DOLENJSKE NOVIC E Uhajajo 1. in 15. ïsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosn» in druge evropske driave znaáa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarske stvari. o naših živinskih sejmih. Vsakemu je znaoo, da 80 živinski acjmi tista tržišfia, kjer se proda ne le največ živine, ampak kjer se za precejšnjo okolico za kratko dobo iistanavlja njili t;ena. Zato umen živinorejec pazi, da se po znancili in prekupcili vzdržuje v vednem znanju, po kaki ceni se je plačevala na bližnjem zadnjem sejmi plemena, delavna in pitalna živina, da zamore po tem ceniti svojo živino. Kakor so sejmovi pri nas od pamtiveka udomačeni in so tvorili v srednjem veku važne vladarske pravice, s katerimi so vladarji posameznim mestom dovoljevali večje število letnili sejmov, s čimur so bili združeni za obdarovana mesta lepi dohodki, tako so sejmovi pri nas se dandanes za kmečko prebivalstvo ne le važen tržen dan in shod znancev, sorodnikov in prijateljev, ampak tudi kraji, kjer se sklepajo vsakojaka znanstva in kjer se v obilnih gostilnah po nepotrebnem zapravlja težko zasluženi denar. Dokler so bili sejmi na deželi edino sredstvo, kjer se je moglo prodati živino in si nakupiti raznih potrebsin : orodja, obleke, živil itd., tedaj jc bilo njih veliko število opravičeno. Po koledarju za 1.1905 bode v tem letu samo na Kranjskem nad 607 sejmov. — Vsi pa vemo, da se dandanes pri svoji kupčiji živinski trgovci, živinorejci, mesarji itd. v obilni meri poslužujejo prekupcev, da imamo na vse strani železnice tako, da ima isto ceno živina v celi deželi. Nadalje opazujemo, da število sejmov leto za letom narašča, da politične oblasti vedno nove sejme dovoljujejo in da se često pripeti, da sta v najbližji okolici na eden in isti dan kar po dva sejma. Slednjič je dejstvo, da se nahaja med našimi kmetovalci le preveč takili živinorejcev, ki na enem sejmu živino kupijo, da jo ie prihodnji teden ženejo na drug sejm in pa mnogo takih gospodarjev, ki svojo živino na dva, tri ali se več sejmov ženo, samo da imajo priliko in izgovor popivati in denar zapravljati, dočim nima doma kdo delati in gospodarstvo pesa. To so uzroki, da vidimo na našili sejmih obilo prignane živine ali večinoma slabo rejene, da slisimo vedno, da se je primeroma malo živine prodalo, z eno besedo, da živinski sejmovi pešajo ter da so sedanji preobilni sejmovi na kvar našemu kmečkemu prebivalstvu. Z ozirom na veliko važnost naših domačih živin-skili sejmov, kjer se vsako leto za veliko milijonov kron živine prevede, bilo bi želeti v interesu nase živinoreje, kakor tudi narodnega gospodarstva, da bi se nadaljna nova dovoljenja sejmov zlasti v vasicah v in krajih, kjer je v okoliid že po več sejmov na leto, ustavila. T tu naj bi se napravil določen red. Nasprotno in važno nalogo naj pa bi prevzele naše občine in mesta, kjer se se dosedaj nahajajo glasoviti t. j. dobro obiskovani sejmi. Te občine naj bi skrbele, da dobe kupČevalci kakor tudi prodajalci, na sejmiščih vse mogoče ugodnosti, ki jih jim moremo nuditi. Tu pa ne mislim na obilico gostilnic, ampak na to, da se vedno prižene obilo in sicer take živine, ki se bode prodajala, ter da se snide obilo trgovcev. v ta namen bi morale dotične občine pred vsem preudariti, ali jim ne kaže z ozirom na krajevne razmere in živino, ki se v okolici goji, prirejevati oziroma delovati na to, da bi se na njih sejme prignalo prav mnogo enovrstne živine, bodisi prašičev, goveje živine ali konj, perutnine itd. in bi potem vedno na to delovali, da bi se ti bodisi prašičji aH goveji ali konjski sejmi vsako leto v večjem obsegu prirejali. Tu bi lahko s takimi sejmi združevali premo vanje najlepše živine. Na take sejme vabili bi potom časopisnih inseratov tuje živinske trgovce. S kratka rečeno, nase občine, morale bi se potruditi, da bi trgovino na svojih sejmih povzdignile in sicer posebno s tem, da bi polagoma uvedli sejme za razno živino. Živinski sejmi naj bi bili ugodna mesta za prodajo nase živine, a ne ugodna prilika, kjer nase kmečko prebivalstvo po nepotrebnem veliko denarja zapravlja sebi v škodo in le v prid raznim krčmarjem. Mnogo je pri nas sejmov, na katere se prižene posebno veliko prašičev, na druge zopet goveje živine, konj itd. Te sejme je treba razviti in povzdigniti, jili razglasiti itd. tako, da se trgovina povzdigne. Veliko je pa pri nas tudi takih sejmov, kjer se prižene le nekoliko repov, mršavih volov in izstradanih kravic, kjer se opoldne samo po tem ve, da je tu ta dan scjm, ker se sliši obilo in glasno govorjenje iz gostiln, škripanje harmonik in ples ter se videva le tu pa tam privezano kako suho živinče. Proč s takimi sejmi. Tudi druge dežele so jih imele, a v občno korist odpravile. V tej zadevi bi se lahko mnogo koristnega storilo, bodisi po posameznih občinah in mestih, kjer imajo se nekatere dobre živinske sejme v letu, bodisi po deželni postavi, kjer bi se dovoljevanje sejmov po dandanašnji!) potrebah določilo, brezpomembne in pre-goste odstranilo in živinske sejme krajevnim potrebam prav uredilo. Kake vrednosti je simodolsko pleme za Dolenjsko? N& Dolenjsko se ie vpeljevala ie različna goved za zboljšanje domaće Živine. Največ se je vpeljalo št&jarske živine, ki je ëe sedaj najbolj cenjena. Vpeljavala so se pa tudi druga plemena, kakor n, pr. pincgavsko, marijinodolsko, rujavo Švi^ko, gornjeinodolsko itd. Vapeb tega vpeljavanja je bil različen, in se je ravnal tudi po tem, v kakšne roke so prišle dotične živali in kakšnih Ustncâti) so bile vpeljane živali, saj je znano, da se ^nahajajo tudi med dobiimi plemení slabe živali. Še najbolj cenjena je bila in ostala štajerska živina — po imenu muricodolska in murbodenska — to pa zaraditega, ker se ta živina najbolj prilega naši živini, in ker daje prav dobre voli, za katere je po Dolenjskem primeroma še najboljša kupčija, V zadnjem Času se je pa začelo močno hvaliti za zboljšanje dolenjske živine takoimenovano simodolsko pleme. To je tista velika, pisana živina, ki se zmagovito širi ue samo po Avstro-0irski, ampak tudi po drugih deželah Evrope, podobno kakor jorkširski presiči, ki so se razširili iz Angleškega malone po celi siednji Evropi. Simodolsko pleme je prišlo na Kranjsko že pred 14. leti, in sicer najprej v hlev naíega ožjega rojaka I, G-lobočnika na Dobravi pn Kostanjevici, ki je dobil prve svoje živali iz Hrovaškega. Kmalo na to — tega je sedaj dobrih 10 let — je začela kmetijska družba oddajati simodolslie bike. Do danes jih je oddala okrog 70. Največ jih je prišlo v postonjski okraj na Notranjskem, nekaj pa tudi na Dolenjsko, Vspehi, ki so ^e dosegli s temi símodolskimi biki, so tako ugodni, da se je začelo to pleme priporočati tudi za druge kraje po Dolenjskem in Notranjskem. Ker je na plemenu res veliko ležeče, kako napreduje živinoreja v enem in drugem kraju, zato je potrebno, da si simodolsko pleme dobro ogledamo, ne samo glede njegovih dobrih lastnostij, ampak tudi gledá njegovih slabih stranij, m da se tudi praŠamo, ali je res simodolsko pleme poklicano, pomagati dolenjski živinoreji do lepšega napredk». (Dalje iiribodojiiO Obrtnikom — rokodelcem. Kakor si pomfig.i vsak drugi stan potom zdiuienja do boljših socijalnih r^izmer, enako naj na la način deluje tudi obrtni stan. Poprimimu se organizacije, ker ta je n«m edini pogoj do zboljšanja, katerega smo toliko potrebni. Kako naj pa pričnemo, da pridemo do skupnega sodelovanja, katero naj bi nam v resnici donasalo koristi? Kakor je vsaki napravi dober temelj glavna stvar, tako je tudi tukaj. Izobrazba je edini temelj, na katerega smemo tudi pri nas staviti svoje delovanje. Marsikateri obrtnik, rokodelec vé, kje ga čevelj žuli, ali ne zna si pomagati, zato mu je treba prijaznih nasvetov in pojasnil, iïal, da nam primanjkuje zmožnih voditeljev, kateri naj bi nam stali s prijaznimi nasveti na naši strani. Radi pomanjkanja sposobnih voditeljev treba je prirejati shode, ua katerih naj se a predavanjem in poljudnim razlaganjem podučuje, kaj je koristno, kaj škodljivo, česa se je treba poprijeti in kaj opustiti, da si zamore obrtnik pomagati k blagostanju. Na ta način začnejo obrtniki resno misliti, se li kaže poslužiti onega, kar naj bi mu donašalo v prihodnje vsaj toliko, da bi zvmogel stanu primerno živeti. — Pojasnilo, kaj je združenje, kaj donaša, in zopet, kaj se vse lahko potom tega odstrani, če je resna volja posameznikov, je pred vsem umestno, ker edina pomoč je ta dandanes obrtniku, ako hoče delovati za obstoj malega obrtništva. Ko zadobl obrtnik pravi pojem kaj je združenje, bode radi tega sam silil k zadružništvu, ni ga treba Sele s silo k temu prisiliti, kakor nekatere člane sedanjih zadrug. Neumestno se mi i idi, ako se deluje zahrbtno pri osnovanju tako prekoristnih naprav, katere potem ne morejo nikdar donašati pričakovanih uspehov. Kakor se mora vojaka-novinca preje izvežbati, predno se ga pošlje v boj, Če se lioče imeti kakih koristi od njega, tako je povsod, tako je tudi tu, da se začne delovati pri glavi. Vedno moremo opazovali, kako malo da koristi združenje, ako ni osnovano na pravem temelju. Kako naj donaša kakih koristi, ako člani ne poznajo najkoristnejših sredstev, kateri .so jim na razpolago edino potom zadružništva. V naši deželi imamo 33 obrtnih zadrug in še deželno zvezo teh zadrug; a vkljub lemu je le malo koristi obrtnikom kot njih članom. Za delovanje manjka sposobnih obrtnikov, se ti, kolikor jih je, kmalu omagajo, ker sprevidijo, da jih drugi ne marajo podpirati, pač pa vseeno zahtevajo koristi, brez ozira, so jih zaslužili s svojim trudom ali ne. i^alostno, da so taki, ki delujejo in imajo veselje in zmožnost za skupno delovanje, večkrat radi tega izpostavljeni zasmehovanju lastnih sotovarišev. Zato je treba imeti resne volje, da ne omaga, predno se doseže nameravani cilj. Nikogar nuj ne vodi častihlepnost, da bi edino radi iste bil na Čelu organizaciji, vodijo naj ga k temu drugi nameni, da prevzame vodstvo, in ti so: da posveti vse svuje moči za blagor skupnosti vseh Članov ali splošno obrtnega stanu, potem se sme šele pričakovati uspehov, drugače ne. Nespametno je tudi, ako se jemljejo v poštev osebe, ki so na glasu kot premožnejši, a se ne gleda ua zmožnost in veselje. Ako bodejo taki pred sodki merodajni, seveda je naš trud zastonj. V tem oziru po-stanimo demokratje in cenimo osebe ne po premoženju, ampak po zaslugah za občni blagor. Enako zahteva naša dolžnost, da skaznjemo hvaležnost še posebno dotičnim osebam, ki niso po poklicu našega stanu, pač želé pomoči s svojo izobraženostjo našemu stanu, ^al, da jih je tako malo, ki imajo to veselje brez sebičnih namenov, da spoznajo v kakem Žalostnem stanu se nahaja obrtni stuu in je njih blag namen po a?oji moči priskočiti na pomoč! Vsak izobraženec bi dokaj lahko koristil obrtnemu stanu po svoji zmožnosti. Zato bi bilo umestno, ako stori čnstit:i duhovščina po deželi tudi napram obrtniku uslugo s tem, da se na javnih shodih pojasnuje, kaj zahteva današnji razvoj v obrtu tudi pri malem obrtništvu po deželi. Enako lahko marsikaj koristnega proizvajajo tudi drugi stanovi svetnega stanu. Zdravniki naj bi poročali važne reči iz svoje stroke, ki so pomembne za obrtnike po deželi. Odvetniki, uradnik], učitelji, slednji teh slojev bi lahko marsikaj koristnega spravil med obrtnike, kar se sme smatrati potrebno k naobrazbi in in tudi k praktični uporabi oh g<)tovih časih. Siliti se ne more k temu nikogar, da bi svoje moči posvetoval za javni blagor, slednji rodoljub pa bode kaj enakega odobraval in za kaj enakega žél obilo hvaležnosti. Ako se na ta način naš narod izobrazuje, je gotovo častno za tiste, kateri so k temu v resnici kaj pripomogli. Delujmo na to, da se tiidi po deželi vršé predavanja, katera naj bodo strokovnega in narodnega značaja, kajti ne samo pridne roke, ampak tudi bister um je nam pogoj k boljši bodočnosti obrtnega stanu ! Novomeški obrtnik. -H- Politični pregled. Državni zbor se je sesel 24. m. m. Novi miiiisteruki predsednik baron Gatitsdi je pozival poslance k rednemii del» : saniio to more našo državno polovico ojaciti nasproti Ogrom, ki so čedalje bolj drzni v svojili zatitevali. Zato treba pred vgem, da se dožene sprava racd Nemci iti Čelii. Obljubil je popolno nepristranost in pravičnost nasproti vsem narodom. Da bi se le vse to nresnićjlo ! Celii so opustili obstrukeijo, in če se kdo dnigi ne spomni nagajati, bomo znabiti prihodnjič vendar le kaj dobrega imeli poročati o delovanju državnega zbora. Na vrsto pridejo najprej: državna podpora vsied uim, vojaški novinci in proračun. Na Ogrskem so imeli volitve. Kako tam razumevajo „svobodne volitve" se vidi iz tega, da «o iz naše državne polovice morali iti vojaki delat mir. Ljudje 80 bili kar podivjani : grizli so se med «eboj in si trgali usesa, ko si drugače niso mogli več do živega. Pravijo, da je vsega vkup 7 mrtvili in 112 ratijenili. No, pa na vse zadnje to Se ni taka reč, ali izid vo- Htev, ta je pomenljiv! Vladna liberalna stranka je namreč pušteno propadla, dobila je aamo ] 45 mandatov, med tem ko so jih dobili Košutovci 1.55. Košutovci 80 pristaši dobro ozir. slabo znanega puntarja in sovražnika Avstrije, Košuta. Ta stranka dela z vso silo na to, da se loči Ogrska od Avstrije. No, in sedaj si vsakdo sam lahko misli, kakšni prizori bodo v ogrski zbornici in kaj bo iz tega vsega. Tizsa tudi zato ne mara več biti ministerski predsednik in bo v kratkem odstopil. Ogrska vlada sedaj žanje kar je sejala: s preveliko popustljivostjo nasproti puntarjem si je izgojila nevarnega sovražnika. Dalmatinski cesarski namestnik baron llandel, ki je svoj čas tako grdo razžalil ]lrvate, pojde za namestnika v Line. Bolgarija dobi iz Nemčije novih topov, tudi Srbija »ti oboroŽuje jako naglo. Znabiti se bodo vendar balkanske države same spravile nad zanikarnega Turka, ki ne mara napraviti reda v makedonskih pokrajinah, riaj od velevlastij res ni pričakovati odločilnega koraka. Francoski ministerski predsednik, brezbožni Komb je odstopil in ž njim vsi ministri. Novo ministerstvo jo sestavil Jiouvier. Menjale so se samo osebe, saj je je novi predsednik izjavil čisto jasno, kaj je njegova naloga: ločiti državo in cerkev. Kaj se to pravi, vemo dobro. V velikih premogokopih ob Riiri na Nemškem, koder je tudi preiiej Slovencev na delu, je velika stavka. Delavci se vrlo drže, ne da bi kalili mir, upanje je, da se izpolnijo njih zahteve. Jako žalostne novice prihajajo to pot iz Rusije. Prcdno o tem kaj več sporočimo, opomniti je dvoje: vsa Evropa razim Slovanov je Rusom skrajno neprijazna, zato so poročila, ki prihajajo iz tujih virov, gotovo pretirana ; domača ruska poročila pa bržčas tiidi niso popolnoma zanesljiva, ker oblastva strogo pazijo na poročevalce, da ne povedo čiste resnice, ki je včasih zares huda. — Delavci velikih tovarn v Petro-gradu so po vzajemnem dogovoru ustavili delo: stavkali 80, da zlomijo kruto silo nenasitnih kapitalistov, ki izrabljajo delavske moči. Stavka je hitro rasla, tako da je že dne 22. m. ra. stavkalo samo v Petro-gradu IGO.OOO delavcev. Ker delavcem delodajalci niso marali ustreči, hoteli so se delavci obrniti naravnost na carja. IJradnistvu namreč nič ne zaupajo. Spisali so svoje pritožbe in prošnje ter hoteli iti v nedeljo 22. m. m. sami na carski dvor. A car je imel strali pred ne-t)boroženimi delavci, še bolj pa njepvi svetovavci in sorodniki. Par dnij prej, 19. jan., bi bil car skoro ob življenje. Ta dan obhajajo Rusi, ki so v svojem koledarju 13 dnij za nami, praznik sv. treh kraljev, in se ta dan slovesno blagoslove vode. Pri tej slavnosti je navzoč tudi car. Seveda se pri takih prilikah tudi vedno strelja s topovi. To pot pa je bil en top nabasan s kroglami in namerjen ravno na kraj, koder je stal car. Prav malo je manjkalo, da ga strel ni zadel, več drugih ljudij pa je bilo ranjenih. Piiii trdijo, da je pomotoma vojak, ki je basal, vzel napčen naboj, drugi pa pravijo — in to je najbrž res —, da je zraven imela opraviti zločesta roka. Torej car se je bal in ni pustil neoboroženih delavcev pred se. Na tisoče vojaštva pa je zastražilo vse ceste in ulice, ki vodijo k carjevi palači. Dclavci so prišli. Kleče so prosili vojake, naj jih puste k carju. Zastonj. Delavci silijo naprej. Sedaj pa Btrel za strelom med množico in streljali 80 potem kar slepo dalje in sekali po ljudeh. Skoraj tri dni ni bilo miru po ulicah. Kajti delavci so dobili bomb in orožja in sedaj se je šele začelo klanje. Pise se, da je bilo nad 2000 ljudij umorjenih, nad 5000 pa ranjenih, od katerih jih je veliko umrlo za dobljenimi ranami. Vršili so se grozni prizori. Razburjenost ljudstva so sedaj porabili politični agitatorji in je nahujskali, da naj zahteva ustavo. In spet je tekla kri ne samo v Petrogradu, ampak po vseh večjih mestih Rusije. V Petrogradu je sedaj mir, ker je generalni guverner Trepov s krvavo silo ukrotil upor. V Varšavi in po celem Poljskem pa je zares ustaja. Zarot zoper carja je brez števila in je njegovo življenje zares v nevarnosti. Slišali bomo se o groznih stvareh, zakaj pod pepelom le še močno tli. Husko ljudstvo je dosedaj carja obožavalo, a sedaj ga sovraži. Kri toliko tisočev je utopila ljubezen naroda do carja! Pač žalostni Časi za Rusijo! — Port Artur so Japonci že popolnoma zasedli, ujetnike pa odpeljali na Japonsko. Lotili se bodo bržčas v kratkem druge ruske trdnjave Vladi vosto k a. V Mandžuriji se vrše manjši spopadi in zna se v kratkem vneti velika bitka. Ruski general Misčenko je prišel s par tišoč kozaki Japoncem za hrbet in jim dela veliko preglavico in obilo škode. „V maškarah." (Konec.) Sedaj se obrne sivolasi duhovnik in nagovori zbrane vernike. Z mirnim Ijubeznjivim glasom jih je svarib ntij se ne udeležujejo grešnega veselja pnstnih dnij. Kaz»l jim je, kako ao ti %ř,ttki sicer na videz in pri prvem okusu sladki, a rode pozneje nemir srca in grenkobo in razočaranje. Prava sreča je v mirni vesti, ki je najslajše plačilo za premagovanje. Climbolj je starček govoril, tem bolj se ran je razvnemal glas in zato je seglo vsem v srce, ko je dalje živ« slikal nesreio tisočerih mladih ljudij, ki bo bili verni in polteni in nedolžni prej, a so jih razuzdane norčije pustnih ye-selie oropale vere in poštenja. Posebno pa pospešuje neobrzdano veselje to, da ljudje skrivajo svojo osebnost za različnim na-seniljenjein: premnogi so potem kleli svojo obleko, s katero so se našemili in v kateri so za par uric veselja kupili žalosti preobile za leta in leta. Emi je sedaj pa sedaj sinila gri v glavo in nemirno ji je bilo srce. Kako resnično je vse, kar govori sivi svečenik? Pa — kako mamljivo vabi glas poskočne godbe ter zvonki smeh razposajenih ljudij, lahno se vrtečih po gladkem plesi-ičn Duhovnik končal je s prsrčno prošnjo do navzočih, naj zlasti v teh dneh molijo za one, ki lahkomiselno stavijo v nevarnost vero in poštenje, mladost in srčni mir. Na to so bile litanije. Krna 30 plaho ozre krog sebe, ali jo je kedo spoznal ali ne. Dosedaj res še nihče ni bil zapazil, da ni prava redovnica, ampak Čisto navadna pustna šema. Ko se Ema tako ozira okrog sebe, kar na enkrat ugleda žensko, ki je v dmgeiti kotu klečala Čisto sama. Bila je mlada še in čvrste postave, gotovo kaka dekla, Z razprostrtimi rokami je klečala in molila nepremično, kakor da je izklesana iz karana. Ko jo tako radovedno ogleduje, kar na enkrat zasliši precej glasno šepetanje poleg sebe. Ta, ki je prej klečala poleg nje na levi, se odmakne, tako tudi ona na desni. „Ven, ven," zasliši, „to je oskrunjenje svetega kraja!" Spoznali so, da je samo našemljena in ne prava redovnica. Kar tresla se je po vsem životu, ko je naglo nekaj Ijudij slo yea na cesto, gotovo po policaja, rada bi nekaj rekla, a ne more, duši jo v grlu, zvrti se ji v glavi; onesvestila se je in padla vzuak. Ko se spet zave, ležala je v mali sobici na postelji. Poleg njo pa stoji neka starejša redovnica in domaii duhovnik, tisti, ki je prej pridigal v kapeli. Resno s'cer a tudi sočutno sta gledala pustno lemo na postelji. „Usmilite se mfi!" To je bila njena prva beseda, ki jo je mogla spregovoriti. „Samo po policaja nikar ne pošljite! Nisem nameravala prav nié hudega!" Potem pa se i udero solze kar v potokih. Mirno jo pogovarja prednica in slednjič se Ema res toliko potolaži, da je vse povedala, kako je prišla v bolnico. Vedno se jokaje pravi sledojič: „Verjemite mi, nisem nameravala motiti svetega opravila. Pozabila sem, da sera našemljena. Oj kako se kesam, da sem se dala zapeljati! Iq sam angelj varuh me je pripeljal tu sem v bolnico namesto tia plesiSiSe. Zato pa za trduo obljubim: nihče već me ne pripravi do tega, da bi se se kedaj našemila. Nikdar nikdar već!" Duhovnik in prednica sta bila vidno ganjena. Videla sta, da ni gospopudična res nič hudega nameravala. Ko jima Ema pove, kje da stanuje, posije prednica po njeno sestro. Bilo je îe blizu polnoči, duhovnik je odsel, in hili ste sami s prednico. Sedaj se je Ema upala povprašati prednico, kdo da je ona iženska, ki je v kapeli molila tako pobožno z razprostrtimi rokami? Prednica pravi: „Ne govorim o tej stvari drugim ljudem nikdar, a vam v svarilo povem jo vseeno. T sta ženska je Afra, naša dekla, ki služi pri nas že sedmo leto. V vsem tem enih ustih. Izvanredno va ter zares rada moli. upanje priboriti si slovensko šolo. Vendar nikakor ne obupavamo, ker iz razvalin nase šole vidimo dvigati se veliko lepšo, veliko boljšo in popolnejšo šolo: „Narodno Šolo" družbe sv. Cirila in Metoda, Res je, da je „Narodna šola" sedaj še le misel, a ta misel je tako krepka in povsod sprejeta n takim navdušenjem, da se bo gotovo uresnifcila. Domaće ljudstvo se je je kot edine ladije rešilke vklenilo z navdušenjem in s požrtvovalnostjo, ki preseza vsako prićakovanje! Drnžba sv. Cirila in Metoda je v odbovovi seji dne 3. novembra 1904 odobrila to misel in je obljubila, da prcTzame vzdrževanje šole, če jo sezidamo ter opravimo sami. Za stavbo nove šole bo potrebnih najmanj 60.000 kron! Pač velika svota, gotovo preveliko za nas koroške Slovence — ni pa prevelika za vse Slovence in bližnje nam brate Slovane! „I-jjubezen je dobrotljiva--ljubezen nikoli ne mine?" Na to radodarno ljubezen se zanašamo i mi ter prosimo, niijno prosimo; Bratje rojaki! pomagajte nam sezidati „Narodno Šolo" v Št. Jakobu v Rožu, sezidati ladijo rešilko koroškim Slovencem, ki se potapljamo v požrešnem nemčnrskem morju. — „Ne bomo so utopili, dokler bodo se ljubili sini majke Slave." Franjo Kobenter, inp»n. Fr, Majer, nač, ájl. Bveta. Matej Rížun, župnik. Prispevke preema: Matej ýt. Jakob v Rožu, Koroško. R a ž u n, župnik, pošta : óasu še niiiće ni videl smeha na n marljiva je pri delu, tiha in potrpeilj Ko pa pride predpuat, prekleci po opravljenem delu cele ure v kapeli sama in moli z razprostrtimi rokami. Grozna resnost ji je razlita po obrazu, na katerem se i bere nepopisna bol in žalost. Ne joka pa nikdar nikoli. Bog sam ve, kaj se godi v njenem srcu. V teh dnevih spi na trdih tleb, tretjino manj jedi uživa ko sicer in se loteva vedno najtežjih in najbolj zopernib del. Morala je pač grozne stvari doživeti enkrat v teh dnevih, da dela tako pokoro: bilo je zares nekaj strašnega, to kar vemo, a m vemo vsega." Globoko zamišljena je Ema poslušala. Zdaj naglo zdrsne na koleni pred prednico in vsa solzna poljubi rob njene obleke. „V znamenje kesanja radi sramote, ki sem jo storila tej obleki," je rekla tiho. Prednica jo vzdigne in objame. „Gospodična, to je bila vaša rešitev. Kdo ve, kakšna poguba bi vas bila nocoj doletela, ko bi bili šli na ples?" Kmalu je prišla sestra. Ko so se zmenili kako in kaj, stopili se sestri v voz in se odpeljali domu. Bila je nekako dve na z utraj in že pepelnicna sreda. Po cesti so tavali pijani ljudje in surov smeh je sedaj pa sedaj zagnala kaka našemljena ženska. Ema nikdar veČ ni sla „v maškare". Prenevarna je taka prilika: to je spoznala jasno oni usodni veĆer. Ostala je verna in poštena kakor v mladih dneh. Oez par let pa je resno poprosila redovne obleke in jo tudi dobila v svojo največjo zadovoljnost in srečo. Piše 86 nam: Iz št. Jakoba v Rožu (Koroško). Dragi rojaki! Znana Vam je naša huda borba za našo slovensko šolo, znan tudi iste žalostni i2id: ni je več, edine petrazredne slovenske šole na Koroškem! Zasleplenost nekaterih domačinov; tuji nemški in laški in žal tudi slovanski delavci, ki delajo predor skoz Karavanke, in Slovencem nasprotne šolske oblasti — vse to se je z divjo strastjo zagnalo v zaklad in biser naš, in dasi smo se branili z vsemi močmi, se takej premoči nismo mogli ustaviti; naša slovenska šola je strta, zdrobljena v dva dela----Hud udarec je to ne samo za Št. Jakob, ampak za vse Koroške Slovence, ker s padcem naše šole se je vsem Slovencem na Koroškem za dolgo zopet odmaknilo Domače vesti. (Umrla) je dne 29. m. m. h-šna posestiiica Marjeta Per še p. d. Damljetova, Številno spremstvo ob pogrebu je pričalo o priljubljenosti rajne v našem mestu. Za obilne dobrote, ki jih je delila v življenju, naj ji ljubi Bog dodeli bogato nebeško plačilo! (Odlikovanje.) Srebrno kolajno kot darilo II. vrste prejel je oskrbnik iz Ruprčvrha pri Rudolfovem gospod Matija Mausser za razstavljeno sadje v Radovljici. K takšnemu priznanju naše iskrene čestitke ! (Osebna vest.) Premeščen je postajevodja g. Ivan Struna iz Mirne peči kot postajevodja v Vel, Lašče, Na njegovo mesto pride postajni pomočnik g. Friderik Kunstl iz Trebnjega, (Poštena rodbina) je drnžiaa g. Fr, Hiinigman-a v Novem mestu, katera je najdeno večjo svoto denarja vrnila takoj brez kakega plačila č. g. kaplanu iz Ht.-Petra. Le-ta se tem potom omenjeni družini najprisrčnejše zahvaljuje, (Koncert) „Dol. pevskega društva" na Silyestiov večer 1904. — [Za zadnjič prepozno došlo.] — Vselej, kadar ae čuje glas, da namerava paše „Dol. pevsko društvo" prirediti pevski večer ali koncert — takrat je od strani občinstva vedno zanimanje in lahko rečemo, da se zlasti v zadnfm času ni varalo nad iz'jornimi vspehi, kateri je to društvo doseglo s svojim pevskim materijalom, — Silvestrov večer pa je pokazal; da goji resno petje, ženski oziroma mešani zbor je osemkrat dovršeno nastopil, — Kvartet pa je zbrano mnogobrojno odlično občinstva uprav očaral s svojim nastopom. Najnovejše skladbe mlajših umetuikov bo bile jako prikladne in z ponosom laliko konštatujemo, da se je pelo vsestransko izborno. Pripomogle so k izvrstnemu petju — nekatere dame pevke, katere so v zadnem času k pevskim vajam pristopile — naj temu društvu ostanejo zveste — ter delujejo tudi pri druzih za popolnitev mešanega zbora. (Občni zbor) Dol, pevsk, društva. Dne 23, dec, 1904 vršil se je občni zbor, na kojem so bili enoglasno izvoljeni: predsednikom gospod L. Ropaš, podpredsednikom gospod F. Scliiffrer, tajnikom gosp, dr, Franjo Kalan, blagajnik gosp. Edmund Kastelic, arhivar gosp. Adolf Grom, odbornika gg. Franjo Kùssel in Janko Mencinger. (Tukajšno prostovoljno gasilno društvo) moralo je nameravano pustno veselico od 4, na 11. febiuarja t. 1, preložiti in to radi vojaške godbe iz Ljubljane. Za to veselico delajo se uže ogromne priprave, ter ni dvoma, da bode letošnja nadkrilila vse prejšnih let, kljub temu, da so bile iste uže tako izborne. Za srečolov, kateri bode ta večer, HO podarili níB razni prijatelji in dobrotniki tegft prepotrebnega diustva že ilukai lf>p;h — krasnih dobitkov, ter je l^e mnogo tac h obljflbljenih. P. n. dobrotniki in prijatelji prosijo se, da kdor še ni kaj podaril, naj to stori, saj čisti doli^^dek je na-mtijjBn edino le v občo korist — za. nabaro potrebnega {gasilnega orodja. Kakor ćujemo, misli si društvo omisliti „bencin motor" brizgaln'co, katero tako potrebno rabi »osebno z ozirom na to, da pri poiaru vedno primanjkuje delalnih moči za gonjo brizgalne, osobito pa na deželi. Kdor se torej »e ni odločil za kaki dobitek, naj to stori takoj in naj istega posije g. Bergmannn do 3 t. m., ker 5. t. m. bodo vsi dobitki razstavljeni v izložbi gosp. Ogoreutza na ogled p. u. (»bčinstiu. Tudi veselice naj se vsakdo udeleži in s tem pokaže svojo naklonjentst tunu prepotrebnemu človekoljubnemu (Iru.'it^u, kateiega smoter je edino ta, pomagati svojenju bliž-iijeiim v nesrtči. Ako je mogoče veselični odsek pri tako obilnem delu pomotoma prezrl pri razposiljevanju vabil kakega, prosi se, da isti blagovoli to pomoto oprostiti, ter se za vabilo zglasiti pri g. Bergmannu, kateri bnde z največjim veseljem isto dopoalal. Tudi za izborno Dolenjsko vino, fino pivo, kakor dobro jed, ter točno postrežbo z zmernimi cenami bode najboljše skerbljeno, Toraj vsakdo naj se z veseljem odloči za to krasno veselico in gotov« bode se ne samo izborno zabaval, temveč skazal bode našemu marljivemu društvu s svojo navzočnostjo priznanje, ter ga podkrepil v veselju, da bode i nadalje z vso vnemo delalo vaojemu bližnjeroa v korist in na pomoč! Od seduie ure naprej bodo stali vozovi slavnemu občinstvu lia glavnem trgu brezplačno na razpolago. (Obrtna zadruga) priredi v nedeljo 6. t, m. shod v gostilni Tuček ob 6. uri zvečer. Na shodu bode predaval iz prijaznosti gospod Viljem Rolirman o knjigovodstvu ter n'ega važnem pomenu za obrtni stan. Kamerava se kmalu zatem prirediti drugi shod, na katerem bode predaval gospod Ijavoslav Kopaš, blagajnik mestne hranilnice, o meničnem t>ravn, ter o koristni uporabi meničnega prometa pri obrtništvu. Želeti je obilo obrtnikov na teh shodih, kajti marsikaj koristnega bode slišal, kar mii je dosedaj se prikrito. — Načelnistvo obrtne zadiuge deluje tudi na osnovanje „Obrtno kreditnega društva" za Novo mesto. Ako se posreči ta namera, stori obrtna zadruga važen korak za bodočnost svojih članov. O tem se bode poročalo v prihodnji številki „Dol, Novic**, (Novomeški obrtniki) prirede na ii. februarja (na svečnico) predpustno veselico v gostilni „pri Slonu". Ker >te čisti dohodek namenjen starim onemoglim obrtnikom, in za zabavo dobro skrbljeno, nadejati se je obilne udeležbe. Pri plesu svira mestna in meščanske garde godba na lok. Med plesom srečolov s krasnimi dobitki. Vstopnina 40 v. za osebo, začetek ob pol 8. uri zvečer, (Prostovoljno gasilno društvo v Toplicah) priredi 19. februarja v hotelu g. kneza Auersperga pred-' pustno veselico s petjem, z razprodajo daril, s šaljivo pošto tn z gcdbo na glasovir. Vstopnina za gospe prosta; za ude 40 vin., za neude 80 vin, Ker društvo nima nikakoršnega premoženja, se uljudno prosijo prijatelji in dobrotniki od blizu m daleč, naj blagovole kaj malega podariti v blag namen in korist požarni brambi v Toplicah, katera je vsekdar na pomoc ob požain v vsakem času. (Veselica.) Vojaško veteianeko društvo za D.ilenjsko v liudolfovem priredi 4, marcija 1905 veselico v prostorih pri „Slonu" v Rudolfovem. (Dolenjsko kletarsko društvo.) Štiri leta je tega, kar so se naši vinogradniki vnemali za vinarsko zadrugo, ki naj bi pomagala, da bi se dolenjska vina lažje prodajala in varovala pied vnanjimi vini in pred ponarejenjem. Po napornem delu se je posrečilo to društvo tudi osnovati, todft danes? — Danes je društvo na tem, da »e razdruži. .Spričo tega dejstva se mora vsak prasati, kaj pa je prav za prav vzrok, da preneha društvo, ki se je s tako vnemo pričelo in zasnovalo s takim navdušenjem V Kaj je dalo povod, da se edina zadruga, ki se je ustanovila na podlagi zadružnega zakona iz I, 1873 v Novem mestu in ki je izbrala za avoje delovanje najhvaUžuejše polje — pospeševanje dolenjskega vinstva —, da se ta zňdruga ne more držati, ampak da mora po komaj triletnem, malovspešnem delovanju zopet prenehati ? Vzroki, ki so privedli društvo do tega koraka, so različni, âlavni vzrok tiči v naših vinogradnikih samih, pri katerih ni našlo to društvo nobenega pravega odmeva. Naši vinogradniki so se za osnovo in za delovanje tega društva veliko premalo zanimali, dasi je bilo društvo njim na dobro osnovano. To je najboljši dokaz, d» smo Dolenjci za taka narodno-gospodarska vprašanja Še premalo zreli in skoro bi rekel nedostopni. Tej splošni nebrižnosti je pripisati, da diuštvo ne razpolaga s tistimi sredstvi in s tistim kreditom, ki bi bil potreben za vpeljavo kake večje in res vspeane vinske trgovin^. Društvo je sicer vse storilo, da bi nabralo dosti članov in dobilo na ta način potrebna sredstva, toda vse zaman. Priredili so se v ta namen tudi shodi po deželi, toda zastonj. Društvo jeupalo, dasevzbudipotrebno zanimanje morda potem, ko bo pričelo s svojim delovanjem, toda tudi ta i'ačun se ni obnese]. Prej ko slej je ostalo diuštvo brez zadostnih sredstev, in ko bi ne bila pomagala kranjska hranilnica, bi se društvo sploh ne moglo lotiti nobenega dela. Podpori kranjske hranilnice se je zahvaliti, da se je dobila potrebna posoda in klet, in da se je pričelo s skromno kupčijo. Ali pri tem je tudi ostalo. Pravega zanimanja pa tudi med društveniki samimi nismo našli. Kako malo so se člani sami zanimali za to stvar, kaže dejstvo, da so bili občni zbori nesklepčni in da se jih je moralo po dvakrat sklicavati, dasi je to prizadevalo društvu precejšnje stroške. Vsem tem neprilikam so se pridružile pa še druge, ki so izdatno pripomcgle, da ni diuštvo razvilo zaželjene delavnosti. Vlada ni dala di uštvu nobene podpore in nobenega posojila, in ravno tako je tudi dežela zavrnila prošnjo za podporo, ozir, za posojilo. Vhda je celo povzročila, da je moral načelnik kot državni uradnik odstopiti. Potrebnega zanimanja in podpore je manjkalo pa tudi pri tistih krogih, katerim je bilo društvo namenjeno. Diuštvo je storilo vse, kar je bilo mogoče, da se pridobe potiebni odjemalci, toda brez zaželjenega Tspeha, Res je, da je prišla zadružna ideja pri nas močno ob svoj kredit zaradi nekaterili polomov, toda vendar bi bili pričakovali od strani gostilni-čai-jev več zaupanja in več naročil. Ko bi se vnela takoj skraja živahna kupčija, bi se dalo tudi iz malega in skromnega pričetka kaj doseči, ali društvo tudi na to stran ni našlo tiste podpore, ki je potrebna v takih slučajih. Vse okrožnice, vsi inserati in druga priporočila niso dosti izdala. Vse to in pa tudi druge razmere, ki so med tem časom nastopile, kakor prire< janje vinskih sejmov, osnova deželne vinske kleti v Ljubljani, vse to je privedlo društvo do tega koraka, da se misli v kratkem razdružiti, ali pa tako preesnovati, da bi se opustila vinska kupčija, za katero je sploh premalo denarja in premalo kredita, pa tudi premalo zanimanja, in da bi se vinska trgovina pospeševala z drugimi sredstvi. (Oddaja ameriških trt.) Kmetijska podružnica v Novem mestu odda iz trtnice na pomlad 80,000 sajenk (bilf) riparije portalis. Cena tem trtam je določena na 2 K za lOO trt. Pravico do trt imajo pred vsem člani in vinogradniki iz novomeškega okrajnega glavaistvn, m če bi ti ne vzeli vseh trt, tudi vinogradniki iz drugih dolenjskih okrajev. Naročila se sprejemajo do 28. febiuarja t. 1. (Oddaja sadnega drevja,) Kmetijska podružnica v Novem mestu naznanja svojim p. n. udom, da dobe iz podružnične drevesnice brezplačno po štiri sadna drevesa. CeK to število jih morejo dobiti udje proti plačilu 80 h za drevo, Neudje morejo dobiti drevesa po 1'20 K v tem slučaju, če bi podružnični udje ne vzeli vseh za oddajo določenih dreves. Naročila se sprejemajo do 28. februarja t, 1. (Parni kotel razneslo.) Dne 30. t. m, ob 11. uri dopoldne razneslo je v poslopji c, kr. okrajnega glavarstva v Novem mestu parni kotel mestne občine, kjer se je rabil za otajanje ledu v vodnih ceveh, K sreči ni bilo nobenega človeka zraven tako, da razun šip in kotla samega ni niČ poškodovano. Pok, katerega je ta raznesitev učinila in sunek poslopja, je bil hujši, nego strel iz trdnjavskega topa. (Vabilo družbe av. Mohorja.) Družba sv. Mohorja s tem vl,iudno vabi vse Slovence h pristopu za 1. 190&. Prosi, da ji ostanejo zvesti dosedanji udje tako v naši slovenski domovini kakor izven nje, a tem naj se pridiuži še kolikor le možno novih. Ravnilo nam mora namreč vedno biti resnica: Mohorjevih udov število je verskega in slovenskega duha merilo. Pomnimo si to in delajmo takol — ťí. gg. poverjenike zopet proainK», naj dim preje dovršijo Bvoje, sicer težavno, a toliko bolj hvalevredno ia koristno delo nabiranja družbenih nđov. Vse ude pa prosimo, naj ne le samo pravoćasno vplaèajo svoj dooesek, da s tem olajšajo delo poverjenikom, marveć vsakdo naj 86 tudi potrndi, da Mohorjevi družbi pridobi novih Članov. Plaćilo za sedanje prispevke in raznoteri trud sprejme sleherni Mohorjan jeseni, ko se razpošiljajo družbene knjige. Odbor se nadeja, đa bo letošnji naš književni dar zadovoljil vsakega Mohorjana tako glede vsebine kakor oblike. Že koledar za leto 190B je obsinipje označil knjige, ki jih prejmó naši ćlani za letošnje leto, in ki so te le: 1. „Zgcdbe sv, pisma" XII, snopić. Spisal dr. Jan. Ev. Krek. Vrlo znani pisatelj lepo nadaljuje svoje delo, ki bo gotovo Tsakenin v mnog ponk in veselje. — 2, „Dušna paša". Spisal t Friderik Baraga, bi-vfli škof v Severni Ameriki. — Dmžba izda ta molitvenik po večkrat izraženi želji in upa, da s tem vstreže cenjenim udom, ki dobé v roke temeljito sestavljeno, z večjim tiskom tiskano knjigo slovečega slovenskega škofa in pisatelja. — 3. „Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini." Spisal Jernej Andrejka. 2. snopiS Zaključuje se znamenito delo o zadnji zasedbi Bosne. Prvi del je vzbudil velemnogo zanimanja med Slovenci, tudi drugi del bo po bogati vsebini in mnogih podobah gotovo ugajal. — 4. „Slovenske večernice" 67. zvtzek. Večernice ao Slovencem že stare zîkanke. Letošnje obsegajo samo lepe povesti. — 6. „Gospodarski nauki" I. knjiga. Novo podjetje Mehorjeve družbe. Zbirka raznovrstnih gospodaiskih sestavkov bo dobro služila vsem slovenskim gospodarjem in gospodinjam. — 6. „Koledar za leto 1906" bo zopet prav mnogovrsten. Med mnogimi drugimi sestavki bo prinesel življenjepis slovečega učenjaka in junaka, Jurija Vege, ćrtice iz rusko-japonske vojske, razgled po svetu itd. — Nabiralne pule z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dne 6, marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine. Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 16 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo druibo bodi: „Ne nazaj in navzdol, matveč vselej naprej in navzgor!" V Celovcu, dne 29, prosinca 1906. Odbor. Uiizne styari. * (Zdravi otroci.) Naša doba hoče z nujnim, splošnim razjasnjevanjem provzročiti, da bi napačni način hranitve ne vplival kvarno na zdravi razvoj naših otrok. Posledica tega truda je, da otrokom že čeatoktat ne dajo več alkoholnatih pijač, kakor vina, piva itd. Manj pa se pazi na to, da takisto Čaj, kakor zrnata kava, ki imata v sebi kofťin, torej strup, enako kvarno vplivata na mladino. Saj je slaven zdravnik n učenjak že ponovno izrekel v zadnjem času, da otrokom pod štirinajstimi leti nikakor ni dajati zrnate kave. S tem izrekom se ujema mnogo nujnih svaril odližnih higienikov, ki deloma opozarjajo na to, da se že nad deset let kot nadomestek zrnate kave, ki samo razburja živce, izdelu e sladna kava z vonjem in okusom zrnate kave in da se nikakor ne more dovolj ceniti njen zdravstveni učinek. Kjer se torej ne morejo odloČiti, da bi tudi za odrasle Člane vrodbini brez dodane zrnate kave izključno rabili to gladno kavo, ki jo izdeluje firma Kathreiner, tam se ni plašiti malega truda, da se ta kava pripravlja za otroke. Pri tem bodi omenjeno, da po dolgoletni izkušnji otroci najnežnejše dobe, ki se jim pogostoma upira Čisto mleko, kaj radi pijo Eathreinerjevo Kneippovo sladno kavo zaradi njenega dobrego okusa in da jim je jako basniva Uspeh ni izostal še nikoli. Tudi v dobi razvoja Kathreiner-jeva Kneippova sladna kava skupno s toli potrebnim mlekom kaj uspešno zatira malokrvnost, bledico, razburjenost po noči, slabost in nedostatno rast, ker je lahko prebavna, ledilna in krvotvorna. Toda le „pristna" Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ima te prednosti v okusu in prijetno tečnost, ki jo odlikujeta na to ikanj priznani način. Zito povdarjajte pri naku- povanju ierečno ime „Kathreiner", zahtevajte le izvirne zavoje s sliko župnika Kneippa in ne jemljete niti odprto od-tehtanih opraženih izdelkov, niti manj vrednih posnemkov v drugačnih zavitkih. * (Mraz. — Brata združena v smrti.) Z Vrba )ri Vinici se nam poroča, da je tudi na tamoSnjih hribih etos ostra zima. Mnogo let već ni b^la reka Kolpa tako zamrznjena, kot letos. Doli pod vasjo Špeharji, uro hoda od Vrha, je pisatelj teh^ vrstic 28. m m. popoldan sam gledal, kako so se dečki iz Špeharjev, ki so prignali živino v izfir> ki se iztaka v Kolpo, napajat, drsali po leđn tje do brega, kjer se začne hrvaška zemlja. Na novega leta dan je bil pokopan 831etni Miha Lovrenčič s Hriba pri Speliarjili h. St. 7. Kavno, ko so mrtvega Miho Livrenčič nesli iz hiše. je umiral njegov brat 781etni Jožef Lovrenčič in je čez dve uri umrl. Prvi je bil vdovec, bivši gospodar v isti hiši, drugi je bil samec Oba «ta bila poštenjaka, kakršnih je dandanes zmirom manj. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. G. Dareani J. iz Žužemberka 12 K, preí. goBp, žajinik iitiiianijiiS i« Šmihela pri Žužemberka 10 K. Ie Žažemberka: ffospa Joaipitn, Veliavec 10 K, goHpođ Alojiij Vehavec 6 K, preiaatiti gospod Žavbi, kaplan 4 K, g. Gregurčič Jan., c. kr.noUr 3 K. Po 2 K so darovali gg : A. Wodrinjali, C. kr, okrajni sodnik, J, Cetk, o, kr. davkar, dr, Koavalinka, okr. zdravnik. Kar»! Zavodnik, Josip Peliaui, Frana Pehani, Fel, 1'ebani, Miroslav Jazbec, učitelj iz Šmibela pri Žnžemberku. Po 1 K so daravali gg: J. Kntnar, nađnćitelj, J. SotelSek, Bih. Mlalií, A. Kernc, c. kr. koutrolor, Anton JodiÈ, C. kr. fÎD. nadpazuik, F. Karlin, c. kr. fin. nadpaznik, J. Oeriek, F. Žlajpali, Jerie, o. kr. kanceiist, Bastarscb Soteska, knjigovodja 10 E. Dalje gospod Winkšel 60 h, J. Erjavo 50 h, Cirh, daríni pristav 40 li. Skupaj 71 K 60 li. Nabiralec J. Veliovec 4 mernike krompirja, 1 mimik jeiprena, (^íadnjiĚ zaostalo po pomoti, Uredn.) Velei. gosp. Joa. Samide v. p. 2 K, neimenovan ttradnik 4 K, veleS. gosp. Fran Vidmar, kaplan 10 K, »elei. gosp. dekan J. Nagode 10 K, blag. g. dr, Ot.Wesselko 10 K, veleS. g. žnpnik Val. Bergant 4 K, veleč. g. Fr. Grivec, dahoven v pokoju 40 K, slavna (II.) posojilnica ia hranilnica v Metliki 60 K, blag. gosp. dr. K. Slane, advokat 100 K, za dingo polletje. Loterijske številke. CRADEC, 14. januarja 36 24 79 44 22 TRST; 31. januarja 34 5 58 71 GRADEC, 28 januarja 34 42 76 39 35 dobj se v graščini (íís-sí-i) Otočce (Wiirai) pri Novem mestu. — Potrtim srcem naananjamo vsem snrudnikom, prijateljem in znancem tužtio vest, daje na3a srěno ljubljena sestra, oziroma teta Mai'jctii Perse hišna posestnica danes oh 1. uri zjntraj, po kratki bolezni, previđena h sv zakramenti za umirajoće, v 68. letu svoje đfibe, mirno v Gosp,idu ïsapala. Truplo predrage ranjcs se bode v lorekd ne 31, jnn. ob 4 nri podoldne iz biSe žalosti na tnkajîne pokopal šfie prenťslo ter ondi k veinemu poiS'tku položilo. Sv. maiie zadnítnue se bodo hrale v vefi eerkvnli. Nepozftbljeno pokojno priporoiamrj v molitev in blag spomin. RUDOLFOVO, dne Si), januarja IltOS, (37) Žalujoči ostali. Tržne cene dne 30. Januarja 1905 v Rudolfovem. Imenovanje Hekti. po K h Imenovanje jílektl. po ženica...... 16 GO 12 36 Ilž....... 13 66 Bob...... 10 40 Koruza..... 13 GQ Ajda...... ; 10 40 OTC«...... 7 80 I'roBO...... 12 3() 11 71 SorSca ...... 13 60 Krompir..... 6 ^ 20 Lan...... 1 — — Fižol ...... 11 71 Jajca po 7 sa 40 rinw; ev. Grali...... 11 71 Zahvala. (37) Za mnoge dokaie isri^ne^ii Božalja ob amrti tci iimogo^iTojnu vdeležbo iio^reba naŘega ljubljenega aCeta, itiiit'', fiTHkn, «tnre^ oieta, gospoda ^srsLnoišlEa ÏS^eada nadučitelja v p. izrekamo svujo najprisrSnejSo taiivab preË. dahovSiiai, gg. iiiitetjetu ginljivu pïtje, c, kr. žendarmeriji, ter veem spretnijeralcein pokojnega k ladnjemu poiitkn, V SEmiÚU, dne SS.jannarja 1905. Žalujoči ostali. Preklic. .Taz, Janei Krhin, posestnik iz Št.-Jerneja prekliĚeni a tem Tse.^ kar sem govoril razialjiveg^a o Županu g Josipu Polanc-u iz Št Jerneja m s tem javno pripoznam, da je on vse časti vreden mož. Janez Krhin, (29j posestnik iz Št.-Jernejo. Imam v kleti (263-1 a-7) vec 100 liktL ^ - In črnega vina nekaj fine rakije, tropinovca in brinovca. Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšui di-iavni kolodvor po primeino nizki ceni. Ivan Pujman, posestnik in trgovec — Vodnjan-Digiiano Istra. Zi olepšavo vrtov v prihodnji spomUdi dobiti je po ugodni ceni vež komadov razlifiaih barv krasnih vrtnic pri A. Globelniku In Fr. Jakšetu v Rudolfovem. — Slednji ima na prodaj tudi ve6 tisoć komadov najboljših vrst cepljenih trt na podlago riparija. Dcklé, let ataro, dobra {gospodinja, in jako prijetnci^a značaja želi zaradi možitve v pošteno znanje stopiti z dobrosrčnim in pridnim (;joapodom ali tudi z miaj.'ïim vdovcem, Odkritosrčne ponudbe naj sz blajjovolć vposlati nn upravniňtvo „Dol. Novic" pod imenom: „R K S NI CA". (23-2-)) Služba hranilničnega uradnika. Mestna hranilnica v Novem mestu razpisuje tem potom provizoricno službo hranilničnega uradnika z začetno letno plačo 1400 kron, t slučaju posebne sposobnosti po dogovoru tudi več. Po enoletnem službovanju in dokazanem vsposobljenjii nastavi se definitivno s pravico do pokojnine. Prednost imajo prosilci, ki so že službovali pri kaki hranilnici, ali pa so doyršili z dobrim vspehom viijo trgovsko šolo. — Lastnoročno pisane in s spričevali opremljene prošnje vložiti je —— do 15. februarja 1.1. —— (19) UavnateljKtvo. GOSTILNA v I K e Y Be takoj odda. Natančneje ravno tam. •p I« neoženjen, se takoj sprejme Y graščini Bajcof pri RDdoifoîem. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava se ne bi smela pogreâaU ve6 v nobenem ^DSpodii^Btvu, kadar se na-pravlja vaakdeu^ja ksvina p^aôa. o o o Zslitev^te le livlmp ikvojs ^ Imeooiii In u« IraiJtlJte nlkûU. le ar Slovanliif.h In iHnri St. 163 ukr. B. sy. UÈ (24) St. 173 okr. B. sv. (Í6J immi Hais Ml sla? p J. v svrho oddaje nove stavbe Bolskega poslopja v Kostanjevici bodete se v soboto dne 25. februarja 11, ob 11. uri dopoludne v občinski pisarni v Kostanjevici vraili dve ofertni obravnavi za nastopni skupini del. I. Sku()ina del, ki se oddajo le skupaj jednemu podjetniku, obseg»: 1.) Zidarska in težaška dela .... 34.192 K 37 li 2) Kamnoseška dela.......2.011 „ 65 „ 3.) Tesaiska dela........12.135 „ 28 „ 4.) Kleparska dela................2.171 „ 99 „ 6.) Železje .................4.049 , 32 „ t>.) Lončarska deU ....... 2.950 „ — „ 7 ) Slikarska dela................1.643 „ 09 „ 8 ) Raznovrstna dela..............670 „ — „ 9.) Napravo vodnjaka, drvarnice in ograje 3.004 „ 06 ^ Skupaj . . fi2.827 K 66 h II. Skupina del, ki se oddajo skupaj le obrtno opravi-čent^mu mizaiskemu mojstru kot podjetniku, obsega: 1.) Mizarska dela, okovanje, steklo, lik in poklaJanje parket......U 732 K 19 h 2.) Notranja šolska oprava . . . . . 3.117 40 ^ Skupaj . . 14.849 K &9 h Varščina znaša za skupino ad I eesttisoč (6000) kron in za skupino ad II en tisoĆ (1000) kron. Ponudbe a priloženo varščino in sicer za vsako sknpino posebej vloiiti je do vitevšega 24. februarja 11. pri C, kr. okrajnem šolskem svetu v Krškem in se na pozneje ponudbe ne bo ozir jemalo. Načrti, troškovnik! in stavbeni pogoji razgrneni so pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Krškem do dneva ofertne obravnave na splošni vpogled. Kriljiii ííolski svet v Kostanjevici, dne 23. januarja 1906 St. 171 okr 8. sv. Kaziš Msle stai lli6) V svrho oddaje gradbe novega iolskfga poslopja v Ri-dečah pri Zidanem mostu bodete se v torek dne 28. februarja 11. ob polu 2. uri popoludne v občinski pisarni v Radečah vršili dve ofertni obravnavi za nastopni skupini del: I. Skupina del, ki se oddajo le skupno jednemu podjetniku, obsega: 1.) Zidarska in teiaška del» .... 20.521 K 40 h 2.) Kamnoseška dela ...... 1.392 „ 22 „ 3) Tesarska dela....... 6 576 „ 61 „ 4.) Kleparska dela....... 1.520 „ 68 „ 5.) Železje.......... 1.620 „ 13 „ 6.) Lončarska, slikarska in druga dela . 2.825 „ ^^ n 7 ) Ograja......... . 1.838 „ — „ Skupaj . . 36,iiy4 R 67 li II). Skupina del, ki se oddajo skupno le obrtno opravičenemu mizarskemu mojstru kot podjetniku, obsega : I ) Stavbena mizarska dela, okovanje, lik in steklo......... 4.388 K 95 b 2.) Notranja šolska opraya , . . . . 2.64'2 ^ 10 ti Skupaj . . 7.031 K 06 h Varščina znaša za .skupino ad I trit'SDČ (3000) kron in za skupino ad II sedemsto (700) kron. Ponudbe s priloženo varščino in sicer 7.a v^iako skupintv posebej, vloiiti je do vštevšega 27. februarja t. 1. pri C. kr. okrignem šolskem svetu v Krškem. Na pozneje vložene ponudbe se ne bode oziralo. Načrti, troškovniki in stavbeni pogoji razgrneni eo pri C. kr. okrajnem šolskem svetu v Krškem do dneva olertne obravnave na splošni vpogled. Kriljiii Holnki 8vet v Radečah, dne 22.Januarja 1906. RAZGLAS. Podpisani okrajni cestni odbor razpisuje PP D raïMï v svrho oddaje stavbenih del pri pritličnem šolskem poslopju v Bušeči vasi pri Kostanjevici, koje se ima radi razširjenja šole za jelno nadstropje vzdigniti, bode se t soboto dne 25. februarja 1.1, ob 2. uri popoludne v občinski pisarni v Kostanjevici vršila ofertna obravnava. Stavbena dela, vštevši šolsko opravo in napravo vodnjaka, proračunjena so na tCšT 14.600 kron. Varščina znr.ši 1400 kron. Ponudbe S priloženo varáčino vložiti je do vatevšega 24. februarja 1.1. pri C. kr. okrajnem šolskem svetu v Krškem kj^r so tudi do dneva ofertne obravnave razgrneni načrti, troškovoik in stavbeni pogoji na splošni vpogled. Krajni Ňolski svet v liiiŠeei vasi, dne 22. januarja 1905. zaradi oddaje graditve jieleznega mostu v Družinski ^asi. — Dotične ponudbe se bodo sprejemale do 28, februarja t. 1. do-12. ure opoindne. Ponudba mora obsegati: ime, priimek in stanovanje ponudnika, ponudbo v številkah in besedah, 57o varščino in izjavo, da so ponudniku znani stavbeni pogoji in načrti ter da se njim brezpogojno podvrže, — Vse delo je pro-raČunjeno na 7500 K. Pugoji, načrti in troSkovnik so vsakema na razpolago v uradnih urah pri podpisanem odboru. Okrajni cestni odbor Uinloliovo, dne 6. januarja 1905, (10-3-2J Načelnik: Jos. Zurc. Stanovanje za oddati z opravo ali brez nje. — Natančneje v upravniâtyu „Di»l. Novic," Singer-jevi šivalni stroji. Original Singer šiviiliii stroji a« vzowi v wmkdji m medw. Original Singer šivalni «troji "" "" ' r»bo. Original Singer šivalni Htroji '^CSUiř'''"' ' so iieprekoiiljivi gledé irpežnogti in iinažnosti. Original Singei' šivalni stroji Original Singer šivalni stroji " Brezplačni pouânî kiirzi za vse duniače Bivanje in za modetno vezenje. Sfila za vezenje v mli barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo. SINGER Go. šivalni stroji, delu. drnžba Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6. (194 ISi-13) ,,Grand Prix". Najvišje odlikovanje. Pariz 1900 HAMBURG-AMERIKA Iz Ljubljane v NOVI YOIMV samo - S dni z dobro, prosto hrano, Odliaja se Iz LJUBLJANE vsak ponedeljek, torek in četrteic v tednu. W^" Izvrstna, sigurna vožnja z brzoparniki. í238-24.10> Pojasnila po većkrat brciplačno. Ë3 A gi >« □ v ^^^^ I ÍŽ! ' > « M ta SQ g "" tn C a o rt CO na prodaj je v prijetnem kraju na Dulenjakem, oliatoječe iz lepe eno-nadstropne hiše, lileva, kozolca „topler", bukovega gozda in nekaj njiv. Hiša in vae drn^o je v prav dobrem atanu. V tej hiai natiaja se nad 10 let, prodajalni z melanim blagom in itganjetoô. Proda sa takoj za 8500 kron nli pa odda tudi v najem. Ponudbe in vprašanja naj se pošiljajo pod: Siev. 50 poštoležeče Novo mesio. Polovico plačila se počaka. Po Antonu Pajerjn v Pristavi pri Mokretn poljn je na prodaj zidana Jiiša 8 Štirimi sobami, delom vrta in osem joliov gozda, in s'cer šest joliov starega gozda, v katerem se lahko naseka 300 vi zov drv, in dva joha mlade liuste h kostajnino in hraatino dobro zaraščena. — 4-3-3 Natančno se izt'e v Rudoifovem h. št. 150, Tesarska ulica. ViilinaniL: knže oeljatiom niot^ „1'ukraHiiili knjiljic in Slsvimukfl bilj^vine." ■••a**«*«««) Pozor! Bolnemu zdravje! Pozor! Slabemu moč! Pakračke kapljice in Slavonska biljevina sta tlanea dva nnjbolj priljubljena Ijndska leka, ker ilelnjtju i^ouivti X najboljšim uaiieliom, ter bí tako pridobivajo sloves po vseh ilelib sveta. Manj kot 12 sUklenic se ue pošilja. li'11^1 ilPO • 'lelujejo proti vsem buleznini želode» in črev, odstiaujujejo ktće, oSh> : 12 stekl. (I tucal] S'— K, 24 stekl. (2 lucata) e-60 K, 36 stekl. (3 lucati) 1Z'40 K, 4B stakl. (4 tucati) 16-~ K, 60 Ktekl. (5 tucatov) 18-K m'ïVrttluL'i Kil ÎAvÎiI'I • ® sijajnim iu najboljfiim nspehutn proli »astarelemii OldVUimKd UllJlj V lili» • kaSIjn, bolesti v prtiili, prehlajenja, hripavosti v Rrln, težkemu dihanju, a^tni, iibadaiiju, kataru, odstranjt^e goste sline iu deluje izvrstno pri vseh tudi uajstarejt'ih boleznih v prsih in na pljučih. Cena je nattlednin franko na vvako poŠto; 2 Izvozni stekl. 3 40 K, 4 izvozne stekl. S'80 K, 6 Izvoznih stekl. 8'20 K. Manj kot dve stekletiici se ne pu^ilja. Denar naj se p /Sije naprej ali se pn puvzauie. i'rosini, da ee uarnOiije samo in izrecno le pri tneni pod niglovaiii; Peter Jurišić. lekarnar, Pakrac br. 105. Slavonija. (281-20-6J C Zdravje Je največje bogastvo! Zdravje Je največje bogastvo ! Kapljice sv. Marka. (sest-ao-fi) Te g)ftíi>Tite in nedosegljive KAPLJICE hv. MARKA se uporabljajo 7(i ^ugriijo în nolrnnjo vnorabo, Oduloito odetreujnjejo Irganje In kaljenja po kosteh, nogah in rokah, ter izleûijo ?«eiI(í ^Invohol. Otie deliijejt^ neđusegliivo in HtiasioDORiio pti bolezDih db ž.elodcu, ublaxc^^o katar, ur^jnjejo izmnčkf, o()]iriT)jo iiadiiliu, baleûiue la krče, jiositešiýejo in zbo^iujejo prebavo, fistijo kri in čreva. Preženejo velike iti male titiste, ter vse bolezai, izvirajoče od Delujejo izborna proti liriiiavostl in preblsjenjn. Leûljo rtie bolezni na jetrih iu Bletih ter kólika in Sůipatije v želode«. Odpravijo vfiako mrrlico in v«e bolezni, izvirajoče od mrzlice. Te kapljice so ii&jboljie sreiUtvo {troti balpinim ua maternici in madroiin, radi tega ne hi smele manjkati v nobeni meSSanaki in kmetski hlíi. Dobiva se eanio: „MESTNA LEKARNA, ZAGBEB, — Raditeg« uaj se naroča naravnost pod naelovom: „Mestna lekarna, Zagreli, Marko? trg Štev. 60, poleg cerkve bv. Marka." Denar ee poSilja naprej ali povs&ue. Msiij kakor 12 steklenic ee ne pošlje, Ona je naelednjain eicir franko postavljeno na vsako p^èto: 1 ducat (12 stekl,} 4 K — v 2 ducata (Z4 stekl.] 8 K — v 3 ducati (36 slekl.) tt K — v 4 ducali {43 Uekj.) 14 K 60 v 5 ducatov (60 stekl.) 17 K — v Na razpolago imam na tisoče priznalnih pieetn, katerilt mi ni mogoče radi pomanjkanja proetora najesti. Zato navajam »aino imena uekaterili l^ospodov, ki so uporabljali „kapljice sv H&rka" x najboljšim vspebom, ter popolnoma ozdravili : Iven Baretinůiú, učiteij; Stjepan Jliiić, iíupnili ; Ilija Mamić, opanbarj Janko Kišalj, kr. nadlogar; Stjepan Seljanić, seljak; SoHja Vnkelič, Šivilja itd. ltd, MESTNA LEKARNA, Zagreb. Markov trg štev. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno 1.1360. QiBaËiâi:^^^ £3 Bratov MAYER L tovarna za orgije in harmonie — FELDKIRCH — PREDARLSKO se priporočata precast, cerkvenim predstojDÍBtvoin za. izdeljavo orgelj ter iste izvršita po zahtevi na kateri si bodi ziatem, ter jamčita za delo deset let Izdelala sta BV pripoznano umetniško dorršena dela za Noyomesto, Zatičino, Ljabljano, Smihel ín drugod. Ob enem piiporodata orgeljske-harmonije od 100 K nadalje z obsežnim jamstvom in zamenjaro jezičkom tekom 20 let. Kupita tudi stare inštiumetite ali vzameta v zameno. V Í (224-12-6) Bratje Johann in Florian Vonmetz ^ zaloga vina in žganja na debelo v Waid- ^ ^ bruck-u (Spodnje nemško Tirolsko) priporočajo svoja vsakovrstna zajamčeno natnrna vina po zelo nizkih cenah. Krčmarsko vino belo in rudeče hektoliter 15gld. ; krcmarsho vino boljâe vrste hI 16 gld.^ fino vino, belo m rudtče bi Idgld,; posebno fino vino (Hiigehvein) bi as gld. ; Kaltererseewein hl 34 gld. ; Terlaner, belo vino hI 26 gld, — Nndalje: namizno vino (navadno) od 12 do H gld. bi. Žganje druge vrste hI. 43 gld, žganje prve vrste 46 gld. hI, in pristno naturno žganje iiO gld. hI. Finejša vina v stekienicati, kakor: St. Magdalentiii', Leitacher, Kalterersee, Tiroler-Blume, Terlaner itd. Voznina stane od hektl. okoli 2 gld. 50 kr. na kolodvor Novo mesto. V Novciu mestu mi Ghivnem trgu ses L'i. avříiiHtoiu otlda v iiiijeiu obstoječe iz treh sob, kuhinje^ jedilne shrambe itd. Zraven spada SiS" prostorna prodajalna. Odda se vee skupaj ali pa tudi posamezno. Oziroma so tudi liisa proda. Več pove upravništv« Dol. Novic (16-5-2) !! 'Rasnaiiilo. Slavnemu p. n. obćin^ttvu najiiljudneje naznanjam, da sem s 1. januarjem 1905 prevzela, staro, znano FRANC PINTAR- eîO liS pri „LIPI" vKANDIJ Poti udila se bom, cenjene svoje goste z dobro, izboino pijačo in dobro kuhinjo zadovoljiti. Potujočemu p. n. občinstvu so na razpolago lepe, snažne sobe za prenočišče. Za obilen obisk in blagohotno naklonjenost sa priporočnjoč bilježim B apostovanjera Alojzija Piiitiir, guíttiliiičaricii. V Novem mestu na Î? Obstoječa iz treh sob v pritličju in ene pod sirchoj dvfh kuhinj, kleti in drugih pritikl n, tudi inalo vrta je zraven. — Več pove lastnica META MEŽNARŠiČ h. št. 35. (2-3-8) 2 Zahtevajte pri nakupu J : I : # : Schicht-ovo štedilno milo Ono je ziijuiuceno čisto in brez vsake škodljive primesi. P^re izvrstno. Varstvena znamka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo. naj pazi dobro, da bo imet vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". SCHICHT, Anssi^. — Največja tovania te vrste Dobiva se povsod! »a evropejskeill ozcnilju. Dobiva se povsod! S IV I ANTON OGRIN trgovec se je preselil v svojo lastno hiSo GrLAVNI TRG št- 95 (nasproti rotovžu) ter bode od sedaj naprej prodajal zlo po nizki ceni, ker zaradi — opustitve sejmov ima v zalogi —~ dobFO in snele blago. Ú à t i OilgoTonii urednili Fr. Sal. Walil. Izdajat«^ ui x^užnilc Urban Horvat. Tisk J. Krajec, nail