇ cas, ko se govori o krizi, o prelomu, o izginotju denarja. A denar ni izginil, denar je menjalna vre- dnost,energija,kipoganjaekonomskisistem. Trenutnasituacijajeposledica dejanske narave kapitalistiˇ cnih ekonomskih odnosov. Poslovno trgovanje in komuniciranjesejedelnozaustavilo. Denarniizginil,leugotoviloseje–kar naenkrat –, da ga imajo nekateri preveˇ c in drugi premalo. V vsaki druˇ zbi so ljudje, ki zasluˇ zijo malo in drugi, ki zasluˇ zijo veliko, ter – kar ni vedno isto – eni, ki imajo malo, in drugi, ki imajo veliko. Prelivanje denarja vselej povzroˇ ca razmisleke o tem, kaj je poˇ steno in kaj ni in v kriznih ˇ casih po- stanejo nepoˇ stenosti bolj opazne kot obiˇ cajno. Kljuˇ cna so vpraˇ sanja o vlogi politike, ki oblikuje sistem gospodarstva. Torej vpraˇ sanja, kaj so naloge zaposlenih in gospodarstvenikov na eni strani in kaj so obveznosti politike in nacionalnih vlad na drugi. Vlade naj bi oblikovale pravila gospodarskega obnaˇ sanja. Naloga politike je, daˇ sˇ citi interes druˇ zbe kot celote in da izraˇ za voljo ljudstva, ki naj bo ˇ sirˇ sa in primarnejˇ sa od poslovnih interesov posa- meznika. Nenazadnjedavkoplaˇ cevalcizdavkiplaˇ cujemotudizaˇ sˇ citosvojih in druˇ zbenih interesov ter pravic ” malega“ ˇ cloveka. 1 Tikanje gre pripisati spominu na skupna ˇ studentska leta sogovornikov 20 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 21 — #2 i i i i i i Tomaž Schara V danaˇ snji krizi se ne dogaja niˇ c novega. Iste stvari zasledimo ˇ ze v zelo starih knjigah. Npr. v Sun Tzujevi knjigi Umetnost vojne 2 , ki je stara ˇ ze tisoˇ cletja,alivPlutarhovem ˇ Zivljenju velikih Grkov,patudivMachiavelliju in drugod. V jeziku starih Rimljanov bi tudi danaˇ snji konflikt lahko opisali kot konflikt drˇ zavne administracije v Rimu na eni strani in vojskovodij na drugi, ki se s svojimi vojnimi uspehi vedno bolj oddaljujejo od centra obla- sti. Podobno je danes v demokraciji in v modernem kapitalizmu: drˇ zavna administracija, ki skrbi za komunalo (v najˇ sirˇ sem smislu), je v veliki meri ohranilavlogorimskedrˇ zave, vlogovojskovodijpasoprevzeligospodarstve- niki, katerih osvajanja so nekoliko drugaˇ cna od tistih v rimskem ˇ casu. V bistvu pa multinacionalna podjetja delujejo podobno, saj je glavni cilj ve- ˇ canje bogastva s hkratnim ustreznim obvladovanjem ” osvojenih podroˇ cij“. Investicijekapitalaininovacijesovmarsiˇ cempodobnepohodomiznajdljivih vojskovodij, ki so s pohodi veˇ cali bogastvo in zasluˇ zke. Vˇ casih so vojsko- vodje nosili domov zlato in materialna bogastva, danes prinaˇ sajo dividende in druge vrste kapitalskih zasluˇ zkov. V bistvu gre za zelo podobne procese. Trenutno je postalo jasno, da je treba nekatere stvari urediti drugaˇ ce, da morajo vlade na nekaterih mestih drugaˇ ce urediti pogoje dela in obveznosti svojih vojskovodij in ustrezno urediti in se odzvati na socialno nezadovolj- stvo in pritiske. To je teˇ zka naloga. Poskrbeti je treba za dobre vojskovodje in ustrezno obvladati tiste preveˇ c pohlepne. To se dogaja in je pomembno predvsem v velikih ekonomijah sveta. Mi smo premajhni, da bi zares lahko zaˇ cutili te dileme. Seveda pa ˇ cutimo posledice in podobne igre v precej po- manjˇ sani obliki. Mogoˇ ce celo preveˇ c gledamo hollywoodske filme in vˇ casih razmeroma majhne zgodbe napihnemo tako zelo, da povzroˇ cijo paniko. Seveda, posledice so za ljudi lahko pomembne. Smo ” kontrabantski narod“ Martina Krpana, katerega povest veliko pove o ” ponarodelih vrednotah“, o preˇ zivetju, ki je temeljilo na zvitosti, pametnosti in iznajdljivosti naroda. Povest nam govori o preˇ zivetju v teh rovtah s kontrabantstvom soli in ne 2 Sunzi (tudi Sun Zi ali Sun Tzu): Umetnost vojne, (Sunzijeva naˇ cela vojskovanja). Knjiga je bila napisana v 6. stoletju pred naˇ sim ˇ stetjem. ˇ Ze veˇ c kot 2000 let se knjiga uporablja kot izhodiˇ sˇ ce vojaˇ ske, poslovne in ˇ zivljenjske strategije (predvsem na Vzhodu). Slovenska izdaja (Mladinska knjiga, 2009) knjigo podnaslavlja: kitajska knjiga ˇ zivljenja. Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 21 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 22 — #3 i i i i i i Intervju peska. Inkontrabantstvojebilonarejenonanaˇ cin,kigajecelocesarpozneje ovrednotilinizrabilvbojuprotiBrdavsu. Tojesevedaboljmitkotresnica, a v zavesti ljudi je taka iznajdljivost vrednota. Inˇ se posebej v kriznihˇ casih seljudjevselejobrnejokpoveˇ canemuiskanjukoristizase. Inkdorpaˇ clahko, to stori. Zato potrebujemo sistem, ki je pametnejˇ si in praviˇ cnejˇ si, ˇ ceprav je teˇ zko definirati, kaj to pomeni. Krize so lokalna in globalna priloˇ znost, da iz njih kot posamezniki in kot druˇ zba izidemo pametnejˇ si. Pametnejˇ si v smislupametnejˇ sedistribucijedobrin, kijihljudjepotrebujemozaˇ zivljenje. ˇ Studij matematike sem vedno jemal zelo resno, to je zagotovo ˇ studij, ki je zelo fundamentalen, ki te nauˇ ci razmiˇ sljanja. Priznam pa, da ˇ ze med ˇ studijem sebe nisem videl kot nekoga, ki bi ˇ zivel za matematiko. Nikoli nisem ˇ cutil nagnjenja, poslanstva ali sposobnosti, da bi deloval predvsem kot matematik, niti ne kot raziskovalni matematik in tudi ne kot uˇ citelj. V tem smislu bi bilo neprimerno trditi, da sem prvenstveno matematik. V petindvajsetih letih, odkar sem diplomiral matematiko, sem bil predvsem menedˇ zer in podjetnik. Vedno pa sem ˇ cutil ne samo simpatijo, ampak tudi globoko hvaleˇ znost do matematike in matematikov, h katerim sem ” hodil v uk“, kot rad reˇ cem. Od njih sem dobil svobodo, globino in ˇ sirino razmi- ˇ sljanja. Pridobil sem sposobnost razmiˇ sljati zelo hitro v zelo kompleksnih prostorih - kot bi temu rekli matematiki. Ekonomisti razmiˇ sljajo drugaˇ ce, kot da se sploh ne bi zavedali, kako zelo povezane in kompleksne so stvari. Mnogi ekonomisti in pravniki, ki zasedajo najpomembnejˇ se drˇ zavne in po- slovne funkcije, so navajeni razmiˇ sljati zelo drugaˇ ce. To so ljudje, ki nam v veliki meri krojijo usodo, so se pa v svoji izobrazbi veˇ cinoma uˇ cili stvari na pamet, od raˇ cunovodskih standardov do pravnih aktov. Res je, v svojem poslovnem ˇ zivljenju ne potrebujem algebre ali topologije, ki sem se ju uˇ cil na fakulteti. Toda nisem se uˇ cil izrekov na pamet, saj s takim znanjem takrat ne bi naredil izpitov. Uˇ cil pa sem se sklepanja in razmiˇ sljanja, kar je pomembnejˇ seodfaktografije, kisedanesˇ seposebejhitrospreminja. ˇ Skoda, da se z enako globino, kot se uˇ ci razmiˇ sljanja priˇ studiju matematike, ne uˇ ci razmiˇ sljanja tudi na bolj aplikativnih podroˇ cjih. Gospodarski subjekti, go- spodarske druˇ zbe so vpete v makroekonomski sistem, ki ˇ ze davno presega lokalne nacionalne okvire. V teh kompleksnih sistemih je nujna sposobnost abstraktnega razmiˇ sljanja, ki zmore fleksibilno preskakovati z globalnega na 22 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 23 — #4 i i i i i i Tomaž Schara lokalno in obratno. V tem kompleksnem in pogosto zelo abstraktnem svetu globalnih soodvisnosti je treba sprejemati hitre konkretne lokalne odloˇ ci- tve. Po znanem izreku je dober menedˇ zer tisti, ki sprejme 65% pravilnih odloˇ citev, opica, ki meˇ ce kocko, pa se pravilno odloˇ ci v 50%. Zato je meja med dobrimi in slabimi menedˇ zerji zelo ozka. Kar se tiˇ ce zasluˇ zka, pa je ˇ se posebej teˇ zko govoriti o sebi. V ˇ zivljenju sem bil za svoje delo zagotovo dobro nagrajen. Najveˇ cja nagrada zame je bila to, da sem si v veliki meri lahko sam izbiral dejavnosti, ki sem jih opravljal. Finanˇ cno sem bil plaˇ can tako, da mi je bilo omogoˇ ceno zelo dostojnoˇ zivljenje. Bila so tudi obdobja, ko je bilo teˇ zko, dovolj pa tudi takih, ko sem bil veˇ c kot zadovoljen. V smi- slu spodbude mladim bi vsekakor rekel, da je matematiko zagotovo vredno ˇ studirati, saj zahteva veliko, daje pa ˇ se veliko veˇ c in odpira ˇ stevilna vrata za raznolike priloˇ znosti kasneje vˇ zivljenju. ˇ Se posebej je taˇ studij primeren za mlade, ki so bolj ” generalisti“ in ki niso usmerjeni zgolj v neposredno in konkretno. Seveda je pozneje v ˇ zivljenju neposrednega in konkretnega dela zelo veliko, a sposobnost generalizacije inˇ sirˇ sega dojemanja je kljuˇ cna. Ustanovitelji smo bili Andrej Kuˇ sˇ cer in Zoran Zagorc, ki sta ˇ studirala ele- ktrotehniko in raˇ cunalniˇ stvo, ter Rudi Bric in jaz, ki sva bila matematika. Nekoliko kasneje sta se pridruˇ zila Miro Germ in Pavle Knafliˇ c, oba mate- matika. Leta 1990 ali 1991 smo bili ˇ stirje. Takrat smo zajahali zlati ˇ cas razvoja izdelave specializirane programske opreme, ki se je iz podjetij, ki so prej imela svoje raˇ cunalniˇ ske centre, zaˇ cel seliti v specializirane raˇ cunalniˇ ske institucije. Spremembe so se vrstile tako hitro, da so samostojno lahko sledila le veˇ cja podjetja, srednja in majhna pa so za raˇ cunalniˇ ske potrebe zaˇ celaiskatizunanjopomoˇ c. Zatososezaˇ celepojavljatiraˇ cunalniˇ skefirme, ki so za naroˇ cnika izdelovale programsko opremo po naroˇ cilu. Mi smo bili takrat vˇ cudoviti poziciji, saj smoˇ ze imeli ustanovljeno in uteˇ ceno firmo, ki je poˇ cela prav to, kar je trg potreboval. V zaˇ cetku smo zmogli zagotoviti Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 23 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 24 — #5 i i i i i i Intervju tudipotrebnikapital,dasmolahkozaposlovaliindoseglitakoenormnorast. Takratsmosevsakoletopoˇ steviluzaposlenihveˇ ckotpodvajali, poznejepa smo se ˇ se kar nekaj let pribliˇ zno podvajali. Vse to je bilo mogoˇ ce, ker smo delali tudi za odliˇ cna tehnoloˇ ska in finanˇ cna podjetja v Evropi in Severni Ameriki, pa tudi drugod. Od njih smo se uˇ cili ne samo tehnologije, temveˇ c tudi zakonitosti poslovanja. Naˇ stakratnivelikiuspehjetemeljiltudinadelusistema pobotov, kismo ga dobili in opravljali za takratno SDK 3 ali po domaˇ ce za nove slovenske drˇ zavne organe. Prej so za jugoslovanske drˇ zavne organe to delo opravljali na Hrvaˇ skem in tudi s sodelovanjem Beograda. Po razpadu Jugoslavije teh poravnav drˇ zava Slovenija ni mogla veˇ c zaupati tuji drˇ zavi, saj bi s tem dala v tuje roke preveˇ c zaupnih gospodarskih informacij in celotno strukturozadolˇ zenostislovenskegagospodarstva. TakratsmomivHermesu premislili in pripravili celoten sistem in ponudbo s programom in njegovim vzdrˇ zevanjem. Delo smo dobili tudizato, ker je bila naˇ sa ponudba pribliˇ zno desetkratcenejˇ saodtiste, kijojeslovenskaSDKprejplaˇ cevalaHrvaˇ ski. To je bil za nas velik in pomemben projekt. Da, ˇ slo je za izdelavo sistema pobotov ali tako imenovanih multilateralnih kompenzacij pri poravnavanju medsebojnih dolgov podjetij. Matematiˇ cno je ˇ slo bolj ali manj za trivialnosti, ki smo jih reˇ sili tako, da sem se jaz malo poglobil v knjige in naˇ sel uporabne povezave med linearno algebro in teorijo grafov. Glede na takrat relativno nezmogljive raˇ cunalnike je bilo treba nekoliko paziti pri uporabi numeriˇ cnih metod, a tudi te stvari so bile v matematiki dobro obdelane. ” Obraˇ cuni“ so morali biti opravljeni v eni noˇ ci, vkljuˇ cno s takratnim branjem podatkov s trakov. Program je naˇ sel ” maksimum pobota“, ki je bil ” enoliˇ cen“ in globalno maksimalen. ” Pobot“ sam pa ni bil nujno enoliˇ cen, saj se je lahko absolutni pobot dolga razliˇ cno razporedil med posamezna podjetja. 3 SKD – Sluˇ zba druˇ zbenega knjigovodstva je bila ustanovljena leta 1959. Leta 1994 jo nadomesti Agencija Republike Slovenije za plaˇ cilni promet, nadziranje in informiranje, ki se leta 1996 preoblikuje v Agencijo Republike Slovenije za plaˇ cilni promet(APP). Z letom2002panastanetaUprava Republike Slovenije za javna plaˇ cila in Agencija Republike slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki skupaj s poslovnimi bankami in Banko Slovenije koordinirajo in nadzirajo plaˇ cilni promet v drˇ zavi. 24 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 25 — #6 i i i i i i Tomaž Schara Da, tako se je ugotovil dejanski neto dolg in tudi sistem optimalnega po- ravnavanja dolgov med podjetji z vzajemnimi poravnavami. To je bilo tudi psiholoˇ sko zelo pomembno za drˇ zavo, saj se je ˇ sele po taki obravnavi spo- znala dejanska zadolˇ zenost gospodarstva. Toˇ cna preglednost mreˇ ze vzaje- mnih dolgov je imela lahko tudi negativne in ne samo pozitivnih uˇ cinkov, a matematiˇ cno operativni sistem, ki je drˇ zavnim organom omogoˇ cal pregle- dnost in laˇ zjo koordinacijo, je bil postavljen. Delo in vir dohodkov, povezana s SDK, sta bila za Hermes pomembna po- sebej na zaˇ cetku. To je bil zanesljiv, dokaj stalen vir dohodkov, ki je sku- paj z drugimi poslovnimi odloˇ citvami pomagal oblikovati uspeh podjetja. Predvsem nam je uspelo vzpostaviti dobro kadrovanje in zbrati solidno in vrhunsko znanje ter se oblikovati ne samo kot vodilna institucija, ki je pod- pirala bliskovit razvoj raˇ cunalniˇ stva v tistem ˇ casu doma, ampak smo svoje znanje zelo uspeˇ sno prodajali tudi v tujini. Podjetje je tako zraslo iz ˇ sti- rih zaposlenih na zaˇ cetku na okrog 800 v povpreˇ cju zelo visoko izobraˇ zenih usluˇ zbencev na vrhuncu svojih moˇ ci. Zagotovo smo bili eno najveˇ cjih ali celo najveˇ cje podjetje v devetdesetih letih glede na hitrost rasti in glede na visoko izobrazbeno raven. Za primerjavo bi omenil, da ima Kliniˇ cni center v Ljubljani zaposlenih pribliˇ zno 800 zdravnikov (in seveda ˇ se nekaj dru- gih visoko izobraˇ zenih kadrov). Podobno velikih podjetij je najbrˇ zˇ se nekaj: Krka,Ljubljanskabanka,... ˇ Cebipritehpodjetjihprimerjalideleˇ zizvoza, bi Hermes zasedelˇ se bolj ˇ castno mesto. Takrat sem se jaz tudi zaradi ˇ zelje po veˇ cji iznajdljivosti v kompleksnem poslovnem svetu odloˇ cil za nadaljevanje ˇ studija menedˇ zmenta, ki sem ga opravil na Poslovniˇ soli Brdo 4 . Veˇ cina predavateljev naˇ soli je bila iz tujine, predavanja so bila v angleˇ sˇ cini; ta ˇ sola mi je omogoˇ cila nadaljnje in globlje poznavanje poslovnih konceptov, ki so bili v tujini razviti ˇ ze mnogo prej. ˇ Studij je potekal predvsem na podlagi analize konkretnih primerov, to je tako imenovani ” case study“. Poslovanja Hermes Softlaba takrat ni ome- jeval niti trg niti naˇ se ambicije ali pomanjkanje sposobnega kadra. ˇ Sirili 4 Danaˇ snji IEDC (International Executive Development Center) – Poslovna ˇ sola Bled. Poslovna ˇ Sola Brdo je bila ustanovljena leta 1985 na pobudo Gospodarske zbornice Slo- venije. Leta 2000 se ˇ sola preimenuje v IEDC in se z Brda pri Kranju preseli na Bled. Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 25 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 26 — #7 i i i i i i Intervju smo se na vse strani, odpirali smo svoja podjetja v tujini, ampak glede na naravo kapitalskega trga nam je primanjkovalo predvsem denarja za takˇ sno rast. Potrebe in poslovni naˇ crti so zahtevali velike vloˇ zke kapitala, ki jih kljub dobremu zasluˇ zku v podjetju, ki je pred nekaj leti zaˇ celo iz niˇ c, ˇ se ni bilo. Zato se je takrat zaˇ celo ne samo banˇ cno zadolˇ zevanje, ampak smo se zaˇ celi ozirati tudi po novih investicijah lastniˇ skega kapitala. Procesi ta- kega iskanja investitorjev pa so bili v majhni Sloveniji, kjer smo bili edino podjetje te vrste, negotovi. Podobni procesi v Silicijevi dolini so lahko ve- liko bolj naˇ crtovani, saj je tam veliko takih podjetij, veliko investicijskega kapitala, ki iˇ sˇ ce ustrezne priloˇ znosti, in tudi veliko ustreznih revizorjev, ki so sposobni taka podjetja preveriti in oceniti. Skratka, tam je na voljo vsa korporativno-finanˇ cna infrastruktura, ki omogoˇ ca normalno nadaljnjo rast uspeˇ snega podjetja, seveda v razliˇ cnih lastniˇ skih oblikah. Mi smo takrat po vso to pomoˇ c morali ˇ cez mejo in zato je bil to relativno naporen in tudi drag proces, ki je trajal kar nekaj let in se je (uspeˇ sno) konˇ cal pred- vsem z razliˇ cnimi banˇ cnimi dokapitalizacijami. Pomagale so tuje banke, kot npr. Nomura 5 , ki je ena najveˇ cjih investicijskih bank v svetu, pa ne- kaj angleˇ skih privatnih skladov, od naˇ sih Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav in druge institucije. Ta proces nam je vzel nekaj energije, a glede na naravo poslovanja je bil nujen, saj smo bili sicer zaradi pomanjkanja ka- pitala obsojeni na ustavitev rasti. Podjetje je kot ˇ ziv organizem in narava poslovanja danes je taka, da se stvari hitro spreminjajo. Podjetja, ljudje in ideje hitro odhajajo in prihajajo in se odzivajo na globalne in strateˇ ske poslovne tokove. Mogoˇ ce bi bil Hermes Softlab danes uspeˇ snejˇ si, ˇ ce ne bi leta2000priˇ slodorelativnomoˇ cnegaborznegazlomapravvITsektorju,po katerem so se banˇ cni lastniki obnaˇ sali precej drugaˇ ce, kot bi se podjetniki z lastnim denarjem. Jainpomojemmnenjusejetakratzaˇ celopreveˇ ckonzervativnoupravljanje, ki se na podroˇ cju IT ni obneslo. Jaz sem podjetje zapustil leta 2000, ker sem imel druge naˇ crte in ideje. Nekateri drugi so ostali. Smo pa vsi prvotni lastniki dokonˇ cno odˇ sli iz 5 Nomura koropracija in banka je ena veˇ cjih industrijskih in finanˇ cnih druˇ zb na Japon- skem in v svetu. Ustanovljena leta 1919 je prerasla v veliko investicijsko banko, ki deluje v vseh veˇ cjih finanˇ cnih centrih sveta. 26 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 27 — #8 i i i i i i Tomaž Schara podjetja leta 2008, ko je regijski strateˇ ski investitor kupil podjetje, se pravi vse delnice. PoHermesusemnajprejdelalvhˇ cerinskempodjetjuHermesa. ˇ Slojezapo- skuse, da bi se Hermes povezal s konzultantskimi hiˇ sami. V igri je bila neka ˇ svicarska konzultantska firma, ki pa jo je pozneje kupil Deloitte & Touche 6 . Za Hermes je zato posel postal nezanimiv in s kolegi, ki smo delali v tej skupini, smo se odloˇ cili, da podjetje, ki ga je Hermes ˇ zelel prodati, kupimo in nadaljujemo z razvojem konzultantsko-svetovalne firme, ki bi podjetjem pomagala na podroˇ cju IT. Nastalo je podjetje Bi-solutions. Zaradi majh- nosti slovenskega trga smo se po obsegu zelo omejili in se posvetili manj tehnoloˇ ski in bolj poslovni plati poslovanja. Vse bolj pa me je zanimalo delo v upravah podjetij, kjer delo ni samo ” abstraktno svetovanje“, ampak ima ˇ clovek tudi pooblastila in direktne odgovornosti. Tako me je pozneje pot vodila do formalnih funkcij direktorja ali finanˇ cnega direktorja v podje- tjih,kisosetakoalidrugaˇ ceznaˇ slavkoˇ cljivemstanju. Najobtemomenim, dasemijevednozdelazdruˇ zenafunkcijadirektorjainfinanˇ cnegadirektorja v podjetjih malce ” incestna“, saj gre za dve v marsiˇ cem nasprotni funkciji. Upravni direktor mora biti vizionar in strateg, finanˇ cni direktor pa mu drˇ zi zrcalorealnosti. Pogostovposlihpravstrahpredodloˇ citvami,kinisolahke, pripelje podjetje v brezupno situacijo steˇ caja. Posredi so lahko tudi drugi, pogosto skriti interesi. V poslih je treba biti matematiˇ cno racionalen. Pod- jetje se rodi, ˇ zivi in umre – to je normalen proces. Le zakaj bi umrlo danes, ˇ ce lahko umreˇ sele jutri ... Da, ali po rojstvuˇ cesa novega, kar je realno. Mnoga podjetja doseˇ zejo neko stanje, v katerem taka, kot so, ne morejo veˇ c preˇ ziveti. Lahko se pa iz njih razvijejo nova in pogosto s tem podjetje dopolni svoje poslanstvo in potem lahko umre. Tojebiloenoizmedpodjetij, kisemgapomagalreˇ siti. Njihovosnovniadut jebilovarilstvo. Tojenavidezzelopreprostazadeva. Tehtainmerise ” var- jenemateriale“incenezatodelosoznanepovsodposvetu. VpodjetjuBori 6 Deloitte & Touche, ali le Deloitte, ustanovljena leta 1845, je ena najveˇ cjih svetovnih svetovalnih firm, ki po vsem svetu zaposluje veˇ c kot 150000 ljudi in ima letni prihodek skoraj 30 miljard dolarjev. Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 27 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 28 — #9 i i i i i i Intervju so imeli tehnologijo varjenja dobro razvito. Preprosto povedano: raˇ cunal- niˇ ske naˇ crte za varjenje so tako prilagodili, da so korigirali termiˇ cne vplive varjenja in je bil ” output“ in ne ” input“ toˇ cno po naˇ crtu. Osnovne naˇ crte so toˇ cno in premiˇ sljeno ” pokvarili“ ravno toliko, kolikor so iz lastnih teh- noloˇ skih izkuˇ senj vedeli, da jih bodo termiˇ cne spremembe varjenja ukrivile. ˇ Slo je predvsem za varnostne kabine traktorjev in teˇ zkih terenskih delovnih strojev, ki so zaradi tako premiˇ sljenega dela ˇ sele po ohladitvi po konˇ ca- nem varjenju natanˇ cno ustrezale naˇ crtom. S tako preprosto inovativnostjo in tehniˇ cno spretnostjo jim je uspelo dosegati boljˇ se rezultate konˇ cnega iz- delka kot marsikateremu tehnoloˇ sko zelo izpopolnjenemu in robotiziranemu konkurenˇ cnemu obratu. Pogosto v podjetjih opaziˇ s, kako pomembna je iznajdljivost in ˇ siroko razumevanje celotnega procesa. Pravzaprav gre za nekakˇ sno sposobnost sistemskega, jaz mu reˇ cem kar matematiˇ cnega razmi- ˇ sljanja. Pri vodenju podjetja je, neodvisno od podroˇ cja, treba biti skromen oziroma spoˇ stljiv do podroˇ cja dela. Namreˇ c, ko prideˇ s do konkretnih problemov podroˇ cja, neodvisno za katero gre, je vedno najboljˇ si tisti, ki se s tem pro- fesionalno ˇ ze dolgo ukvarja. Morebitna menedˇ zerska nadutost se zagotovo ne obnese. Je pa pri vodenju podjetja in pri delu z ljudmi mnogo generiˇ c- nih, veˇ cnih resnic in pravil. Psihologija in sociologija dela z ljudmi se malo spreminjata in sta enaki, kot lahko vidimo v ˇ ze zelo starih knjigah. Saj gre za nekakˇ sen zgodovinski razvoj, a ” bistvena nit“ ostaja ista. Metodologija in sistem dela z ljudmi sta od praveka enaka. Dobro vodenje pomeni zmo- ˇ znost povezati pravi tim specialistov in generalistov v podjetju v sistemsko skladno delujoˇ co celoto. Pogosto se uspeˇ sna pot poslovneˇ za ali podjetja ne zaˇ cne pri velikih projektih, ampak ˇ cisto na zaˇ cetku pri neki poslovni ideji ali inovaciji, okrog katere se zberejo ljudje s primernimi dopolnjujoˇ cimi se specialistiˇ cnimi in generalistiˇ cnimi pogledi. Od ideje do trˇ zne uspeˇ snosti je seveda dolga pot. Danes lahko vsakdo, tako potroˇ snik kot poslovneˇ z, izbira med mnogo dobrimi izdelki, in zakaj bi izbral ravno tvojega? Zato samo ideja ali dober izdelek nista dovolj. Tu postanejo najpomembnejˇ sa gene- riˇ cna pravila, ki so precej neodvisna od specifiˇ cnosti dela v nekem podjetju in so vezana na sploˇ sna naˇ cela poslovanja in upravljanja. 28 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 29 — #10 i i i i i i Tomaž Schara ˇ Zal so pri teh zadevah pomembnejˇ se menjave slovenske vlade kot pa dol- goroˇ cni interesi ali nacionalne vizije. Upravljanje takega podjetja, ki je v lastidrˇ zavljanovRepublikeSlovenije, jezaradimnogihrazlogovininteresov teˇ zko. Globalno gledano bi z dobrim dolgoroˇ cnim poslovanjem S ˇ Z zagotovo lahkoizkoristilisvojostrateˇ skogeografskolegoinhkratiohranilirazmeroma neokrnjeno naravo, veliko gozdov in pitne vode. Na teh premisah bi se v moderniEvropizagotovodalozgraditimodernoinuspeˇ snologistiˇ cnostruk- turo, v kateri biˇ zeleznica imela kljuˇ cno vlogo. Da se izrazim v paraboli in s simboliko znanih mitov, da bi lahko kot Martin Krpan tovorili sol in ne ka- menja. Azatonebipotrebovaliveˇ cpremisleka,premislekisobiliˇ zeveˇ ckrat narejeni, potrebovali bi resne in odgovorne odloˇ citve ter strokovno ekipo, ki bi to lahko speljala, ne ozirajoˇ c se na razmeroma kratke cikle vedno novih politiˇ cnih vlad. Vlade se zamenjujejo vsakeˇ stiri leta, medtem ko ˇ zelezniˇ ski sistem potrebuje razvoj in vlaganja, ki jih ni mogoˇ ce celovito izpeljati prej kot v desetih ali dvajsetih letih. V ˇ Svici so se na primer lastnikiˇ zeleznic, to je drˇ zavljani, na referendumu odloˇ cili, kaj odˇ zeleznic hoˇ cejo in priˇ cakujejo. Postavilisopravno,kadrovskoinfinanˇ cnostrukturo,kijetolahkoizpeljala. Pa tudi tam imajo teˇ zave. ˇ Svicarski tovorni ˇ zelezniˇ ski promet je zabredel v ˇ cetrt milijardne izgube. Naˇ se menjave vodstva S ˇ Z na vsake pol leta, milo reˇ ceno, niso produktivne. Najbrˇ z so povsem neresne. A po svoje so razumljive. Na drˇ zavnem nivoju sploh nimamo jasne strateˇ ske odloˇ citve, kaj hoˇ cemo. Taka kljuˇ cna nacio- nalna strategija bi morala biti sprejeta v parlamentu,ˇ ce ne celo potrjena na referendumu. Narejeni so osnovni naˇ crti, po katerih bi vlaki vozili s hitrostjo 160 km/h, in to bi bilo dovolj za reˇ sitev vseh kljuˇ cnih problemov, ki se nanaˇ sajo na hitrost. Danesjepovpreˇ cnahitrosttovornegaprometa25km/h, potniˇ skega pa 50 km/h. Dvotirni pretoˇ cni promet z vso potrebno moderno opremo, ki omogoˇ ca veˇ cjo frekvenco vlakov, kot jo imamo danes, bi pri hitrostih 160 km/h povsem zadoˇ sˇ cal. A to so strateˇ ska vpraˇ sanja. Tak ˇ zelezniˇ ski promet Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 29 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 30 — #11 i i i i i i Intervju bi omogoˇ cal veliko veˇ cji prevoz tovora na raˇ cun ceste. Cestni lobi je pa zelo moˇ can. ˇ Ce je na celotni ˇ zeleznici zaposlenih 10000 ljudi, jih je samo v ka- mionskem prometu zaposlenih veˇ c kot 60000 (imamo 60000 tovornjakov). Celovit drˇ zavni razvoj bi zahteval tudi ekoloˇ sko obnaˇ sanje in preusmeritev tovornega prometa na ˇ zeleznico. Obenem je z ˇ zeleznico in s frekventnimi voˇ znjami vlakov mogoˇ ce ustvariti drugaˇ cen, bolj ekoloˇ ski naˇ cinˇ zivljenja, ko ljudje lahko ˇ zivijo na bliˇ znjem podeˇ zelju in se z vlakom vsak dan vozijo v sluˇ zbo. A vse to bi zahtevalo strateˇ sko naˇ crtovanje in dolgoroˇ cne gospo- darske naˇ crte. Tako pa se, poleg zelo neekoloˇ skega obnaˇ sanja, drenjamo in pobijamo po cestah. Tudi ˇ ce bi s hitrostjo 160 km/h priˇ sli do Dunaja ali Benetk, od koder bo kmalu mogoˇ ce potovati s hitrostjo 300 km/h, bi bilo to povsem v skladu z modernimiˇ zelezniˇ skimi standardi. Ne smemo namreˇ c pozabiti, da je Slovenija zelo hribovita in da po takem terenu tudi drugod vlaki ne vozijo s hitrostjo 300 km/h. Vsekakor nas ˇ caka cikel okrog pet- najstih let, da se bomo vsaj na osnovnem nacionalnem kriˇ zu vozili s ˇ casu primernimihitrostmiinstandardom. Problembotudiizgradnjaljubljanske ˇ zelezniˇ ske obvoznice za tovorni promet. 7 Takrat sem razmiˇ sljal, kako bi nadaljeval poslovniˇ studij. Razmiˇ sljal sem o moˇ znostih na Ekonomski fakulteti, pa tam zame ni bilo primernih moˇ zno- sti. Glede na moje poslovne izkuˇ snje pri Hermesu in naˇ crte pri Softlabu je bil ˇ studij MBA ob delu zame najprimernejˇ si. ˇ Studij mi je dal angleˇ sko izrazoslovje in tista znanja, ki sem jih potreboval. Seveda bi bilo za moje potrebe krasno, ˇ ce bi bil lahko ˇ ze med ˇ studijem matematike pridobil nekaj teh mejnih znanj, ki se bolj veˇ zejo na ekonomijo. To je vsekakor dober razvoj. Vsi resni ekonomisti, s katerimi sem kdaj go- vorilposvetu,pravijo,dadanesresenˇ studijekonomijebrezzelotemeljitega znanjamatematikenimogoˇ c. Sammenim,danekajosnovnegavedenjaopo- slovanju dandanes potrebuje vsak ˇ clovek, tako tudi raziskovalni matematik ali uˇ citelj. Zato res ne bi bilo napak, ˇ ce bi nekaj osnov poslovanja, ekono- mije in organizacije dela spoznal vsakˇ student,ˇ se posebej tako celovitega in resnegaˇ studija, kot jeˇ studij matematike. 7 MBA iz angleˇ sˇ cine Master of Business Administration 30 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 31 — #12 i i i i i i Tomaž Schara Meni je takrat zagotovo primanjkovalo poslovnih znanj, ustrezne terminolo- gije in tudi teoretiˇ cnega poznavanja poslovnih zakonitosti. Tu gre za termi- nologijo tudi v vsebinskem pomenu. Podobno kot v matematiki, ko najprej postavimo natanˇ cno izrazoslovje, definicije in izreke, da toˇ cno vemo, o ˇ cem sploh govorimo, je tudi v poslih ustrezna terminologija ˇ sele dober zaˇ cetek. Ti temelji so kljuˇ cni za zaˇ cetek jasnega komuniciranja na vsakem podroˇ cju, ne samo v poslovanju. Seveda seˇ sele v nadaljevanju pokaˇ ze, kdo poleg ter- minologijerazumeinobvladatudivsebino. SicerpadiplomaMBAformalno nikakor ni bila vstopnica nikamor. Nikoli me ni nihˇ ce pogojujoˇ ce vpraˇ sal, kaj sem ˇ studiral, v poslih je pomembno, kaj znaˇ s pokazati. Vselej pa se je poslovnim ljudem zdelo zanimivo, da sem se ˇ solal kot matematik. Sicer se pa nikoli v poslih nisem skliceval na svoje diplome, niti nisem uporabljal svojih nazivov, ne spredaj ne zadaj (nasmeh). Seveda ima vsakdo pravico imeti svoje mnenje. Moje mnenje je, da so taki pogledi na vzroke krize zelo poenostavljeni in brez argumentov. Vzroki za krizo in prerazporejanje bogastva so tektonski premiki v trendih svetovnega gospodarstva. ˇ Cenarazvojpogledamoˇ casovnoingeografskoglobalno, brez dvoma ugotovimo, da je bil na svetu narejen napredek, kar se tiˇ ce kvalitete ˇ zivljenja (ne le preˇ zivetja). ˇ Ceprav je nepraviˇ cnosti ˇ se veliko, se (globalno gledano) socialne razlike manjˇ sajo. Tudi na vseh drugih za ˇ zivljenje ljudi pomembnih podroˇ cjih, kot so prehrana, izobraˇ zevanje, zdravstvena nega, delovne razmere, ... se stvari izboljˇ sujejo. Seveda pa prihaja do kriz in obˇ casnih teˇ zav, kot je trenutna kriza, a to je narava ˇ cloveˇ skega razvoja. Ne more iti vedno le na bolje, in to za vsakega izmed nas in ves ˇ cas. Verje- tno nas marsikaj nepredvidenega, predvsem na Zahodu, ˇ se ˇ caka. Zakaj bi namreˇ c vsaka slovenska druˇ zina imela lepo hiˇ so, skoraj vsak Slovenec udo- ben avto, za Kitajce pa naj to ne bi veljalo? Pri hrani so razlike ˇ se veˇ cje. V Sloveniji in na Zahodu iz supermarketov vozimo polne voziˇ cke hrane in najrazliˇ cnejˇ sih izmiˇ sljotin potroˇ sniˇ ske druˇ zbe, medtem ko marsikje v Afriki nimajo niti najosnovnejˇ sega. Tu nas, ˇ ce se ne bomo znali globalno kot druˇ zba obnaˇ sati bolj racionalno,ˇ cakajoˇ se mnogi pretresi. Ali so za to krivi (ameriˇ ski) MBA-jevci? Ne vem, nekateri izmed njih zagotovo nosijo krivdo za posamezne napaˇ cne odloˇ citve. Najbrˇ z predvsem tisti, ki so v pohlepu Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 31 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 32 — #13 i i i i i i Intervju prestopili rubikon 8 legalnih in moralnih norm. Seveda, med ljudmi na vseh podroˇ cjih so vselej bili, so in tudi bodo preva- ranti. Bistvo MBA ˇ sol so ” case studies“; teorija predstavlja le kakih 15% ˇ studija, vse drugo je obravnava konkretnih primerov v skupinah, kjer se ˇ studenti uˇ cijo spoznavati kompleksnost ne samo problemov, ampak tudi usklajevanja, pogajanja in doseganja soglasij v skupinah. Nekateri so ali jih paˇ c splet okoliˇ sˇ cin oblikuje v agresivce, ˇ ce ˇ ze ne morilce. Taki ” morijo“ ˇ ze v ˇ studijskih skupinah in najbrˇ z tudi pozneje v poslovnem ali sicerˇ snjem ˇ zivljenju. A tu je kljuˇ cna vloga drˇ zave s pravom in zakonodajo. Zakoni in sankcioniranje drˇ zave bi morali slediti sploˇ snim moralnim normam. Drˇ zava bi morala druˇ zbo regulirati tako, da bi obenem omogoˇ cala ekonomski na- predek in hkrati zagotavljala praviˇ cnost in enake moˇ znosti za vse. Enake moˇ znostizavsejesevedapolitiˇ cnafloskula,kilahkopomenikveˇ cjemuenake moˇ znostivstartu. Teenakemoˇ znostipotemljudjegledenasvojesposobno- sti seveda razliˇ cno izkoristijo. Pravni sistem ne bi smel biti niˇ c drugega kot dogovor med ljudmi, kaj je prav in kaj ne. In tu je drˇ zava s svojim forma- liziranim pravnim sistemom v mnogoˇ cem popolnoma odpovedala. ˇ Cloveˇ ska narava je taka, da gredo mnogi do roba in tudi ˇ cez. Vloga regulative je, da te ljudi opozori, da so se robu pribliˇ zali in da jim ne pusti, da ga prestopijo. 8 Rubikon, reka v starem Rimu, ki jo je bilo po rimskem pravu prepovedano preˇ ckati rimskim vojskovodjem in njihovi vojski (ob povratkih z osvajanj). Zakon naj bi ˇ sˇ citil Rimsko republiko pred vojaˇ skim udarom. Reko je leta 49 pred Kristusom preˇ ckal Julij Cezar s svojo vojsko in s tem zaˇ cel upor in drˇ zavljansko vojno pred svojim pohodom na oblast. Po tem dogodku se je v svetovnih jezikih ohranil pomen ” preˇ ckati Rubikon“ kot prestopiti mejo, od koder ni veˇ c povratka. Danes, zaradi sprememb tokov rek v tem delu, ni povsem jasno, za katero reko je ˇ slo. Rubicone naj bi bila komaj 30 km dolga reka od Apeninov do Jadranskega morja, in sicer v juˇ znem delu deˇ zele Emilia-Romagna, z izlivom med mestoma Ravena in Rimini. Na istem podroˇ cju danes teˇ ceta majhni reki Uso in Fiumicino. Slednja se v zgornjem delu razdeli v Pisatello, Rugone in Plusa (ali Fiumicino). Izliva rek Uso in Fiumicino sta le nekaj kilometrov narazen in ulice na gosto poseljenih obreˇ zjih ob obeh vodotokih nosijo ime Via Rubicone. Nekoliko v notranjost ob vodotoku Fiumicino je tudi manjˇ se mesto z imenom Savignano sul Rubicone. 32 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 33 — #14 i i i i i i Tomaž Schara Zagotovo, na MBA ˇ solah nikjer ne uˇ cijo nelegalnega obnaˇ sanja. Uˇ ci se predvsem to, kako narediti najveˇ c, kar je moˇ zno glede na legalne okvire. Ja, zato res na mnogih ˇ solah uˇ cijo tudi poslovno etiko. A tu se ne more zanikati tudi pomena ˇ sirˇ sega okolja, to je odnosov in etike v druˇ zbenem in ˇ se posebej v druˇ zinskem okolju, kjer je nekdo odraˇ sˇ cal. Kako se oblikuje etiˇ cno obnaˇ sanje posameznikov, je odvisno od kompleksnega spleta okoli- ˇ sˇ cin, od druˇ zine in osnovnega izobraˇ zevanja do vrednot druˇ zbe. Seveda je vpraˇ sanje, koliko je v procesu celotne vzgoje uspelo v ˇ cloveku vzbuditi ˇ cut in svetopisemsko odgovornost, da nikar ne poˇ cni drugim tistega, kar ne bi rad, da poˇ cnejo drugi tebi. To so temeljne filozofske in civilizacijske debate. Gotovo na Zemlji ˇ zivimo z doloˇ cenimi zgornjimi mejami: koliko hrane lahko pridelamo, koliko ljudi lahkopreˇ zivimo. Mogoˇ cepaje,dasotemejedejanskodrugaˇ cne,kotsenam zdi. Kdaj bo na primer zmanjkalo nafte, ˇ cez 10, 50 ali 100 let, je najbrˇ z nemogoˇ ce napovedati. A energije, ˇ ce bi jo znali uporabljati, je veliko. Na- vsezadnje, srediˇ sˇ ce Zemlje je vroˇ ce in polno energije, Sonce je v primerjavi z nafto na Zemlji skoraj neskonˇ cen vir energije. Tudi razmiˇ sljanja, kako ta rastnadolgiroknemorezdrˇ zati,sovpraˇ sljiva,sajgledenainflacijoinsicer- ˇ snje ekonomske procese ni povsem jasno, kaj v smislu nekega dolgoroˇ cnega razvoja dejansko pomenijo. Pomembnejˇ si od same stopnje rasti je dejanski razvoj, ali preprosto vpraˇ sanje, kaj je danes bolje, kot je bilo vˇ ceraj, in kam svet dejansko gre. Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 33 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 34 — #15 i i i i i i Intervju Obstajajo meje. Kako se bo ves sistem samo – reguliral, da bo ostal znotraj moˇ znega, nihˇ ce ne ve. Upajmo, da bomo zmogli nekako ” zvezno razviti modrost in odgovornost“, da bi lahko odpravljali druˇ zbene probleme, sicer bopaˇ cpriˇ slodo ” singularnosti“. Upam,dabomozmoglitolikopameti,dase bomoznalitudiodreˇ cistvarem,kidejanskoniˇ cnepomenijo. Kopridepravi ˇ cas, ne bo niˇ c laˇ zjega, kot se odreˇ ci kupovanju stvari, ki niso niˇ c vredne ali so nam celo v breme. Saj pogosto kar nekaj kupujemo le zato, ker lahko, in sploh ne vemo, zakaj ... Mislim, da je del te pripravljenosti vedno bil in da ga je ˇ cutiti tudi sedaj. Banalno konzumiranje je kljub vsemu vedno manj samo na sebi vrednota. Soobdobja, kojevnekaterihpredelihnujnoimetinekaterestvari, aminejo. V Ameriki so bila obdobja, ko je bilo nujno imeti konja in piˇ stolo. Konj ˇ ze ni veˇ c nuja, upajmo, da tudi piˇ stola kmalu ne bo veˇ c. ˇ Cez nekajˇ casa ljudje ugotovijo, da jim je en televizor povsem dovolj, ˇ cez ˇ cas pa mogoˇ ce celo, da jim jeˇ se ta odveˇ c. Hˇ ci bo imela 18 let. Rojstni dan bosta praznovali skupaj z naˇ so maˇ cko, ki bo imela 20 let. Z ˇ zeno se poznava ˇ se iz gimnazijskih let. Je uspeˇ sna in priznana kirurginja ... ja, imam prijetno in urejeno druˇ zino. Zase vem, da sem v ˇ zivljenju ˇ sel skozi obdobja, ko sem si ˇ zelel, da bi bil lahko hodil v drugaˇ cne ˇ sole. Ob odraˇ sˇ canju hˇ cere sem na ˇ solanje seveda pogledal ˇ se drugaˇ ce. ˇ Ce pod vsemi svojimi pogledi na ˇ solanje potegnem ˇ crto, mislim, da bi formalnoˇ solanje v zaˇ cetku ˇ clovekovega ˇ zivljenja moralo dati predvsem uravnoteˇ zen pogled na najbolj temeljne stvari. Tega seveda mlad ˇ clovek ne more razumeti ali ceniti. Poleg tega naj bi ˇ sola mlademu ˇ cloveku dala tudi nekaj osnovnih pragmatiˇ cnih veˇ sˇ cin, ki pozneje lajˇ sajo vsakdanje samostojno ˇ zivljenje. Kakˇ sno je pravo razmerje fundamentalnih razmislekov o ˇ zivljenju in pragmatizma, ne vem. Najbrˇ z je tudi pri vsakem ˇ cloveku nekoliko drugaˇ ce. A v pravem odnosu med tema dvema poloma je zmagovita formula, ki naj bi ˇ cloveku pomagala k uspehu. ˇ Solski sistem, ki 34 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 35 — #16 i i i i i i Tomaž Schara ljudi nauˇ ci primerno misliti in ustrezno ukrepati, je dober. ˇ Ce pomislim na ˇ sole, skozi katere semˇ sel sam, menim, da so bile zelo dobre. Ne pravim, da danes ni tako. Ne vem. Iz tega, kar sem videl pri hˇ ceri, lahko sklepam, da so tudi danes naˇ se ˇ sole povsem solidne. Tudi uspeˇ snost Slovencev doma in po svetu potrjuje, da nimamo slabegaˇ solskega sistema. Na sploˇ sno najbrˇ z to drˇ zi. Sam se te nevarnosti ne bojim. S soprogo Karin sva v ˇ zivljenju nedvomno bila uspeˇ sna, tako da sva svoji hˇ ceri dala tudi solidno in varno okolje v otroˇ skih letih, da bo lahko pozneje v ˇ zivljenju z marljivim delom dosegla tisto, kar bo ˇ zelela. Ne verjemem, da sva z ˇ zeno priˇ sla v tako ozek krog uspeˇ snih, da bi bil podoben uspeh za hˇ cerko nemogoˇ c. Boljbistvenoje, dadobiotroktemeljnevrednoteinvarnost. Prej sva govorila o krizi in o Ameriki, kjer je do krize najprej priˇ slo. Mislim, da ima Amerika zelo zdrav odnos do dedovanja. Tam imajo namreˇ c zelo visoke davˇ sˇ cine na dedovanje. Veliko viˇ sje kot v Evropi. Mislim, da celo veˇ c kot 50 odstotkov. Otroci na primer tako bogatih ljudi, kot je Bill Gates, niti ne morejo podedovati tako velikega premoˇ zenja, saj morajo davke plaˇ cati v denarju, medtem ko dedujejo delnice. ˇ Ce bi pri tako velikih zneskih dediˇ c zaˇ cel prodajati delnice, da bi poplaˇ cal davke, bi le-tem vrednost tako padla, da bi bankrotiral. Nekje sem bral, da taki bogataˇ si od vseh silnih milijard dolarjev vrednega premoˇ zenja ponavadi otrokom zapustijo le nekaj deset milijonov za dober start. In to je to. To je res, a ponavadi tako bogati ljudje upravljajo z denarjem prek skladov in seveda je koristnik ugodnosti lahko tudi otrok. Zanimivo pa je, da ko so ˇ zeleli v ZDA visok davek na dedovanje zmanjˇ sati, da bi bil primerljiv z evropskim, so najbolj nasprotovali najveˇ cji bogataˇ si na ˇ celu z Warrenom Buffettom 9 , ki je osebno lobiral v senatu, da so ohranili visoko stopnjo obdavˇ cenja dediˇ sˇ cine. 9 Warren Edward Buffet, leta 1930 rojen vpliven ameriˇ ski poslovneˇ z, je eden najbo- gatejˇ sih zemljanov in med najveˇ cjimi darovalci razliˇ cnim dobrodelnim organizacijam. V letu 2008 je bilo njegovo bogastvo ocenjeno na veˇ c kot 60 milijard dolarjev. Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 35 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 36 — #17 i i i i i i Intervju Ameriˇ cani so drugaˇ cni od Evropejcev. Oni uˇ zivajo, da so uspeˇ sni, da delajo denar. Ni pa denar konˇ cni cilj. Ko ga ustvarijo, ga veliko bolj radodarno kot Evropejci vraˇ cajo v skupnost v obliki donacij. Imajo podjetja, ki se ukvarjajo z donacijami, prek katerih seveda ˇ sirijo svoj vpliv, a je obenem etika politike donacij zelo dodelana in pri vsej stvari temeljna. Mogoˇ ce sva ˇ se kaj izpustila, a to so kljuˇ cne vrednote pri vsakem in seveda tudi pri poslovnem delu. Pri poslovodenju je mogoˇ ceˇ se posebej pomemben obˇ cutek za medˇ cloveˇ ske odnose, saj ne gre drugaˇ ce, kot da ljudi vodiˇ s, da ti zaupajo, da jih znaˇ s prepriˇ cati in pridobiti. Predvsem v vmesnih obdobjih, med razliˇ cnimi projekti je nekoliko veˇ cˇ casa. Takrat rad smuˇ cam, kolesarim z gorskim kolesom, igram tenis, jadram ... Vhujˇ sihˇ casih,kojevelikodelaalikosekotposlovneˇ zznajdeˇ sspodjetjemv teˇ zki situaciji, takrat je od zore do mraka ena sama skrb in delo in tudi noˇ ci so pomeˇ sane z blodnjami o nujnih odloˇ citvah. Takrat se za ˇ sport namesto stereotipnega golfa poslovneˇ zev (nasmeh) ponoˇ ci zbujaˇ s moker od skrbi, kje boˇ s zbral denar za naslednjo plaˇ co zaposlenih. Rad poseˇ zem po starih klasikih, kot je ˇ ze omenjeni Sun Tzu. Zgodovina se namreˇ c ponavlja. Sprotne novice spremljam selektivno, ker so le redke pomembne. Bistveni zgodovinski procesi se dogajajo poˇ casi in ˇ cloveˇ stvo se le poˇ casi spreminja na bolje. Ko sem prost, rad berem, da zaposlim mo- ˇ zgane. Radberemtudipol-strokovnoliteraturo. The Economist 10 ponavadi preberemvsakteden. Leposlovjeberemvboljsproˇ sˇ cujoˇ cihˇ casih,kotsopo- ˇ citnice. Rad poseˇ zem po literaturi, ki ima bolj filozofsko noto ali prikazuje kak nov pogled na svetovno dogajanje. 10 The Economist je londonski tednik, ki izhaja od leta 1843. Je eden najbolj vplivnih svetovnih ˇ casopisov za mednarodno politiko in ekonomijo, ki izhaja v preko 1,3 milijona izvodih. 36 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 37 — #18 i i i i i i Tomaž Schara Nedvomno so v poklicu vsakogar trenutki, ko je teˇ zko. Z leti se na teˇ zke stvari navadiˇ s, ker se ti ne dogajajo veˇ c prviˇ c in niso videti veˇ c tako grozne. Veˇ s tudi, da za deˇ zjem posije sonce in da se v gospodarstvu cikli menjujejo. Veˇ s, kaj je treba storiti in kam usmeriti svoje sile, da bi lahko priˇ cakoval izboljˇ sanje. ˇ Zelim si zanimivih projektov, kjer bom lahko produktivno in uspeˇ sno delal. Gotovo se bodo z leti moje vloge spreminjale. Glede bolj zasebnih oziroma ˇ cloveˇ skih ˇ zelja mislim, da sem se leta 2000 pravilno odlo- ˇ cil, ko sem se zavestno odrekel pretiranim sluˇ zbenim potovanjem. Zato sem tudi zapustil Softlab. ˇ Zelel sem biti bolj navzoˇ c pri odraˇ sˇ canju hˇ cere. To so bila za naˇ so druˇ zino kljuˇ cna leta v osebnem in poklicnem smislu. ˇ Clovek mora paˇ c vedeti, kaj si poklicno in tudi intimnoˇ zeli in oboje smiselno zdru- ˇ ziti. ˇ Cisto vsega paˇ c ne moreˇ s imeti. To, da se moraˇ s kot drugi drenjati v obiˇ cajnem avionu za ” business“ ali celo za ” economy class“, medtem ko se ” najpomembnejˇ si poslovneˇ zi“ vozijo z osebnimi poslovnimi letali (nasmeh), je paˇ c nekaj, kar se nauˇ ciˇ s sprejeti. Seveda si po kakih napornih sreˇ canjih, ko so ” najpomembnjeˇ si poslovneˇ zi“ doma ˇ ze po nekaj urah, ti pa ˇ se pol dneva ˇ cakaˇ s in se presedaˇ s na Dunaju, preden prideˇ s domov, ˇ zeliˇ s, da bi bil v njihovi vlogi. To so paˇ c maleˇ cloveˇ ske zavisti, ki so v bistvu zelo podobne, kjerkoli na socialni lestvici si. Potem se paˇ c moraˇ s odloˇ citi, koliko ti kaj pomeni. Jaz raje z zavistjo gledam mladeniˇ ce, ki se z gorskim kolesom s polno hitrostjo spustijo ˇ cez korenine ..., sem pa tudi zadovoljen, ko grem po isti poti poˇ casi in previdno za njimi ... in se mi zdi ˇ ze to uspeh. Ali dobra smuˇ carija. Ni treba iti ravno v Kanado na ” heliski“ 11 ..., pred leti je bila krasna in dovolj drzna smuka po celem snegu ˇ ze na Starem vrhu. Smuˇ canje po celem snegu je namreˇ c moja strast. Glede na smeri razvoja gospodarstva in potroˇ sniˇ stva postaja nujno, da zna prodajalecˇ cesarkoli svoj produkt ali storitev oblikovati in ponuditi tako, da 11 Heliski, ali heli-ski, zvrst prostega smuˇ canja po neutrjenih sneˇ znih in ledeniˇ skih te- renih, ponavadi z visokih gora, kamor smuˇ carja dvigne helikopter. Kanada je znana po svojih heli-ski smuˇ cinah. Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1 37 i i “Schara” — 2010/5/10 — 16:34 — page 38 — #19 i i i i i i Intervju jo kupec prepozna kot nekaj, kar potrebuje, kar reˇ suje njegov problem, in jo je zato pripravljen naroˇ citi in plaˇ cati. Zaradi konkurence je to ˇ se teˇ zje, saj moraˇ s to storiti bolje od drugih. In v tem osnovnem principu poslovanja, ponudbe in prodaje so vse branˇ ze na istem, pa naj gre za prevoz tovora ali za matematiˇ cno znanje, ki ga ˇ zelimo v obliki neke aplikativne uporabe ponuditi v uporabo, ali celo, zadeva najbrˇ z ni dosti drugaˇ cna, ˇ ce ˇ zelimo matematiˇ cno znanje ” prodati“ v obliki vrhunskega znanstvenega ˇ clanka. In karkoli izmed tega poˇ cnemo, gre vse bolj za sodelovanje, kjer je zelo po- membno delo organizirati tako, da smo uspeˇ sni kot celota. Pri tem je enako pomembna kvaliteta izdelave produkta kot njegovo plasiranje na trg. ˇ Ce ti kupca ne uspe prepriˇ cati, da je tvoj izdelek zares boljˇ si od konkurenˇ cnega, tikvalitetapravniˇ cnepomaga. Vtemsmislujeposlovanjepodobnodvema najstarejˇ sima ” biznisoma“: vojskovanjuin(nasmeh)... danitineimenujem drugega ... Ja, vojskovanje temelji na motivaciji in strahu ... strategiji in taktiki, kako ljudi usmeriti, da bodo vsi stremeli v isto smer in se zavzeto ˇ zrtvovali za dosego postavljenih ciljev. To so tudi naˇ cela uspeˇ sne proizvodnje oziroma ustvarjanja produktov, neodvisno od dejavnosti, pa naj gre za proizvodnjo avtomobilov ali za delo v ˇ soli. Potem pa je treba produkt prodati. To je marketing, katerega najbolj grobo bistvo je podobno kot pri (nasmeh) prostituciji, to je, da skuˇ samo kupca prepriˇ cati, da dobro plaˇ ca naˇ s produkt kot dragocen in teˇ zko dostopen, ˇ ceprav ga je mogoˇ ce (tudi zastonj) dobiti na vsakem koraku (nasmeh) ... Ja, ˇ skoda, da ne znamo ali da matematiki ne znate matematike bolje pro- dajati. Mogoˇ ce bi tedaj pogosteje vedeli, o ˇ cem sploh govorimo. Hudo je, ko lahko velja ” JA“ in ” NE“ hkrati in to ljudi niti ne moti. Fino bi bilo, ˇ ce bi matematiki znali tudi drugim ali vsaj tistim, ki so za druˇ zbeni ra- zvoj najodgovornejˇ si, prodati in jih prepriˇ cati o vrednosti svojega blaga, to je v nujnost natanˇ cnega, globokega, doslednega, korektnega in prodornega razmiˇ sljanja. S tem bi matematiki storili najveˇ c koristnega ... Pogovor je pripravil Damjan Kobal 38 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 1