Veliko zanimanje za Škocjanske jame Zaposlovanje šolnikov v polnem teku Savoretti nastopil pod Kaninom
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 186 (21.423) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SREDA, 12. AVGUSTA 2015
na iPadu, ko je časopis še v tisku
□ Available on the
App Store
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
771124 666007
50 8 12
Anjin poziv k reakciji
POLJANKA DOLHAR
Anja Reschke zelo verjetno ne pozna spletnega bloga Valigia blu. Nemška novinarka pa je s svojim televizijskim komentarjem nevede potrdila vodilo te italijanske spletne strani: revolucija se začenja pri besedah, vsi smo to, kar govorimo.
Novinarka televizije ARD je pred tednom dni javnost pozvala, naj se upre verbalnemu in fizičnemu nasilju, ki zastruplja nemško družbo. Ker živimo v globalizira-nem svetu (in bojim se, da tudi zato, ker je avgust v novinarskih krogih znan kot čas kislih kumaric, v katerem zmanjkuje »pravih« novic), je njen video komentar preplavil svet. O plavolasi 42-letni Anji so se razpisali časopisi številnih držav, posnetek njenega komentarja si je ogledalo več milijonov ljudi, tisoči se o njem virtual-no pogovarjajo na spletnih straneh in socialnih omrežjih.
Anjin nekaj manj kot dve minuti dolg komentar je jasen, pogumen in preprost: ta čas od nas zahteva reakcijo proti tistim, ki pridigajo sovraštvo do drugačnih, v prvi vrsti do priseljencev. Pridigarji morajo vedeti, da jih naša družba ne to-lerira več, zato morajo tisti, ki ne verjamejo, »da so vsi priseljenci paraziti, ki jih je treba odgnati, zažgati ali upliniti«, dvigniti glavo, odpreti usta in pridigarje sovraštva postaviti na zatožno klop, jih javno osramotiti. Pomislek, da je idiote bolje ignorirati, ni opravičljiv, saj njihovo nasilje ni samo besedno. V Nemčiji so v prvi polovici leta zabeležili vsaj 200 fizičnih napadov na priseljence.
Partizansko novinarstvo? Z določenega gledišča prav gotovo. Kot je bil »partizanski« tisti znameniti uvodnik J'accuse (Obtožujem), objavljen na prvi strani dnevnika Aurore, s katerim se je novinar in pisatelj Emil Zola postavil na stran kapitana Dreyfusa: moja dolžnost je, da spregovorim, nočem biti sokriv, je zapisal.
Anja Reschke zelo verjetno ne pozna spletnega bloga Valigia blu. Nemška novinarka pa je kljub temu vsaj delno zadovoljila italijanske uporabnike te spletne strani, ki so sodelovali pri anketi Kakšno novinarstvo želimo. Kar 50% vprašanih je namreč med temami, ki naj jih obravnavajo mediji, izbralo državljanske in socialne pravice. Dobro novinarstvo je zanje sinonim za poglobitev in politično neobremenjenost, za poštenost, samostojnost, etičnost, spoštljivost do bralcev in tudi sposobnost opravičila. Eden izmed anketirancev je celo zapisal: rad bi, da bi novinarji spoštovali svoje bralce in svojo nalogo, saj se bistveno ne razlikujejo od zdravnikov; oboji lahko za vedno spremenijo veliko življenj.
bruselj / atene - Zaenkrat še tehničen sporazum
Dogovor za Grajo težak 85 milijard
aktualno
V Nemčiji in Italiji največ azilantov
Slovenija, Dežela in manjšina
VIDEM - Veleposlanik Slovenije Iztok Mirošič, ki zapušča Italijo, se je včeraj poslovil od predsednice Dežele FJK Debore Serracchiani. Na srečanju so veliko govorili o položaju slovenske manjšine v luči nove italijanske volilne zakonodaje in deželne reforme krajevnih uprav.	Na 3. strani
dolina - Srečanje
Župani okoliških občin o statutu zveze občin
BRUSELJ - Grčija in njeni posojilodajalci so o novem programu pomoči dosegli načelen dogovor na tehnični ravni, je včeraj povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije Annika Breidthardt in dodala, da je treba razčistiti še nekaj podrobnosti. »Česar trenutno še nimamo, je dogovor na politični ravni,« je povedala. Dokončni dogovor bodo najbrž v petek potrdili tudi na srečanju evroskupine. Katere manjše podrobnosti je treba še razčistiti, komisija po poročanju tujih tiskovnih agencij ni želela komentirati, prav tako Breidthardtova ni izdala informacij o dokončnem obsegu triletnega programa pomoči Grčiji. Grška vlada je že včeraj zjutraj ločeno sporočila, da bo težak okoli 85 milijard evrov.
Na 2. strani
politika
Ukmar o DS, zbirni stranki in manjšini
TRST - Stefano Ukmar, novi pokrajinski koordinator Slovencev v Demokratski stranki, v intervjuju govori o krizi komponente in o njenem novem delovanju. Ukmar izhaja iz znanih zapletov za slovenske kandidature DS na deželnih volitvah 2013, obravnava tudi odnose s Slovensko skupnostjo in razmere v slovenski manjšini. V intervjuju je govor tudi o volitvah v tržaški in miljski občini.
Na 4. strani
BRUSELJ - Evropske države se v zadnjih mesecih soočajo z vedno večjim navalom prosilcev za azil, reševanja njihovih prošenj pa se lotevajo na različne načine. Največ iskalcev mednarodno zaščito išče v Nemčiji, kjer jih letos po nekaterih ocenah
pričakujejo okoli 500.000, v Italiji na primer 200.000. Slovenija je letos obravnavala le 110 prošenj za azil. To število je med najnižjimi v Evropi.
V skoraj vseh evropskih državah vprašanje azilantov spremljajo politične polemike.
Na 2. strani
V DS se prepirajo v tržaškem narečju
Na 4. strani
Trst: dragoceno darilo bolnišnice Burlo
Na 5. strani
Repentabor vabi za veliki šmaren
Na 6. strani
Izola: strip in razstava o Evropi, ki umira
Na 8. strani
Pri Vižintinih cesta ne zdrži teže avtobusov
Na 9. strani
gorica - Zavetišče združenja AIPA
Zapuščeni ljubljenčki čakajo na gospodarja
GORICA - Med poletjem se redno pojavlja problem zapuščanja hišnih živali. V počitniškem času se marsikdo naveliča mačk ali psov in se jih znebi preprosto tako, da jih zapusti ob strani ceste ali drugod. S tem problemom se v nekoliko manjši meri soočajo tudi v goriškem zavetišču za živali. »Število zapuščenih psov je med poletjem približno enako tistemu, ki ga beležimo v ostalih mesecih. Pri nas ljudje večinoma zapuščajo svoje ljubljenčke, ker zanje niso zmožni več skrbeti. To so pogosto starejše osebe ali pa dediči umrlih ljudi,« razlagajo v združenju AIPA.
Na 11. strani
2
Četrtek, 13. avgusta 2015
atene / bruselj - Približno 85 milijard evrov posojil v treh letih ^ v«« •	i • i •
Graja in posojilodajalci dosegli načelen dogovor V petek »žig« evroskupine
BRUSELJ - Grčija in njeni posojilodajalci so o novem programu pomoči dosegli načelen dogovor na tehnični ravni, je včeraj povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije Annika Breidthardt in dodala, da je treba razčistiti še nekaj podrobnosti. »Česar trenutno še nimamo, je dogovor na politični ravni,« je povedala. Dokončni dogovor bodo najbrž v petek potrdili tudi na srečanju evroskupine. Katere manjše podrobnosti je treba še razčistiti, komisija po poročanju tujih tiskovnih agencij ni želela komentirati, prav tako Breidthardtova ni izdala informacij o dokončnem obsegu triletnega programa pomoči Grčiji. Grška vlada je ločeno sporočila, da bo težak okoli 85 milijard evrov.
Včerajšnji dan je tako potekal v znamenju živahne diplomatske aktivnosti. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je že imel na programu več telefonskih pogovorov, med drugim je govoril z nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schaublejem, pa tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom.
V popoldanskih urah je bila napovedana tudi telekonferenca predstavnikov članic EU, ki naj bi ocenili dogovor. Mogoče je oceniti, da ima dogovor na strokovni ravni podporo evrske-ga območja.
Viri blizu grške vlade so že pred tem sporočili, da je Grčija včeraj zjutraj z mednarodnimi posojilodajalci dosegla dogovor o tretjem programu pomoči v zadnjih petih letih, a je nato postalo jasno, da vendarle še niso uskladili vseh vprašanj. Finančni minister Evklid Ca-kalotos je novinarjem dejal le, da morajo rešiti »le še eno ali dve podrobnosti«. Grški parlament naj bi o dogovoru glasoval pozno zvečer v četrtek, nato pa naj bi o njem v petek odločali finančni mi-
berlin
nistri območja evra. Dogovor bodo morali potrditi tudi poslanci v nekaterih članicah.
Grčija mora 20. avgusta ECB poplačati 3,4 milijarde evrov, zato so si v Atenah prizadevali, da bi kar najhitreje sklenili dogovor o pomoči, brez katere država ne bo mogla poplačati dolgov.
Vlada je morala v zameno za pomoč obljubiti številne reforme. Po poročanju grškega časnika Kathimerini se je med drugim zavezala tudi k zvišanju davkov za ladjarje in zmanjšanju subvencij za kmete. Okrepili bodo boj pro-
ti davčnim utajam in postopoma zviševali pokojninsko dobo. Še pred prejetjem prve tranše finančnih pomoči mora Grčija nemudoma uveljaviti 35 ukrepov.
Grška vlada je ponoči po neuradnih informacijah določila tudi proračunske cilje za prihodnja leta. Letos naj bi primarni primanjkljaj dosegel 0,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi primarni presežek dosegel 0,5 odstotka, v letu 2017 1,75 odstotka in v letu 2018 3,5 odstotka BDP.
Grški finančni minister Euclid Tsakalotos
ansa
migranti - Podatki iz nekaterih evropskih držav
V Italiji dvesto tisoč prošenj za azil
Največ (okoli petsto tisoč) jih pričakujejo v Nemčiji, v Sloveniji pa le stodeset vlog za mednarodno zaščito
Zaradi grške krize
Nemčija prihranila 100 milijard evrov
BERLIN - Nemčija, ki v pogajanjih o novi pomoči od Grčije zahteva stroge ukrepe, je zaradi grške krize prihranila 100 milijard evrov, kaže najnovejša študija neprofitnega inštituta za ekonomske raziskave iz Leibniza. Nemčija zaradi grške krize in krize drugih članic območja evra namreč velja za varno državo, zaradi česar plačuje nižje obresti. Neprofitna organizacija ocenjuje, da je Nemčija zaradi grške krize od leta 2010 pridobila več, kot bi izgubila, če bi Grčiji odpisala vse dolgove, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP.
V	času finančnih kriz vlagatelji iščejo »varne naložbe« za svoja finančna sredstva, največje gospodarstvo območja evra pa se je »nesorazmerno okoristilo« na račun grške krize. Vsakič, ko se se okrepili strahovi glede morebitnega izhoda Grčije iz območja evra, so zahtevane obresti na nemške dolžniške papirje upadle. Ko so se razmere umirile in so bili vlagatelji optimistični, so obrestne mere nekoliko narasle.
Nemčija je po drugi strani v zadnjih letih od Grčije zahtevala strogo finančno disciplino in sprejetje reform v zameno za novo finančno pomoč. Prav tako Nemčija ostro nasprotuje odpisu grških dolgov. Na račun grške krize in nižjih obrestnih mer so se okoristile tudi nekatere druge države - ZDA, Francija in Nizozemska -, vendar nobena toliko kot Nemčija, še kaže študija inštituta.
Nemčija je do Grčije, skupaj s tretjim, še nedogovorjenim programom pomoči, po njihovi oceni izpostavljena s približno 90 milijardami evrov. »Tudi če Grčija ne vrne niti centa, bodo nemške javne finance imele veliko koristi od grške krize,« še izpostavlja poročilo.
V	vrstah poslancev v Nemčiji vladajočih konservativcev se medtem bije nov spopad zaradi razhajanj glede pomoči Grčiji. Poslance je razjezila nedeljska izjava vodje poslanske skupine krščanskih demokratov (CDU) Volkerja Kau-derja, ki je dejal, da bi morali tisti, ki bodo glasovali proti novemu dogovoru o Grčiji, zapustiti glavne parlamentarne odbore. Poslanci bloka kanclerke Angele Merkel mu niso ostali dolžni. Tako je na primer poslanec Alexander Funk v ponedeljek izjavil, da so Kauderja njegove izjave diskvalificirale kot vodjo poslanske skupine. Poslanec Christian von Stetten pa je menil, da pač ne gre, da bi bil človek le glasovalni stroj za strankino vodstvo.
begunci
Zmeda in napetosti na otoku Kos
ATENE - Na grškem otoku Kos je včeraj izbruhnil kaos, ko so policisti zaradi registracije mi-grantov te skušali premestiti na nogometno igrišče. Policisti so namreč red delali s pendreki in aparati za gašenje požara. Zupan otoka Gjorgos Kiricis je grško vlado v pismu posvaril, da otoku grozi prelivanje krvi. Migrante, večinoma Sirce in Afganistance, so - potem ko so več tednov kampirali vzdolž otoških cest in plaž - premestili na lokalni nogometni stadion. A njihova selitev se je sprevrgla v kaos in množičen pretep. Migranti, nezadovoljni zaradi dolgotrajnega postopka registracije, so med drugim blokirali cesto in vzklikali: Hočemo papirje, hočemo jesti.
Na Kos vsak dan pride več sto beguncev, tam pa so povsem prepuščeni sami sebi. Kot je ob obisku otoka prav včeraj opozorila podpredsednica nemškega bundestaga Claudia Roth, vlada na otoku kaos, napetosti med ljudmi pa so vse hujše. Razmere je označila kot pekel na zemlji. Ljudje nujno potrebujejo hrano, oblačila, prenočišča in medicinsko oskrbo. (STA)
Vsakdanji prizor z obal južne Italije
ansa
BRUSELJ - Evropske države se v zadnjih mesecih soočajo z vedno večjim navalom prosilcev za azil, reševanja njihovih prošenj pa se lotevajo na različne načine. Največ iskalcev mednarodno zaščito išče v Nemčiji, kjer jih letos po nekaterih ocenah pričakujejo okoli 500.000, v Italiji na primer 200.000.Slovenija je letos obravnavala le 110 prošenj za azil.
V Nemčiji so letos prejeli že okoli 200.000 prošenj za azil, od tega 79.000 samo v juliju. Večina iskalcev mednarodne zaščite je prišla iz Sirije, a številni tudi iz Kosova, Albanije in Srbije. Slednji, okoli katerih se v Nemčiji razvijajo najbolj žgoče politične debate, nimajo dejansko skorajda nobene možnosti za ugodno razrešitev prošnje za zaščito. Poleg tega skušajo nemške oblasti čim bolj pospešiti njihovo vračanje nazaj domov, med drugim s širitvijo seznama t. i. varnih držav, obeta pa se jim tudi prepoved ponovnega prihoda in prebivanja v schengensko območje. Nemčija je za prosilce azila privlačna predvsem zaradi ugodnih razmer na trgu dela in dobrega socialnega sistema.
Berlin in zvezne dežele se zaradi navala beguncev soočajo s pritiskom občin, ki jim nudijo streho nad glavo. Občine terjajo, da se za begunce priskrbi več bivališč, Berlin pa se bivalne stiske med drugim loteva s postavitvijo šotorskih naselij. O problematiki azilne politike bodo na vrhu 9. septembra govorili predstavniki vlade v Berlinu in dežel.
Z množičnim navalom iskalcev mednarodne zaščite se sooča tudi Italija. Od začetka leta jo je prek Sredozemskega morja doseglo 98.000 migrantov, medtem ko jih je bilo lani v celotnem le-
tu 170.000. Na Apeninskem polotoku spričo tega do konca leta pričakujejo 200.000 prošenj za azil.
Postopek pridobivanja statusa begunca je v Italiji birokratsko zelo zapleten in poln kratic. Migrante najprej namestijo v ustanove za prvo pomoč in prvi sprejem (CPSA), nato pa v centre za prosilce azila (CARA), kjer opravijo uradno identifikacijo in kjer lahko mi-granti vložijo prošnjo za azil. Tisti, ki jim prošnjo zavrnejo, pristanejo v t. i. centrih za identifikacijo in izgon (CIE). Tam ostanejo do izgona.
Na Apeninskem polotoku imajo trenutno 1600 centrov za begunce, večino na Siciliji, v Rimu in Lombardiji. Gre večinoma za vojašnice, šole in celo hotele, kjer dobijo streho nad glavo manjše skupine beguncev. Nameščanje mi-grantov v Italiji spremljajo burne politične razprave in protesti prebivalstva.
Desne stranke in do tujcev sovražna Severna liga poudarjajo, da Italija spričo visoke stopnje brezposelnosti ne more sprejeti dodatnih beguncev. Vladajoča Demokratska stranka si na drugi strani prizadeva za večjo integracijo in načrtuje spremembe podelitve državljanstva. V skladu z njimi naj bi v Italiji rojeni otroci priseljencev avtomatično dobili državljanstvo, če njihovi starši tam živijo najmanj pet let.
Grčija je poleg Italije glavna vstopna točka migrantov, ki v upanju na boljše življenje prihajajo v Evropsko unijo. Po podatkih UNHCR je v prvi polovici letošnjega leta prišlo skupno že 124.000 migrantov, s čimer se Grčija uvršča že pred Italijo. Samo julija je državo doseglo skoraj 55.000 migrantov, kar je več kot lani v celem letu. Večina jih je iz Sirije, nekateri tudi iz Somalije, Afganistana, Pakistana in Bližnjega vzhoda. Pot jih vodi preko Sirije in Turčije na grške otoke v Egejskem morju, kamor jih vsak dan pride več tisoč.
Razmere za migrante so zaradi težkih finančnih razmer v Grčiji kaotične. Tudi to je najverjetneje razlog, da prišleki večinoma sploh ne zaprosijo za azil, temveč z vlakom ali avtomobilom odpotujejo naprej do meje z Makedonijo, kjer nezakonito prečkajo mejo. Grška policija pri tem vse pogosteje zamiži na obe očesi.
V Grčiji za priseljence praktično ni posebnih programov za vključitev v družbo, delajo pa lahko le na črno, tako kot številni Grki.
Slovenija je medtem letos prejela 110 vlog za mednarodno zaščito, med katerimi je bilo 10 ponovnih. Status je priznala 27 prosilcem, kažejo podatki slovenskega notranjega ministrstva. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 12. avgusta 2015
3
videm - Zagotovila predsednice FJK Serracchianijeve veleposlaniku Mirošiču
»Medobčinske zveze bodo upoštevale zaščito Slovencev«
VIDEM - V statutih novih občinskih zvez, tako kot v reformi lokalnih uprav, bodo dosledno spoštovane pravice slovenske manjšine. To je predsednica Dežele Debora Serracc-hiani včeraj v Vidmu zagotovila slovenskemu veleposlaniku Iztoku Mi-rošiču, ki ga zelo skrbi, da bodo statuti nastajajočih upravnih enot znižali raven zaščite Slovencev. Serracchia-nijeva se je pri novih statutih (to velja tudi za reformo lokalnih uprav) sklicevala na državni in deželni zaščitni zakon za Slovence, medtem ko je Mirošič izrazil upanje, da bo oblikovanje statutov potekalo transparentno ob upoštevanju manjšinskih pravic. Veleposlanik je ocenil, da imajo predstavniki slovenske manjšine premalo informacij o tem, kar se v teh dneh v resnici dogaja z omenjenimi statuti.
To je bilo zadnje poslovilno srečanje Mirošiča v naši deželi, konca meseca mu namreč poteče mandat v Rimu. Nadomestil ga bo Bogdan Ben-ko.
To ni prvič, da se slovenska diplomacija zavzame za spoštovanje manjšinskih pravic v sklopu deželne reforme krajevnih uprav. Posegla je že med oceno reforme v deželnem svetu, ko je generalna konzulka Ingrid Sergaš pisala Serrachianijevi. V reformo so nato zapisali, da upravni ukrepi ne smejo prizadeti zakonskih pravic slovenske manjšine. Kaj več Slovenija ni mogla doseči tudi spričo zelo različnih stališč, ki so o tej reformi prevladovale in še prevladujejo med Slovenci v Italiji.
Predsednica in veleposlanik sta pozornost namenila nedavni obuditvi mešanega odbora FJK-Slovenija ter izrazila pričakovanje, da bo dejavnost raznih delovnih teles dodatno okrepila odnose med Slovenijo in sosednjo deželo. Priložnosti za kvalitetni skok medsebojnih odnosov je veliko, treba jih je le izkoristiti. To velja za sodelovanje tržaškega in koprskega pristanišča, za infrastrukture in prometnice ter za skupne pobude na področju zaščite okolja. Skratka veliko je bilo narejenega in še veliko bo treba narediti, sta soglašala Mirošič in Serracc-hianijeva.
Ingrid Sergaš, Iztok Mirošič in Debora Serracchiani včeraj v Vidmu
videm - Soočenje mnenj o novi italijanski volilni zakonodaji
Slovenija nezadovoljna z zakonom Serracchiani: Olajšava za Slovence
VIDEM - Slovenija ni zadovoljna kako je italijanski parlament v sklopu novega volilnega zakona za poslansko zbornico »rešil« vprašanje slovenske manjšine. To je veleposlanik Iztok Mirošič povedal predsednici Dežele Debori Serracc-hiani. Slednja je odvrnila, da sestava vzhodnega volilnega okrožja FJK dopušča izvolitev slovenskega poslanca ali poslanke. Mirošič je izrazil je upanje, da bosta v primeru ponovne vzpostavitve od volivcev izvoljenega senata vlada in parlament upoštevali zahteve in pričakovanja Slovencev.
Serracchianijeva se je zahvalila odhajajočemu slovenskemu diplomatu za trud in velika prizade-
Avla italijanskega senata
ansa
vanja, ki jih je vložil za krepitev sodelovanja in odnosov med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Predsednica se je pri tem spomnila skupnega boja proti plinskemu ter-
minalu pri Žavljah, ki mu nasprotujeta tako deželna uprava kot Slovenija. Sogovornika sta tudi izpostavila dobre rezultate, ki so bili doseženi na področju skupnih evropskih čezmejnih projektov in dragoceno delo, ki ga na Goriškem opravlja Evropska enota za teritorialno sodelovanje (GECT-EZTS). Prijateljski odnosi med FJK in Slovenijo sta prišli do izraza tudi na milanskem Expu.
Mirošič in Serracchianijeva sta še izmenjala stališča o položaju na Balkanu, v Evropski uniji in o nastajajoči Jadransko-jonski makrore-giji. Veleposlanika sta spremljali generalna konzulka Ingrid Sergaš in konzulka Eliška Kersnič Žmavc.
V Izoli zaplenili sintetične droge
IZOLA - Policisti so preteklo noč pri izolski diskoteki pri 27-letnem Logatčanu in 27-letni Novogoričan-ki našli večjo količino stimulativnih sintetičnih drog ter ju pridržali. V hišnih preiskavah so jima zasegli še več prepovedanih drog in različne naboje za orožje. Po zaslišanju ju je policija izpustila, zoper oba pa sledi kazenska ovadba. Ob ugotavljanju identitete obeh oseb so pri Logatčanu našli 80 tablet ekstazija in 13 zavitkov z alu folijo, v katerih je imel prašnato snov spid. Novogoričanka je imela manjšo žensko torbico, v kateri so našli še zavitek s 100 tabletami ekstazija in štiri alu folije s spidom.
Na območju Istre so jima zasegli še vrečko z dvema gramoma konoplje, injekcijsko brizgo domnevno z 1,5 mililitra hašiševega olja (snov mora namreč potrditi še analiza) in tableto ekstazija. V Logatcu pa so policisti med hišno preiskavo našli elektronski tehtnici, GSM aparat, tri vrečke s spidom v skupni količini 100 gramov, 70 tablet ekstazija, dve vrečki prašnate snovi ekstazija, dva alu zavoja z rumeno grudasto snovjo ter PVC z belo prašnato snovjo. Poleg tega so našli še 23 različnih nabojev za orožje.
Rešil življenje kopalcu, nato pa je umrl
ZAGREB - Na hrvaški obali blizu Zadra je umrl Slovenec, ki je kakšno uro pred tem iz morja pri Bio-gradu rešil utapljajočega se moškega. Po reševalni akciji se je Slovenec vrnil na svoj čoln in skupaj z družino zaplul proti Pakoštanim, a po kakih 20 minutah ga je obšla slabost. Ko so pristali, je padel v nezavest in se ni več zbudil. Pokojni 41-letni Mariborčan je skupaj z družino priplul v Crveno luko pri Biogradu. Potem ko so se zasidrali, je zaslišal klice na pomoč iz morja. Zagledal je moškega, starega približno 50 let, ki se je utapljal, ker ga je zgrabil krč. 41-letnik je nemudoma skočil v morje in zaplaval proti moškemu.
Po reševanju je Slovenec odplaval nazaj do svojega čolna in skupaj z družino zaplul proti Pakoštanim. Po približno 20 minut je začutil hudo slabost in razbijanje srca. Imel je le še toliko moči, da je soprogo in hčerki varno pripeljal do pristanišča. Potem ko je privezal čoln, je padel v nezavest. Reševalci so prišli v petih minutah in so ga oživljali kar dve uri, a neuspešno.
divača - Zelo uspešna sezona Parka Škocjanske jame
Doslej preko 77.000 obiskovalcev
DIVAČA - V Parku Škocjanske jame so z dosedanjim obiskom zadovoljni, saj so od začetka leta zabeležili že preko 77.000 obiskovalcev, kar je tudi precej več kot v enakem obdobju lani. Med obiskovalci prednja-čijo tujci. Zaradi vztrajnega naraščanja obiska sicer skrbno organizirajo vodenje in razporejajo najavljene skupine. V poletnih mesecih je obisk jam nasploh največji, običajno pa jih prav v avgustu obišče največje število obiskovalcev. V lanskem letu je park obiskalo 109.677 obiskovalcev, v letošnjem letu pa so zabeležili že preko 77.000 obiskovalcev. Za primerjavo so imeli lani do konca julija približno 57.200, v istem obdobju letos pa nekaj več kot 67.500 obiskovalcev, so za STA pojasnili v javnem zavodu.
Največ, okoli 52.000, je bilo letos tujih gostov, od tega jih je največ iz Italije, Velike Britanije, Nemčije,
Češke, povečuje pa se število gostov iz Francije, Poljske, Madžarske in iz držav Beneluksa. Precej je izraelskih gostov, narašča tudi število gostov iz držav Daljnega vzhoda.
Ob tem opozarjajo, da velik obisk predstavlja tudi obremenitev parka in samih jam, saj je prva skrb javnega zavoda varovanje in ohranjanje podzemnega bisera, ki je že od
leta 1986 del svetovne dediščine Unesca.
Ker obisk v zadnjih letih vztrajno narašča, v parku skrbno organizirajo vodenje in razporejajo najavljene skupine, da bi zagotovili enakomernejšo razporeditev obiskovalcev po urah ogledov čez cel dan. Kljub temu pa želijo ohraniti pristen stik z obiskovalci preko vodnikov in informatorjev, saj na tak način skušajo zagotavljati varno in kakovostno vodenje obiskovalcev.
Največ obiskovalcev se sicer odloči za vodene oglede. V Škocjanskih jamah v svoji ponudbi izpostavljajo še tri muzejske zbirke, ki so med poletno sezono odprte vsak dan, ogled pa ni plačljiv. Za javnost je odprt tudi Promocijsko - kongresni center Pr Nanetovh, v poletnem času pa je na ogled postavljena razstava Vodni viri in Južna železnica, ki
je za obisk odprta vsako nedeljo v avgustu.
V javnem zavodu naraščanje obiska delno pripisujejo tudi rednim investicijam v jamsko infrastrukturo. Tako so pred kratkim, povečini z evropskimi sredstvi, prenovili električno napeljavo in turistično pot.
Maja so odprli novo informacijsko točko in prenovljeno muzejsko zbirko o zgodovini odkrivanja jam na sprejemnem centru parka, prenove pa je bila deležna tudi arheološka muzejska zbirka, ki se nahaja na Delezovi domačiji.
Tudi v avgustu bodo pred J'ko-pinovim skednjem v Škocjanu potekale etnološko obarvane delavnice, konec meseca pa se bo na Murvinem vrtu Nanetove domačije odvijal festival znanstvenega in dokumentarnega filma v Parku Škocjanske jame Jamnarkult. (STA)
4	Sreda, 12. avgusta 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
reforma krajevnih uprav - Na včerajšnjem srečanju na dolinskem županstvu
Statut zveze občin: popravki okoliških občin
Župani in odborniki petih okoliških občin so na včerajšnjem srečanju v Dolini pregledali osnutek statuta nove zveze občin na Tržaškem in predlagali nekaj popravkov, ki sta jih nato, po srečanju, občinska tajnica v devinsko-nabrežinski, zgo-niški in repentabrski občini Luisa MUsso in namestnik občinskega tajnika v dolinski občini Aleš Kapun pravno izpilila.
Ob gostiteljih, dolinskem županu Sandyju Klunu in podžupanu Goranu Čuku, so se sestanka udeležili devinsko-na-brežinski župan Vladimir Kukanja s podžupanom Massimom Veronesejem in od-bornico za socialna vprašanja Tatjano Ko-bau, zgoniški podžupan Rado Milič z odbornikoma Mirkom Sardočem in odbor-nico Katrin Štoka, repentabrski župan Marko Pisani s podžupanom Casimirom Cibijem, miljska podžupanja Laura Mar-zi (župan Nerio Nesladek se srečanja ni mogel udeležiti zaradi poškodbe gležnja) in odbornica Loredana Rossi.
Na sestanku je bil govor predvsem o storitvah in službah, ki naj bi bile v domeni okoliških občin, glavna pozornost pa je bila dodeljena pregledu osnutka statuta snujoče se zveze občin. Ta naj bi štel 34 členov. Župani in odborniki okoliških občin so pri številnih točkah vnesli popravke, da bi temeljna listina bodoče upravne enote, ki bo obsegala celotno območje tržaške pokrajine, odgovarjala potrebam celotnega ozemlja, ne le največje občine, tržaške.
Govor je bil tudi o sami pisni obliki statuta: ali bo napisan v italijanščini in slovenščini, ali pa le v italijanščini s priloženim italijanskim prevodom.
Župani in odborniki dolinske, de-vinsko-nabrežinske, zgoniške in repenta-brske občine so potrdili, da mora biti statut dvojezičen, to je napisan v obeh jezikih, italijanskem in slovenskem, ne pa le v italijanskem in s slovenskim prevodom, ki naj bi bil nekakšen »privesek« uradnega akta.
Predstavnici miljske občine nista te-
mu nasprotovali, imeli sta le nekaj pomislekov glede odobritve dvojezičnega statuta v miljskem občinskem svetu. Nesladkova občinska uprava se je zadnje čase znašla v občinski skupščini v težavah pri imenovanjih novih svetnikov, ki naj bi zamenjala svetnike v odstopu, pa tudi pri odobritvi novega prostorskega načrta. Zato je vprašljivo, ali obstaja v tamkajšnji občinski skupščini večina, ki bi podprla dvojezični statut zveze občin.
To formalno vprašanje bo na dnevnem redu tudi današnje seje konference županov, ki bo na tržaškem županstvu in se ga bodo udeležili župani (oziroma predstavniki) vseh šestih občin na Tržaškem.
M.K.
Udeleženci včerajšnjega sestanka na dolinskem županstvu
fotodamj@n
občina trst
Pedius: od včeraj lahko telefonirajo tudi gluhe osebe
Od včeraj se na tržaško krajevno policijo po telefonu lahko obrnejo tudi gluhe osebe, saj je na voljo nova aplikacija za pametne telefone Pedius, ki gluhim omogoča telefonsko komunikacijo. Na podlagi tega sistema je mogoče s spletne strani www.pedius.org na pametni telefon prenesti aplikacijo, potem lahko gluha oseba napiše sporočilo, ki ga sistem pretvori v telefonski klic in kot takega ga slišijo policisti na operativnem sedežu. Potem je na vrsti policistov odgovor po telefonu, pri čemer sistem govorjeno sporočilo pretvori v napisano, ki se pojavi na ekranu pametnega telefona občana. Občina Trst je kot prva občina v Italiji uvedla omenjeni sistem, kar dokazuje, da posveča veliko pozornost šibkejšim in tehnološkim inovacijam, ki lahko izboljšajo njihovo življenje, piše v sporočilu za javnost.
V Miljah o priseljencih
V dvorani Millo na Trgu republike 4 v Miljah bo danes ob 17. uri predsednik solidarnostnega konzorcija Gianfranco Schiavone govoril o priseljencih.
politika - Stefano Ukmar, novi koordinator slovenske komponente DS
»Po razkolu napočil čas dela«
»Model slovenske zbirne stranke je v krizi, drugi pa napovedujejo dosmrtni mandat ter podpihujejo zdrahe«
Deželni svetnik Stefano Ukmar je pred kratkim postal pokrajinski koordinator slovenske komponente Demokratske stranke, ki se v zadnjih letih ni ravno proslavila z delom.
Kje so razlogi za takšno zatišje v dejavnosti komponente?
Vzroke je treba iskati v dogajanjih decembra leta 2012, ko smo se za kandidaturo v deželni svet potegovali v treh. Na pokrajinski skupščini stranke smo se s tajnikom in pokrajinskim koordinatorjem komponente domenili, da počakamo na pravilnik stranke.
Dogajanja so prehitela ta pravilnik.
Tako je. Dva dni za tem, 17. decembra v Nabrežini na pokrajinski skupščini komponente, eden od treh možnih kandidatov ni držal besede in je izsilil glasovanje. S tem si je dejansko zapravil kandidaturo, v komponenti pa je prišlo do razkola.
Se vam ne zdi, da zatišje traja preveč časa?
Ko se zgodi kaj takega, samo čas lahko zaceli rane. Dve leti za tem smo se spet postavili na noge, čeprav smo se slovenski izvoljeni predstavniki DS v tem obdobju večkrat srečali. Neka koordinacija Slo-
vencev v stranki je torej vedno delovala.
Ali ima sploh še smisel slovenska komponenta v DS?
Model zbirne etnične stranke je v krizi celo na Južnem Tirolskem, ker pač etnična stranka po svoji naravi ne more ponujati ustreznih odgovorov družbi, ki je vedno bolj pisana. Zaradi tega večina Slovencev v Italiji že vsaj sto let vztraja v vse-državnih strankah. Smo pozorni do manjšinskih pravic, a to ni dovolj.
Zakaj ne?
Ljudje nam govorijo o davkih, ki so preveč visoki, zloglasni pokojninski reformi Fornero, pomanjkanju delovnih mest, stiskah, ki jih lahko ima trgovec ali obrtnik, itd. Slovenska komponenta mora biti pozorna na vse to. Vidim pa, da nekateri celo prirejajo tiskovne konference, napovedujejo svoj dosmrtni mandat in podpihujejo zdrahe. Slovenci v DS pa mislimo, na primer, da razvojne možnosti, ki se odpirajo v tržaškem pristanišču, so za manjšino dosti bolj zanimive od nepotrebnih polemik.
Kakšni so odnosi med Slovenci v DS in stranko?
Normalni. Včasih je soočanje tudi zelo živahno, a poteka vedno le na vsebin-
Stefano Ukmar: Razvojne možnosti pristanišča so pomembnejše od polemik v slovenski manjšini
arhiv
ski ravni. Naj poudarim, da je simbol stranke v Trstu dvojezičen.
Prihodnjo pomlad bodo volitve v Trstu in v Miljah. Se nanje že pripravljate?
Stranka je potrdila zaupanje sedanjemu tržaškemu županu Robertu Coso-liniju ki je v obdobju suhih krav solidno vo-
razhajanja v ds - Pričevanje poslanca Giannija Cuperla
»Staino, ma va in mona...«
Karikaturist Sergio Staino in poslanec Gianni Cuperlo
»Vstopil sem v tržaški avtobus in zakričal "ta levica v Demokratski stranki nam razbiva...". Morda zaradi srednjeevropske zadržanosti se je oglasila le priletna potnica s pripombo "mladenič, vroče je in vam je najbrž slabo". Zato sem zamenjal test in na povratni vožnji vedno sredi avtobusa zakričal "DS spreminja Italijo. Smrt škodoželjnim". Ne boste verjeli, obrnil se je šofer in pripomnil "Staino, ma va in mona'.«
S temi besedami je tržaški poslanec Gianni Cuperlo zaključil odprto pismo znanemu karikaturistu Sergiu Stainu, ki ga je v dnevniku Unita zelo ostro napadel. Levi komponenti DS, kateri pripada Cuperlo, je Staino očital, da uničuje stranko in da bi bilo boljše, ko bi tržaški poslanec in njegovi sopotniki zapustili DS. Staino je obtožil Cuperla, da postavlja na isto raven Mattea Renzija in Silvia Berlusconija ter da deluje pod kvarnim vplivom svojega nekdanjega mentorja Massima DAlemo.
Cuperlo, ki so ga Stainove obtožbe človeško prizadele, v včerajšnjem Unita zavrača vse očitke. Pravi, da ni nikoli primerjal Renzija z Berlusconijem in da leva stru-ja nikakor ne uničuje stranke, temveč jo stalno spodbuja, da bi ohranila temeljne levičarske vrednote. »Moj problem ni Renzi, ampak hočem razumeti kam pluje moja stranka,« je karikaturistu še odvrnil tržaški poslanec.
S.T.
dil občino. Priprave na volitve pa se uradno še niso začele, kar pomeni, da koalicije še niso izoblikovane. Ni pa vse odvisno od nas.
Koga imate v mislih?
Na primer v Miljah so komunisti za župana kandidirali Marina Andolino in se s tem "de facto" sami postavili izven koalicije. SSk pa smo videli, da snuje novo etnično stranko s furlanskimi avtonomisti. V Trstu so njeni volivci večinoma levosre-dinsko usmerjeni, zato verjamem, da bo SSk podprla Cosolinija, čeprav še ne vem v kakšni obliki.
Nam lahko kaj poveste o slovenskih kandidatih DS?
Po novem lahko oddamo dve preferenci, eno ženski in eno moškemu kandidatu, zato bomo verjetno predlagali več imen. O vsem tem pa bo odločala celotna komponenta skupaj s stranko, baje tja do konca oktobra.
Kaj menite o nastajajoči medobčinski zvezi in njenem statutu?
Župani se srečujejo v popolni avtonomiji in zdaj beremo, da tržaška desnica napada Cosolinija, ker v snujočem statutu medobčinske zveze ponuja manjšim občinam preveč avtonomije in preveč moči pri odločanju. To je najboljši dokaz, da so naši župani opravili dobro delo, ter da SSk pretirava ko trdi, da je reforma krajevnih uprav smrtonosna za manjšino. Kot po navadi, so brez zveze dvignili precej prahu.
S.T.
/
TRST
Nedelja, 9. avgusta 2015
5
Kljub izrednemu zaposlitvenemu načrtu utegne biti na slovenskih šolah še vedno premalo osebja za resno krepitev izobraževalne ponudbe
fotodamj@n
šolstvo - V teku izredno zaposlovanje šolnikov na pokrajinskih lestvicah
Na Tržaškem stalno mesto za novih 14 slovenskih šolnikov
Prvi fazi zaposlovanja že zaključeni, za drugi je prijava možna do 19. avgusta
Potem ko so pred nedavnim že podelili stalež nekaterim šolnikom na t.i. pokrajinskih lestvicah v okviru prvih dveh faz (0 in A), se v prihodnjih dneh izteka tudi rok za prijavo še za ostale šolnike, prisotne na t.i. pokrajinskih lestvicah v okviru izrednega načrta zaposlovanja šolnikov na podlagi šolske reforme, znane z imenom »dobra šola«, ki je začela veljati 16. julija. Kandidati na šolah z italijanskim učnim jezikom se morajo preko spleta prijaviti do petka, njihovi kolegi na šolah s slovenskim učnim jezikom pa bodo imeli na razpolago nekaj dni več, saj se zanje rok izteče 19. avgusta oz. prihodnjo sredo.
Zaposlitveni načrt v okviru reforme obsega štiri faze, v okviru katerih je predvidena zaposlitev tistih šolnikov, ki se nahajajo na t.i. pokrajinskih lestvicah oz. so opravili natečaj leta 2012 (ki pa ga za slovenske šolnike ni bilo). V t.i. »fazi 0« je predvidena stalna zaposlitev za šolnike, ki bodo zapolnili mesta, ki so se sprostila zaradi odhodov v pokoj oz. ki bodo dodeljeni podpornemu pouku, medtem ko je v »fazi A« predvideno kritje dodatnih prostih oz. razpoložljivih mest. Omenjenima fazama sledi »faza B«, v okviru katere je predvideno kritje mest, ki so ostala prosta po končani »fazi A«, medtem ko je »faza C« namenjena kritju mest za krepitev vzgojno-izobraževalne ponudbe. Takih mest je predvidenih na vsedržavni ravni 55.258, v FJK pa 1205 (vključno z mesti za podporni pouk), v tej številki pa so zaobjeta tudi mesta za slovenske šole, katerih število pa ni še določeno.
Kot smo pred časom že poročali, je na pokrajinskih lestvicah za slovenske šole v FJK vsega skupaj 46 šolnikov. Pretekli četrtek je na sedežih šolskih uradov v Trstu in Gorici potekal postopek podeljevanja 17 staležev v okviru faz 0 in A izrednega zaposlitvenega načrta. V okviru faze 0 so na Tržaškem podelili dve stalni mesti v otroških vrtcih, štiri na osnovnih šolah (od teh eno za podporni pouk), tri na nižjih in dve na višjih srednjih šolah, na Goriškem pa eno mesto na osnovnih in dve na višjih srednjih šolah. V okviru faze A pa so na Tržaškem predvideli dodelitev enega sta-leža v vrtcih in dveh na osnovnih šolah (od teh enega za podporni pouk).
Kot že rečeno, pa se morajo v okviru faz B in C do prihodnjega 19. avgusta prijaviti ostali šolniki, prisotni na pokrajinskih lestvicah. Medtem ko se morajo šolniki, prisotni na lestvicah za italijanske šole, prijaviti preko spleta, so določila za slovenske šolnike drugačna: zainteresirani morajo izpolniti dvojezični obrazec, ki ga je mogoče najti na spletni strani www.scuola.fvg.it, ter ga vročiti osebno v Uradu za slovenske šole v Ul. S. Marti-ri 3 v Trstu ali pa ga poslati preko overovljene elektronske pošte (Posta Elettro-nica Certificata - PEC) na naslov drfr@postacert.istruzione.it do srede, 19. avgusta, do 14. ure.
Vendar tudi zaposlitev omenjenih šolnikov in izpraznitev lestvic slovenski šoli ne bosta zagotovili takega števila osebja, ki bi omogočilo krepitev izobraževalne ponudbe v luči šolske reforme, kar so predstavniki slovenske šole, civilne družbe in politike v preteklosti že večkrat opozorili, med drugim sta paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine in deželna komisija za slovenske šole izdelala dokument, ki opozarja tudi na ta aspekt. Kot znano, je italijanska vlada v okviru sprejemanja zakona o šolski reformi sprejela resolucijo poslanke Tamare Blažina z zahtevo po razpisu natečaja za slovenske šole, prav tako mora ministrstvo za šolstvo v roku 60 dni po objavi zakona o šolski reformi v Uradnem listu izdati odlok, ki bo vsebine reforme moral prilagoditi slovenskim šolam. (iž)
bolnišnica burlo - Nov laser bo reševal vid nedonošencev
Dragoceno darilo
Naprava, dar dobrodelnega društva Iniziativa Solidarieta iz Osoppa, je vredna 32.500 evrov
V otroški bolnišnice Burlo Garo-folo se ponašajo z novim darilom, ki bo lahko reševalo vid nedonošencev. To je posebna laserska naprava, ki ga je bolnišnici podarilo dobrodelno društvo Iniziativa Solidarieta Osoppo.
Visoko tehnološkega darila se je veselil tudi generalni direktor Burla Gianluigi Scannapieco, ki je poudaril, da so donacije društev izven tržaškega okolja zelo dragocene, saj dokazujejo, da je otroška bolnišnica primarnega pomena za vso deželno stvarnost.
Društvo Iniziativa Solidarieta Osoppo že vrsto let uspešno nabira finančna sredstva v pomoč zdravstvenim središčem. Pri nakupu novega laserja, ki lahko prepreči odstop očesne mrežnice in posledično slepost nedonošen-cev, je dobrodelno društvo iz Osoppa vključilo več sto oseb. Predsednica Pierina Copetti je na predaji aparature dejala, da je izbiro letošnje donacije po-
Predstavniki dobrodelnega društva iz Osoppa in vodstvo Burla ob prevzemu aparature
zitivno pogojevalo delovanje tržaškega združenja Astro, ki skrbi za dobrobit otrok. Copettijeva se je obenem zahvalila številnim darovalcev poleg navadnim občanom, šolam in župnijam, tudi delavcem podjetja Fantoni, ki so darovali najmanj zaslužek ene ure njihovega delovnega urnika.
Nabirka je sicer svoj višek dosegla s postavitvijo šotora na glavnem trgu v Osoppu, kjer so prostovoljci v osmih dneh presegli vsoto za nakup naprave (32.500 evrov). Presežek v višini 2.500 evrov je furlansko dobrodelno društvo darovalo že omenjenemu združenju Astro. (mar)
Prvo leto delovanja laboratorija SciFabLab
V	kampusu Mednarodnega centra za teoretsko fiziko (ICTP) v Ul. Beirut 6 pri Miramaru bodo danes med 9. in 21. uro proslavili prvo leto delovanja laboratorija SciFabLab (Scientific Fabrication Laboratory) z dnevom odprtih vrat. Obiskovalcem bodo prikazali delovanje laboratorija, v katerem znanstveniki in izumitelji uporabljajo tridimenzionalne tiskalnike, laserske rezalnike in druge inovativne digitalne stroje. V laboratoriju so v prvem letu življenja razvili 27 projektov. Ob današnjem dnevu odprtih vrat bo vstop prost, prvim stotim obiskovalcem pa bodo poklonili sladoled. Ob 11. uri bodo odprli nove dvorane.
Arheologija zvečer
V	okviru niza srečanj Arheologija zvečer 2015 bodo drevi na vrtu mestnega zgodovinskega in umetnostnega muzeja v Stolni ulici 15 ob 20.30 predvajali dokumentarec Sfinga, knez in bogovi. Draguljarska umetnost v rimskem Ogleju, ki so ga proizvedli v tiskovnem uradu oz. uradu za televizijske produkcije Dežele Furlanije Julijske krajine. Po ogledu bo Susanna Moser govorila o tem, kako so antične egiptovske starine postale del evropskih zbirk.
Genera(k)cije: drevi pri Sv. Ivanu film Lorraine Levy
V	okviru filmskega niza Genera(k)ci-je, ki poteka v sklopu festivala Gledališča v gledališču, bo drevi v gledališču Basaglia v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ob 21. uri na ogled film Lorraine Levy Il figlio dell'altra.
Z mopedom na obisku sedežev agencije Ansa
Eric Petet Bouiuis je na sedlu svojega 50 kubičnega mopeda dospel včeraj v Trst. Ljubitelj motorjev in novinarstva se mudi v teh dneh na 4.800 kilometrov dolgi poti, na kateri bo obiskal vseh 19 deželnih sedežev italijanske tiskovne agencije Ansa. Bouiusovo pobudo zaznamuje predvsem dobrodelna plat, saj želi opozoriti na delovanje italijanskega združenja o čistični fibrozi (Lifc), hkrati pa potovanje poklanja spominu prijatelja in novinarja Anse Paola Ca-stellija ter dirkača Andree Antonellija, ki je leta 2013 tragično preminil v nesreči VN Moskve v razredu superbike.
zdravstvo - Nove investicije
Kmalu hitrejši in natacnejši izvidi
Tržaško bolnišniško-univerzitetno podjetje je v proračun za letošnje leto (ki ga je Dežela Furlanije-Julijske krajine odobrila pred kratkim) v okvir investicijskega načrta vključila nakup nove aparature za magnetno resonanaco, namenjene radiološkemu oddelku na Kati-nari. Nova magnetna resonanca bo razpolagala s tremi teslami, to pomeni, da bo ojačeno magnetno polje jamčilo
Urad Enel odprt cel avgust
Urad energetske družbe Enel na Trgu Verdi 2 (v pasaži Tergesteo) bo odprt tudi cel avgust, in sicer od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 15. ure in ob petkih od 8.30 do 12.30. Tako se je odločilo pokrajinsko vodstvo družbe, da bi zagotovilo strankam neprekinjeno oskrbo.
natančnejše in hitrejše izvide, predvsem pa bodo ti manj invazivni za paciente.
Pri tržaškem bolnišniško-univer-zitetnem podjetju pa so - vedno v soglasju z Deželo - začeli postopek za vključitev v investicijski plan za leto 2016 nakup druge tehnološko zelo avantgardne naprave. Gre ta aparaturo znano s tehniško kratico PET/TC, ki je v naši deželi na voljo le pacientom v Vidmu in Avianu.
Naprava PET/TC služi za opravljanje najbolj inovativnih izvidov na področju digitalne slikovne diagnostike, saj ena sama naprava omogoča uporabo dveh tehnologiji. PET služi za odkrivanje delovanja in metabolizma organov in tkiv, TC (kompjuterizirana tomografija) pa omogoča jasen videz anatomske strukture. Tovrstna delitev nalog omogoča dosego rezultata, ki zagotavlja zelo poglobljen in popoln izvid.
Izvid PET/TC je prvi zaveznik družinskega zdravnika ali onkologa, saj lahko razkrije že prve zametke rakaste patologije.
rajonski svet - Mestno središče
Razprava o varnosti naj poteka umirjeno
Rajonski svetniki okrožja za Staro mesto, Sv. Vid, Novo mesto in Nova Mitnico so se zavzeli za resno soočanje na temo varnosti, z uglajenimi toni, brez izkoriščanja tega vprašanja v volilne namene.
V	zapisu Varnost: skupno vprašanje so se ogradili od preveč vročih stališč, ki so pred dnevi izstopala v tržaškem tisku, predvsem glede dogodkov, kot sta bila pretep pred kopališčem Ausonia in množični prepir v Ul. del Toro. »Popolnoma zaupamo delu policijskih organov pri ohranjevanju splošne varnosti,« so zapisali svetniki. Posebno pa so poudarili delo lokalne policije, ki ima v skupini vseh sil javnega reda pomožno funkcijo.
V	nadaljevanju so se zaustavili tudi pri vprašanju pribežnikov in obtožbam kaznivih dejanj na račun le-teh. Posplošitve škodijo procesu integracije in izpostavljajo le negativne vidike sobivanja. Tematika varnosti naj bi bila vsebina, ki bi morala biti resno obravnavana predvsem v sodelovanju s številnimi skupnostnimi, ki tvorijo multikultur-ni Trst, so še zapisali rajonski svetniki iz mestnega okrožja.
Mlada Romuna ukradla kolo v Ul. San Francesco
Pred dnevi so tržaški policisti ovadili dvojico Romunov zaradi kraje kolesa v Ul. San Francesco. 20-letnega moškega in drugega mladoletnega je med rezom težke verige, na katero je bilo privezano žensko kolo, opazil stanovalec poslopja v isti ulici, ki je o dogodku obvestil agente mobilnega oddelka. Slednji so takoj posegli in stopili na sled tatovom koles, zasledili pa so ju na bližnji Ul. Carducci.
Po pregledu dokumentov dvojice s stalnim bivališčem v Trstu je bilo policistom takoj jasno, da mladoletnik sedi na komaj ukradenem ženskem kolesu, medtem ko je drugi sedel na drugem prav tako ukradenem kolesu.
Dvojico so policisti ovadili,žensko kolo, ki je bilo privezano v ul. San Francesco pa vrnili lastnici.
6
Sreda, 12. avgusta 2015
TRST
repentabrska občina - Ob velikem šmarnu
Tridnevno slavje na Repentabru
V repentabrski občini bodo tudi letos proslavili veliki šmaren. Od petka do nedelje se bo - pod pokroviteljstvom Občine Repentabor in s finančnim prispevkom Pokrajine Trst - zvrstil niz kulturnih prireditev z literarnim branejm, pevskim koncertom in koncertom godbe na pihala.
Osrednje prizorišče bo tudi letos cerkev na Tabru. »Stoletja že romajo verniki s Krasa in Tržaške na ta utrjen morda nekdaj bolj kot danes sveti kraj. Prihodnje leto bo 700 let, odkar je prvi zapis o cerkvi na tem griču. Od tedaj je nepregledna množica prihajala k Mariji na Repentabor bodisi s prošnjo ali zahvalo. Še posebej se je to dogajalo v 19. stoletju,
kjer so na tem utrjenem griču potrjevali tudi svojo narodno pripadnost,« je ob letošnjem praznovanju velikega šmarna zapisal domači župnik Tone Bedenčič.
Letošnje praznovanje bo trajalo tri dni. Petek je posvečen kulturi. Najprej bo recital poezij na Pesniški poti v sodelovanju s K.D. Kraški dom in Skupino 85. Nastopili bodo Silvana Paletti (Rezija), Stanka Hrastelj (Slovenija) in Roberto Nazzi (Italija).
Ob 20. uri bo odprtje dveh razstav. Prof. Branka Sulčič je pripravila razstavo o prvi svetovni vojni, slikar Marijan Mi-klavec pa bo razstavljal svoja umetniška dela. Barve za svoje slike je vzel kar iz kraške zemlje.
Ob 21. uri pa bo v cerkvi koncert vokalne skupine VI-KRA z bogatim sakralnim sporedom. Skupino, ki sestavlajo pevke iz Vipavske in z Krasa, vodi Petra Grassi.
Na praznik Marijinega vnebovzetja bo tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi zjutraj slovesno vodil bogoslužje pod lipami. Popoldanska slovesnost se bo začela ob 17. uri prav tako pod lipami z somaševa-njem duhovnikov slovenske openske de-kanije. Pri tej maši bo pel zbor ZCPZ, po maši pa bodo pete litanije Matere božje.
V nedeljo, 16. avgusta, pa bo tridnevni praznik ob 20. uri sklenil koncert Godbe na pihala iz Nabrežine pod vodstvom Sergia Grattona.
Cerkev na Repentabru
boljunec - Okrnjeni Pupkin Kabarett
Zakonske drame in se marsikaj ...
Laura Bussani, Stefano Bembi in Alessandro Mizzi na osmici Parovel
fotodamj@n
ribiško naselje - Paleontološko središče
Čudoviti morski prebivalci izpred več sto milijonov let
V paleontološkem središču v Ribiškem naselju, kjer domuje dinozaver Antonio, se nadaljuje razstava na pobudo podjetja Zoic in njenega skrbnika Flavia Bacchie o prebivalcih prazgodovinskih morij z naslovom Il mare (al tempo) dei di-nosauri - Morje (v času) dinozavrov.
Razstava bo na ogled še celo poletje, odprta pa bo tudi ob velikem šmarnu, in sicer v petek, soboto in nedeljo od 16.30 do 20.30. Obiskovalce pričakujejo replike, modeli in originalni primerki starodavnih prebivalcev morskih gladin.
Novost prihajajočega vikenda pa predstavlja možnost ogleda sto milijonov let starih primerkov jantarja, v katerega sta se ujela cvet in komar. Prvič v Italiji bodo lahko obiskovalci opazovali edinstvena primerka s pomočjo videokamere in mikroskopa. Delca jantarja z dvema posebnima gostoma sta še toliko bolj dragocena, saj pripadata obdobju jure, ko so ravno dinozavri
gospodovali našemu planetu.
Prazgodovinski jantar se bo v Ribiško naselje vrnil septembra, ko se bo odvijala tudi poglobitev povezave med jantarjem in dinozavri. Ravno ta binom je bil ključnega pomena pri snovanju popularnih filmov iz serije Jurassic Park, saj nekatere žuželke, ujete v jantarju, bi dejansko lahko hranile prazgodovinski DNK.
Desno okostje več milijonov let starega plavajočega bitja; zgoraj komar, ujet v jantarju izpred
»Zakonske radijske drame« spadajo nedvomno med bolj posrečene skeče Pupkin Kabaretta. V soboto so dialogi zdolgočasenega para v krizi, »zaradi katerih se je že razšel tudi marsikateri par, ki ni bil v krizi«, zaživeli tudi v Boljuncu. Pred številnim občinstvom, ki je v iskanju hladu in razvedrila napolnilo vsak kotiček osmice Paro-vel, sta jih prebrala Laura Bussani in Alessandro Mizzi, stalna člana tržaške kabaretne skupine, glasbeno spremljavo pa jima je nudil harmonikar Stefano Bembi. Pogovori med žensko in moškim, ki si navidezno nimata več kaj povedati, a vztrajata pod isto streho in v paradoksalnih (ne)dia-logih, so večkrat spravili v smeh prisotne, niso pa zapolnili celotnega sporeda, ki ga je dvojica pripravila za boljunski večer. Laura Bussani se je na primer prelevila tudi v kitajsko pravljičarko in pripovedovala o neverjetnih prigodah kitajskih družin, ki so se preselile na tržaški Kras. Mizzi pa je prebral nekaj pesmi, ki jih piše njegov alter ego Jadran Guštin, in pripovedoval o neverjetnih sanjah, ki so napolnile eno njegovih polenih noči. V sanjah je bilo tržaško središče ena sama velika pešcona, v kateri je bila prevozna samo Mazzinijeva ulica. V mestu, ki mu je načeloval župan Alexis Cipras, so obratovale samo slovenske šole, v katerih je bilo obvezno poučevanje kitajščine. Bife pri Pepiju so napadli palestinski teroristi in zdaj v njem servirajo kebab (a s hrenom in gorčico), Portopiccolo so spremenili v naselje Ater ... (pd)
lonjer, katinara, rovte - Pred tedni skupno proslavili obletnico Loterija 11.avgusta 2015
Srečali so se 60-letniki
V osnovni šoli na Katinari jih je poučevala učiteljica Minka Pahor - Pesmica ob jubileju
Pred nekaj tedni so 60-letniki iz Lonjerja, Katinare in Rovt skupno proslavili svojo okroglo življenjsko obletnico. Skupaj so obiskovali osnovno in nižjo srednjo šolo na Katinari, potem jih je življenje »razpršilo«. Jubilej jih je spet združil, pa tudi pesniško navdihnil Rožico Nadlišek, ki je v verze spletla skupnih 60 let.
V	Lonjerju, Rovtah in na Katinari razširila se je novica, ki na zabavo klicari, saj minilo je že 60 let,
odkar pokukali smo na svet.
Od vrtca pa do srednje šole smo se skupaj igrali,
ne le sošolci, a pravi prijatelji postali,
po gmajnah se večkrat podili,
pa se tudi marljivo učili.
Lepe slovenske pesmi smo živahno peli
in takoj ponosne starše ter učitelje prevzeli.
Vsak od nas je nato izbral svojo življensko pot, od poklica pa do novih družb in dobrot.
V	mislih so se večkrat porajali spomini, sošolce ljubeznivo v srcih s seboj nosili.
Tako pa pridemo do naših dni, ko tukaj spet zbrani smo vsi, da skupaj praznično se našega jubileja veselimo in vse najboljše si iskreno želimo.
Bari	27	2	89	16	5
Cagliari	12	48	64	7	25
Firence	27	76	72	12	74
Genova	64	34	58	40	38
Milan	6	34	89	37	44
Neapelj	26	85	36	19	3
Palermo	2	62	83	56	76
Rim	16	41	68	83	82
Turin	33	80	46	24	64
Benetke	6	57	43	64	22
Nazionale	76	43	26	47	29
Super Enalotto Št. 96
V prvem razredu (š.l. 1961/62) z učiteljico Minko Pahor .
... in »nekaj let pozneje« ob 60-letnici
17 25 32 42 71	85 jolly 60
Nagradni sklad	11.090.935,43 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
458 dobitnikov s 4 točkami	584,57 €
18.613 dobitnikov s 3 točkami	23,90 €
Superstar	45
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
1 dobitnik s 4 točkami	58.457,00 €
95 dobitnikov s 3 točkami	2.390,00 €
1.438 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
9.817 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
23.328 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Torek, 11. avgusta 2015
7
Včeraj danes
Danes, SREDA, 12. avgusta 2015
KLARA
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.19 - Dolžina dneva 14.18 - Luna vzide ob 3.54 in zatone ob 18.46.
Jutri, ČETRTEK, 13. avgusta 2015
LILIJANA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,9 stopinje C, zračni tlak 1011 mb ustaljen, vlaga 51-odstotna, veter 2 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,2 stopinje C.
[13 Lekarne
U Kino
Gogh - Un nuovo modo di vedere«; 22.10 »Pixels«.
HH Osmice
Do nedelje, 16. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Borzni trg 12 - 040 367967.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
ARISTON - 21.00 »The imitation game«.
CINEMA DEI FABBRI - 20.00 »Cold in July«; 18.00, 21.45 »Fuochi d'artificio in pieno giorno«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.50 »Lažna mesta«; 14.00, 20.00 »Minioni«; 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 »Minioni (sinhr.)«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 15.00, 17.40, 20.10, 21.20 »Misija: Nemogoče - Odpadniška na-cija«; 16.10, 20.40 »Piksli«; 18.20, 20.45 »Razuzdanka«; 18.15 »Ted 2«; 16.00 »Vroči Mike XXL«; 13.50, 15.40 »Vrvež v moji glavi«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Mortdecai«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 21.00 »Ant-Man«; 16.45, 20.15, 22.10 »Ant-Man 3D»; 18.10, 22.00 »Ex_Mac-hina«; Dvorana 2: 16.30 »Il fidanzato di mia sorella«; Dvorana 3: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Pixels«; 18.40 »Joker«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Come ti rovino le vacanze«; 20.00 »Spy«.
THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.10, 21.40 »Ant-Man«; 19.40, 22.05 »Ant-Man 3D; 17.00, 19.15, 21.30 »Come ti rovino le vacanze«; 16.40, 19.05, 21.30 »Pixels«; 17.30 »Pixels 3D«; 16.45, 19.10, 21.35 »Ex_Machina«; 19.10 »Kri-sty«; 16.40 »Left behind - La profezia«; 16.35 »Spy«; 20.00, 22.00 »Tracers«; 21.15 »Joker«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.00, 22.15 »Ant-Man«; Dvorana 2: 18.15, 21.00 »Ant-Man 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »Come ti rovino le va-canze«; Dvorana 4: 17.40, 20.20, 22.15 »Joker«; Dvorana 5: 18.00; 20.00 »Van
cije na tel. 040-212289 (pon. - pet. 10.00 - 12.00) ali urad@skladmc.org.
S Izleti
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040208375.
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144.
JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748.
MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 odprl osmico. Pričakuje Vaš obisk! Tel. 347-5686191.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198.
PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni!
V	KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta poletna osmica. Tel. 3467590953.
V	KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708.
V	PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
V	REPNU, na Rovniku št. 230, so Ba-tkovi odprli osmico. Vljudno vabljeni!
V	SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk.
0 Mali oglasi
DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu, delno opremljeno, dam v najem 400,00 evrov mesečno. Tel. št.: 3484462664.
IŠČEM DELO kot oskrbovalka starejših ali invalidnih oseb. Tel. št. 0038631354244.
IŠČEM katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 332-93227075.
IŠČEM knjige za 1. razred liceja Prešeren - znanstvena smer. Tel. št.: 3358176175.
IŠČEM učbenike za 3. razred klasične in znanstvene smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 328-9190074.
MATURANTKA geometrske sekcije zavoda Zois pomaga pri učenju matematike in angleščine učencem do 16 let. Tel. št.: 342-0004391.
NA PROSEKU prodam hišo potrebno popravila. Tel. št.: 342-5048580 (v večernih urah).
PRODAM par novih gum kleber 155/70 R13 (E2). Polovična cena oz. 60,00 evrov. Tel. št.: 320-2842698.
PRODAM zemljišče za vinograd, 2.000 kv.m., pod Kontovelom. Tel. št.: 3294372448.
H Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zaprti v petek, 14. avgusta, in ob sobotah do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta v petek, 14. avgusta, ter vse sobote v avgustu.
TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča, da bo zaprto zaradi dopusta do vključno 19. avgusta.
DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 22. avgusta ob sobotah zaprta.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16.
RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta.
SKLAD MITJA ČUK organizira od 31. avgusta do 4. septembra teden ponavljanja matematike in angleščine. Namenjen je študentom, ki bodo letos obiskovali prvi razred srednje šole ter tistim, ki bodo letos obiskovali prvi razred višje šole. Za informa-
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v ponedeljek, 31. avgusta, na Bar-bano in na Sveto Goro. Info in prijave na tel. 347-9322123.
Čestitke
Hip hip hura! Naša IVANA 30 let ima! Mnogo zdravja, sreče in veselja ti želimo iz srca tvoji Isabel, Martin in Dean.
IVANA, za tvojih 30 let, ti iz srca voščimo vse najboljše, zdravja in sreče. Tatko Sergio, mama Cinzia, brat Peter s Cristino in malo Asio.
□ Obvestila
KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC
obveščata člane, da bodo uradi zaprti od danes, 12. do srede, 19. avgusta.
OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo zaprta danes, 12. in v četrtek, 13. avgusta.
JUS NABREŽINA išče prostovoljce za pomoč na prazniku sv. Roka (v popoldanskih urah). Info na tel. 3386985052.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro, ki bo od petka, 14. do nedelje, 16. avgusta, na B'lancu na Proseku.
KRU.T sporoča, da so društveni prostori zaprti do 14. avgusta.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo zaradi poletnega dopusta zaprta do 14. avgusta. Do 28. avgusta pa bo odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00.
ZSKD obvešča, da bo tržaški urad zaprt do 14. avgusta. V poletnem času, do 28. avgusta vključno, pa bo odprt od 9. do 13. ure.
DSMO KILJAN FERLUGA vabi k sveti maši v slovenščini, na veliki šmaren, v soboto, 15. avgusta, ob 12.30 v cerkvi v Starih Miljah. Mašo bo daroval župnik Ankarana g. Franc Šenk. Pele bodo cerkvene pevke iz Korošcev. Pridružite se nam!
TPK SIRENA vabi člane in prijatelje na večerjo z glasbo, ki bo v soboto, 15. avgusta, ob 20. uri na društvenem sedežu. Obvezna predhodna prijava na tel. 040-422731.
MAESTRO ALESSANDRO ŠVAB ustanavlja otroški in mladinski zbor Mednarodne Operne Akademije Križ. Info na tel. 349-7730364, 347-1621659 ali info@accademialiricasantacroce.com.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta do 17. avgusta.
FOTOVIDEO TS80, v sklopu Artedna v Lonjerju, prireja tečaj fotografije za začetnike od 19. do 29. avgusta. Info na tel. 329-4128363 (Marko).
AŠD PRIMOREC vabi na Športni praznik v Trebče 21., 22. in 23. avgusta. Bogate ponudbe specialitet na žaru in glasba v živo.
ŽUPNIJA BOLJUNEC priredi v sobo-
to, 22. avgusta, ob 16. uri sv. mašo v Marijini cerkvici na Pečah, v dolini Glinščice pri Boljuncu. Vabljeni še zlasti Marijini častilci, pevci in vsa župnijska skupnost.
ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure.
NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 040-2171044, 333-2939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela).
SKUPAJ Z'GUD'MO (ZAIGRAJMO): godbeniški kamp, namenjen otrokom/mladim od 8 let dalje, bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala). Info na tel. 334-9310000 (Luciano Gergolet) in orkestri/godbe iz Na-brežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč.
AŠD SOKOL organizira »Poletni športni kamp« na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra, za letnike 2001-2008. Prijave do 25. avgusta na tel. 340-8556304 (Marko) in 348-8850427 (Lajris) ali na csdasdso-kol@gmail.com.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče pri avtobusni postaji pod bivšo železniško postajo Boršt, na križišču za v Ricmanje. Štartamo ob 20. uri. S seboj prinesite lučko.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in tovariši -SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo meseca avgusta zaprta.
TRŽAŠKI POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare mitnice 15 (L.go Barriera vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088.
ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRAN-CEV v Ul. Rio Primario 1 sporoča, da bo urad meseca avgusta zaprt.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni center »Ple-salček« za otroke od 3 do 8 let od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), in-fo@cheerdancemillenium.com.
PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6 do 14 let v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade 1. septembra. Prijave in informacije na www.zskd.eu, info@zskd.eu, 040635626.
ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. s. Francesco 20, 2. nadstr.). Info na in-fo@zskd.eu ali tel. 040-635626.
0 Prireditve
FOTOVIDEO TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Pavla Morelja »Pogledi v naravo«, ki je v gostilni na Opčinah (nasproti cerkve).
V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini, v čast zavetniku Sv. Roku, bo od 13. do 23. avgusta na ogled razstava »Nabrežina - V krajih tradicije«: slikarska, grafična in kiparska dela, mozaiki in fotografije za odkritje teritorija. Razstavljata tudi Eugenio in Maria Pancrazi iz Doline. Urnik: ob sobotah in praznikih, od 18. do 22. ure.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 21. avgusta, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje kiparske razstave Mirsada Begica »Zapisi v materiji«. Dela in avtorja bo predstavil kurator razstave Denis Volk.
FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta.
Prispevki
V	spomin na strica Danila Miliča daruje Zvonko Milič z družino 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na drago Sabino Širca - Šu-man darujejo sestrična Marica, Jožko, Ani in Frida 60,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin Danilu Sardoču daruje pro-seška klapa 300,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk Prosek - Kontovel.
Ob 16. obletnici smrti Milana Švaba daruje sin Igor 75,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Ob 14. obletnici smrti Manči Švab daruje nečak Igor 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor od Novega Sv. Antona.
Namesto cvetja na grob prijatelja Gior-dana Cherbancicha daruje družina Kocjan 25,00 evrov za Združenje VOLOP Opčine.
Ob 1. obletnici smrti soseda Giulia Be-vilacque daruje družina Kocjan 25,00 evrov za Združenje VOLOP Opčine.
Ob priliki rojstnega dne Silvana Ferlu-ge darujeta Majda Terčon in Renato Rupel 100,00 evrov za ureditev strelišča na Opčinah.
V	spomin na Danilota Miliča daruje Marija Pirc 100,00 evrov za MoPZ Rdeča Zvezda.
V	spomin na Slavka Avsenika daruje družina Scocchi / Skok 50,00 evrov za Sklad Bubnič Magajna.
Mirno je odšel naš priljubljeni mož, oče in nono
Silvo Sossi (Laufr)
Žalujoči
žena Cecilija, sinova Valter in Adriano z Normo ter vnuka Jan in Niko
Pogreb bo v petek, 14. avgusta, ob 13.30 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Opčine, 12. avgusta 2015
Pogrebno podjetje Alabarda
Žalovanju se pridružujejo
sestra Pierina ter brata Aurelio in Rudi
Dragi Adriano, ob izgubi očeta iskreno sožalje tebi in tvojim dragim.
Edi, Irene, Jani, Lida, Miloš, Mira, Tanja in Živa
Ob izgubi dragega očeta izrekamo iskreno sožalje Adrianu in Valterju
vsi pri košarkarski sekciji AŠD Polet
Ob izgubi dragega očeta izreka iskreno sožalje Adrianu, Valterju in družini Sossi
AŠZ Jadran
Ob izgubi dragega očeta izrekajo Valterju in svojcem iskreno sožalje
Upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Zadružne Kraške Banke
8
Torek, 11. avgusta 2015
KULTURA
/
glasba - Zaključil se je No Borders Music Festival
Pod očarljivim Kaninom odmeval Savorettijev glas
Ob koči Gilberti je v nedeljo nastopil pred 2000 poslušalci
Prizorišče in Savoretti med nastopom
simone di luca, pd
Rok zvezdniki so nas navadili na najrazličnejše, bolj ali manj ekstrava-gantne lokacije svojih nastopov. Prvi so se zanje odločili Beatlesi, ki so davnega leta 1969 zapeli na strehi londonske založbe. Dve desetletji kasneje so Pink Floy-di nastopili na plavajočem odru pred beneškim Trgom sv. Marka. Irska skupina U2 je zapela na strehah v Los Angelesu in Londonu, legendarni The Boss (Bruce Springsteen) je pred nekaj tedni nenapovedano nastopil v newyorškem baru. Glasbene festivale so prirejali in prirejajo sredi polj (Woodstock) in puščav (Burning Man). Za glasbo očitno res »ni pregrad in ne mej« ...
Trbiški No Borders Music Festival najbrž ne bo našel mesta v zgodovini glasbe, se pa lahko ponaša s tako lepimi lokacijami, da ti ob njih zastane dih. Med petimi koncerti, ki so jih krajevno podjetje za turistično promocijo in njegovi
partnerji vključili v letošnji festival, sta dva potekala v v naravi. Remo Anzovi-no je v soboto zaigral na klavir ob vznožju Mangarta in s svojimi skladbami razveselil okrog tisoč poslušalcev, ki so posedli na travnike ob Belopeškem jezeru. Dvakrat toliko ljudi pa je naslednjega dne prisluhnilo Jacku Savorettiju, kantavtor-ju italijanskih korenin, ki se je s svojo kitaro povzpel na 1.850 metrov nadmorske višine. Zaključni koncert letošnjega »brezmejnega« festivala je namreč potekal pred kočo Gilberti in končno postajo nove žičnice Prevala, ki povezuje italijanska in slovenska smučišča.
Pod mogočnim Kaninom se je v nedeljo ob 14. uri zbrala pisana druščina zelo različnih starosti; mnoge je na prizorišče pripeljala žičnica z Nevejske-ga sedla, marsikdo pa je do koče prikorakal v gorniški opremi. Savoretti je priznal, da se je ob pogledu na množico, ki
se je zanj odpravila na dvourni vzpon, skoraj ganil. Njo in vse ostale je razveselil z nekaj več kot enournim nastopom, med katerim je pod žgočim avgustovskim soncem predstavil izbor svojih uspešnic: tako tiste z najnovejše plošče Written in Scars kot pesmi, ki jih je pisal in pel na začetku svoje glasbene poti, ko ga ni, kot je hudomušno pripomnil, nihče povohal. Med ljudmi, ki so posedli po melišču, na travnikih in stolih (ali preživeli koncert v vrsti pred edinim aparatom za točenje piva ... kar je bila tudi edina negativna plat sicer dobro organiziranega dogodka), je bilo slišati italijansko, furlansko, slovensko in nemško govorico. No Borders Music festival je tako ponovno upravičil svoje ime. Pogled na Savorettija in mogočne skale za njegovim hrbtom pa bo najbrž ostal še dolgo zapisan v spominu vseh, ki so se v nedeljo povzpeli pod vrh Kanina. (pd)
IZ MORJA V ... PESEM
Bruna Marija Pertot:
Pasji dnevi
Zemlja rjava, bolna
od pričakovanja, čakala je že predolgo, več ne upa, več ne sanja. Ne izpusti je Sirius skrivnostni in Pes po nebu obrača rumeno iskreče se oko.
Hlepi po senci človek in žival in kako blizu, preblizu je nebo.
Počasi,
prepočasi sonce se
Angelinin tretji film
V ameriške kinematografe novembra prihaja tretji film Angeline Jolie z naslovom By the Sea. V središču bosta zakonca, ki v 70. letih potujeta po Franciji. Drama, v kateri bo nastopila s soprogom Bradom Pittom, ne bo prizanesla z razmazanimi ličili, tabletami in klofutami, poroča britanski Guar-dian.Protagonista sta zakonca, ki sta primorana ponovno ovrednotiti svoj odnos, potem ko v obmorskem mestu srečata mlajši par. Pitt in Joliejeva sta prizore za film snemala na lanskem poročnem potovanju, vendar ti kljub slikoviti okolici, sodeč po prvem napo-vedniku filma, niso prav nič romanti-
pomika
in roj omamljenih teles iz brona, v objemu morja zre v nebo: o, žgi nas, žgi nas, Amon Ra. To pasji dnevi so in noči so pasje. Izpijmo jih do dna!
(Bruna Marija Pertot, Ti navdih in jaz beseda, Mladika, 2008, Trst)
čni. Kot je povedala igralka, ki se je z režijo že spoprijela v filmih V deželi krvi in medu in Nezlomljiv, tovrstne brezkompromisne in krute filme rada gleda, a v njih običajno ne nastopa. (STA)
stripi - V galeriji Salsaverde v Izoli na ogled razstava Andreja Štularja
Evropa umira in Zverinice iz Rezije v stripu
Osrednji del Štularjeve razstave Iz kota je posvečen nastajajočemu stripalbumu Kronike - Na ogled do 4. septembra
V galeriji Salsaverde v Izoli je na ogled razstava stripov avtorja Andreja Štularja. Osrednji del pregledne razstave z naslovom Iz kota je posvečen nastajajoči knjižni izdaji - stripalbumu z naslovom Kronike, ki predstavlja svojevrsten družbeni »časosled«, osnovan na izrezkih iz različnih tiskanih medijev. Album, zbirka kratkih stripov, izide septembra v okviru založniškega programa revije Stripburger. Pisan kompendij vsakovrstnih novic in vesti minulih dvajsetih let je Štular uporabil kot temelj hudomušnih, a tudi pretresljivih pripovedi, ki s svobodno interpretacijo raznoterih dogodkov ustvarjajo paralelno kroniko zgodovine, ironični in bizarni koktajl resničnih dogodkov in povsem fiktivnih razpletov. Na razstavi si je mogoče ogledati še serijo natisnjenih slik (prin-tov) oziroma objektov iz knjižice Bežimo, svet se podira!, s katero je avtor poustva-ril eno izmed pripovedi iz znamenite zbirke pravljic Zverinice iz Rezije in so že na voljo tudi v knjižni obliki. Prezreti ne gre niti stripovske upodobitve znamenite Evrope umira Srečka Kosovela, s katero Štu-lar ponuja inovativno interpretacijo aktualnega dogajanja v družbi.
Andrej Štular deluje na področjih ilustracije, kiparstva, oblikovanja lutk in scenografije, stripa, slikarstva, fotografije in filma. Je član ljubljanskega kolektiva Strip Core in lutkovnega gledališča Nebo. Poleg izvedbe mnogih odrskih in razstavnih projektov je v preteklih letih nastopil tudi na
nekaterih mednarodnih festivalih stripa in neodvisnega filma. Izdal je štiri samostojne stripovske albume: Lustri, Kompost, Živa sem! in Bežimo, svet se podira! Značilno za njegovo delo je povezovanje različnih likovnih tehnik in reciklaža, na vsebinski ravni pa se pogosto loteva tem, ki prevpra-
Desno Zverinice iz Rezije, levo Evropa umira
roša
šujejo človekovo bit, njegovo identiteto oziroma položaj v ustroju sodobnega sveta.
Razstava Iz kota je v galeriji Salsaverde v Izoli na ogled do 4. septembra, od
ponedeljka do petka med 16. in 20. uro, ob sobotah pa je ogled možen tudi v dopoldanskem času med 10.30 in 12.30.
RoŠa
Od dneva, ko so leta 2009 prenovili madžarsko kapelico, se je po občinski cesti pri Vižintinih močno povečal promet. Iz leta v leto narašča število obiskovalcev kapelice, ki je posvečena madžarskim vojakom, umrlim v prvi svetovni vojni. Večina obiskovalcev seveda prihaja iz Madžarske. Do nje se pripeljejo z osebnimi avtomobili, predvsem v toplejših mesecih pa tudi z avtobusi. Ravno zaradi avtobusov se je pred dnevi udrl rob občinske ceste sredi Vižintinov.
»Cesta pri Vižintinih ni bila načrtovana za težja vozila. V zadnjih letih se je povečalo število avtobusov, tako da se je cesta udrla. Škoda je precejšnja, za popravilo bo potrebnih več deset tisoč evrov,« pojasnjuje doberdobski župan Fa-bio Vizintin in dodaja, da bodo zaprosili civilno zaščito v Palmanovi za pomoč pri sanaciji udrtega cestišča. »Upam, da nam bo civilna zaščita pomagala pri ureditvi zadeve, za kar sami nimamo dovolj denarja,« pravi župan. Ravno v prejšnjih dneh je podpisal odlok, ki prepoveduje avtobusom vožnjo pri Vižintinih. »Za avtomobilski promet in torej za domačine ni nobene omejitve, saj avtomobili ne povzročajo težav. Drugače je z avtobusi. Ti se lahko pripeljejo do Devetakov, kjer imajo na razpolago prostor za obračanje, vendar po občinski cesti ne sme-
bumbaca
Občina je prepovedala dostop avtobusom, ker pa nima denarja za odpravo škode, bo za pomoč zaprosila civilno zaščito
jo dalje proti Vižintinom,« še pojasnjuje župan.
Da je kapelica privlačna kot magnet, znajo najbolje povedati domačini. Največ obiska beležijo v obdobju od pomladi do jeseni, med obiskovalci so v glavnem Madžari. Pozimi večinoma prihajajo z osebnimi avtomobili, v toplejših mesecih pa se večje skupine pripeljejo z avtobusi. Med poletjem se skozi Vižin-tine peljeta vsaj po dva avtobusa na teden; pred kratkim je do kapelice prišlo kar deset avtobusov naenkrat. Če ni posebnih svečanosti, obiskovalci postane-
jo pred kapelico od deset do dvajset minut. Ogledajo si njeno zunanjost in skozi ograjo še notranjost; madžarski obiskovalci pred kapelico radi obesijo venec s trakovi v barvah madžarske zastave, včasih tudi zmolijo in zapojejo kako domovinsko pesem. Madžari sicer imajo dve pesmi, ki opevajo Doberdob in boje na njegovi planoti med prvo svetovno vojno. Ena izmed dveh opeva madžarskega vojaka, ki misli na mamo in se sprašuje, ali tudi italijanski vojak na drugi strani fronte tako trpi zaradi vojne in se tako kot on spominja svojih najdražjih.
Domačini vedo tudi povedati, da bi ob porastu števila obiskovalcev pri Vi-žintinih potrebovali javno stranišče. Ker ga ni, marsikateri obiskovalec opravi svoje fiziološke potrebe na travniku ob parkirišču pred kapelico. Madžari so se sprva tudi zanimali, da bi pri Vižintinih uredili manjši muzej, vendar zamisel do danes ni rodila nič oprijemljivega. (dr)
GORICA
Pogrebna služba
Z današnjim dnem in do 26. avgusta zbirajo v uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri 34 v Gorici (med 9.30 in 12.30) prijave kandidatov za začasno zaposlitev v pogrebni službi goriške občine. Zaposlena oseba bo skrbela za pripravo trupel, spremljala bo poverjenega zdravnika, skrbela za čistočo in dezinfekcijo prostorov, pomagala pri prevzemu trupel itd. Zaposlitev bo trajala 46 tednov, dela bo za 36 ur tedensko. Projekt družbeno koristnega dela je namenjen osebam v dopolnilni blagajni ali takim, ki so vključene v program mobilnosti po zakonu 223/91, ter delavcem s posebnim denarnim nadomestilom za brezposelnost (gradbeništvo).
/	ALPE-JADRAN, DEŽELA	Četrtek, 13. avgusta 2015	9
APrimorski
~	dnevnik
gorica - Okusi
Sponzorstvo v zameno za promocijo
Goriška občinska uprava je objavila razpis, na podlagi katerega sprejema sponzorje oz. pokrovitelje, ki želijo prispevati vsaj 1.000 evrov ali več ter izkoristiti poulični praznik Okusi na meji za lastno promocijo in oglaševanje.
»Od letošnjega leta dalje bomo podjetnikom nudili možnost, da izkoristijo prepoznavnost Okusov na meji za promocijo lastnega podjetja. Praznik je lani v Gorico privabil več kot 450.000 ljudi, kar pomeni, da je njegovo ime že zelo prepoznavno v širši okolici,« sporoča občina.
Denar, ki ga bodo organizatorji unovčili od podjetnikov, bodo nato ponovno vložili v razvoj prireditve. »Prispevke bomo investirali v še boljšo logistično infrastrukturo praznika, uporabili pa ga bomo tudi za dodatni razvoj Okusov na meji. Letošnja pobuda je le neke vrste preizkušnja za prihodnje leto, ko bomo še okrepili sodelovanje z zasebnimi pokrovitelji,« poudarja občinska odbornica Arianna Bellan. Prošnje za sponzorstvo ali pokroviteljstvo bodo sprejemali do 12. septembra. Razpis je objavljen na občinski spletni strani www.comune.gorizia.it, prošnje pa je treba poslati na elektronski naslov comu-ne.gorizia@certgov.ivg.it. Občina se zavezuje, da bo zainteresiranim podjetnikom odgovorila v roku sedmih dni. Pokroviteljstvo je mogoče zagotoviti v gotovini (najmanj tisoč evrov) ali v obliki storitev (tiskanje materiala, zagotavljanje varnosti, brezplačni avtobusi ...). Občina med drugim napoveduje, da bo pokrovitelja pro-movirala na vsem reklamnem gradivu in tudi na socialnih omrežjih. (av)
SOVODNJE
Arhivi in katalogizacija
Samo do 19. avgusta je še čas za vložitev kandidatur za začasni zaposlitvi, ki ju ponuja občina Sovodnje. Zaposleni osebi bosta pomagali osebju občinskih uradov pri katalogizaciji, urejanju arhivov ipd. Projekt bo trajal 52 tednov, delovni čas bo 36 ur tedensko. Namenjen je osebam v dopolnilni blagajni ali ki so vključene v program mobilnosti po zakonu 223/91 ter delavcem s posebnim denarnim nadomestilom za brezposelnost (gradbeništvo); pogoji so znanje slovenščine, vozniško dovoljenje, višješolska diploma in obvladovanje računalniškega paketa Office. Prijave zbirajo v uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri 34 v Gorici med 9.30 in 12.30.
gorica - Krčenju zdravstvene ponudbe ni še videti konca
Brez sogovornikov
Bolnišnica tvega izgubiti tudi ambulanto za obravnavo sladkornih bolnikov in hospic
Krčenju goriške zdravstvene ponudbe zaradi racionalizacije ni še videti konca. Gorica tvega izgubiti tudi ambulanto za obravnavo sladkornih bolnikov, s preselitvijo oddelka za bolnike v vegetativnem stanju iz doma Sv. Justa na Korzu Italia v splošno bolnišnico pa bi bila ob ho-spic za terminalne bolnike. To je izšlo z včerajšnjega zasedanja občinske komisije za zdravstvo, med katerim se je nekajkrat močno zaiskrilo, letele so težke besede, potrebna je bila nekajminutna prekinitev seje, zato da so se duhovi pomirili.
Razdraženost prisotnih upraviteljev je bila tudi odraz okoliščine, da včeraj v Gorici niso imeli sogovornikov: nikogar ni bilo iz vodstva goriško-južnofurlanskega
zdravstvenega podjetja, ravno nikogar iz vlade dežele FJK, ki izvaja reformo zdravstva. Med občinskimi svetniki so sicer sedeli deželni svetniki Diego Moretti, Rodolfo Ziberna, Ilaria Dal Zovo in Ales-sandro Gratton, stališča dežele pa je nekajkrat zagovarjal le Moretti.
Do največje napetosti je prišlo v prvem delu zasedanja, ko je občinski svetnik Marco Rota prekinil govor župana Et-toreja Romolija, češ da se ne drži dnevnega reda. Župan je vzrojil in odšel iz dvorane. Razprava se je nadaljevala po nekajminutni prekinitvi. Romoli je na odsotno deželo naslovil najprej zahtevo, naj se na svoje mesto vrne dosedanji direktor zdravstvenega podjetja Giovanni Pilati ali pa naj se ga
nadomesti, »saj je to čas pomembnih izbir za goriško zdravstvo, zato si ne moremo privoščiti ne avantur ne improvizacij«. Izrazil je zaskrbljenost zaradi zaprtja oddelka za bolnike v vegetativnem stanju v okviru doma Sv. Justa in opozoril, da s preselitvijo teh bolnikov v zadnje nadstropje splošne bolnišnice bo Gorica izgubila tamkajšnji hospic, kjer izvajajo paliativno oskrbo za terminalne rakaste bolnike. S tem v zvezi je Moretti dejal, da povsod v deželi poteka selitev oddelkov za bolnike v vegetativnem stanju v javne bolnišnice, dodal je še prepričanje, da zaprtje doma Sv. Justa ne bo nikogar oškodovala.
Odbornica Silvana Romana je spomnila na zahtevo, naj bo otroška ambulan-
Med včerajšnjim zasedanjem se je nekajkrat zaiskrilo
bumbaca
ta goriške bolnišnice odprta dan in noč. Dežela je bila pripravljena pristati na odprtje do 20. ure, vendar iz tega ni bilo nič, saj ambulanta sprejema le med 8.30 in 18. uro. Veliko zaskrbljenost je nato včeraj povzročila omemba možnosti, da utegnejo ambulanto za sladkorne bolnike preseliti v Tržič, »kar bi bilo prava katastrofa za to-
vrstne bolnike iz Gorice«.
Pri včerajšnjih udeležencih je bilo zaznati razočaranje, ker se zasedanja ni udeležil nihče iz zdravstvenega podjetja in deželne vlade. Razprava je zato odložena na prvi teden v septembru, ko naj bi izbire dežele prišla v Gorico zagovarjat predsednica Debora Serracchiani.
10
Sreda, 12. avgusta 2015
GORIŠKI PROSTOR
kanal ob soči - Tradicionalni skoki
Z vrtoglave višine
Med tekmovalci Tržačan Pino Auber, prava legenda
V Kanalu ob Soči se mrzlično pripravljajo na letošnje Skoke z mosta, ki jih bodo organizirali ob koncu tedna in veljajo za največji turistični dogodek v obsoški občini. Prve skoke so priredili leta 1989, ko so izkoristili izkušnjo izvedencev iz Mostarja, ki so imeli za seboj že dolgo tradicijo skokov s svojega slovitega mosta. Skakalci iz najrazličnejših držav se bodo letos pognali v Sočo že štiriindvajsetič.
»Dogajanje okrog Skokov z mosta se bo začelo v soboto ob 20.30 s koncertom dalmatinske klape Kumpanji. Vrhunec bo v nedeljo, ko se bo spremljevalni program začel že zgodaj zjutraj,« pravi Vanja Cotič, predsednica Turističnega društva Kanal ob Soči, ki je zadnja leta glavni organizator prireditve. V nedeljo od 8. ure dalje bodo na tržnici prodajali domače izdelke in pridelke, ob 8.30 bodo na parkirišču pri tržnici na ogled starodobna vozila, ob 9.30 pa se bo začel Kanalski krog, in sicer krožni tek po trim stezi in gozdu, start in cilj bosta pred osnovno šolo Kanal. Ob 11. uri bo na vrsti delavnica za mlade skakalce, ki bodo usvajali veščine skakanja v vodo pod mentorstvom izkušenih skakalcev. Ravno z revijo skokov mladih skakalcev, »starih« tudi manj kot deset let, se bo v nedeljo ob 16. uri začel osrednji del programa: s 17-metrskega mosta se bodo v Sočo po-
gnali tekmovalci, ki se bodo pomerili v treh kategorijah, in sicer v skokih na noge, na glavo in v figurativnih skokih.
»Udeležbo je že napovedalo pet skakalcev iz Srbije, pričakujemo seveda tudi veliko tekmovalcev iz Slovenije in iz sosednjih držav. Ni izključeno,
Tržačan Pino Auber (zgoraj) in njegov vnuk Gabriele Auber (levo) med skokom z mosta v Kanalu ob Soči (spodaj)	foto borutjurca
tič, ki se nadeja množičnega obiska.
»Obisk in zanimanje za kanalske skoke naraščata iz leta v leto. Letos računamo na udeležbo od 2.000 do 3.000 ljudi. Mnogi turisti so se že predhodno pozanimali, kdaj potekajo Skoki z mosta, tako da so lahko vnaprej načrtovali počitnice. Zato smo v Kanalu uredili kar štiri dodatna parkirišča,« pravi predsednica krajevnega turističnega društva, ki je zadovoljna s prilivom turistov skozi vse poletje: »V Kanal prihajajo obiskovalci iz domala vseh držav Evropske unije, veliko je tudi Avstralcev in Kanadčanov, ki pri nas včasih tudi prespijo, radi se zadržujejo tudi na urejeni plaži ob Soči. Turiste seveda vabimo na osrednji dogodek Skokov z mosta.«
Po tekmovanju bo v nedeljo ob 18.30 pred osnovno šolo nagrajevanje, za glasbene nastope in plese pa bo poskrbela mladina iz Kanala. Od 20. ure dalje bo še ples z ansamblom Nočni Skok. (av)
da se bo tudi letos kak turist opogumil in skočil s 17-metrskega mosta. Prisotnost je potrdil Tržačan Pino Auber, ki je krepko presegel 70 let, še vedno pa tekmuje in je v Kanalu prava legenda. Ob njem naj bi nastopil tudi njegov vnuk Gabriele,« napoveduje Vanja Co-
H Čestitke
Ob rojstvu Tanje Evelyn Devetak mamici Eriki in dedku Karlu čestitajo Kulturni dom Gorica, Skgz, ŠZ Dom in njuni goriški prijatelji.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.15 »Ant-Man«.
Dvorana 2: 18.15 - 21.00 »Ant-Man« (Digital 3D).
Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Come ti rovino le vacanze«. Dvorana 4: 17.40 - 20.20 - 22.20 »Joker - Wild Card«.
Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 18.00 - 20.00 »Van Gogh, un nuovo modo di vedere«; 22.10 »Pixels«.
H
Šolske vesti
»SKUPAJ Z'GUD'MO« (ZAIGRAJMO):
poletni godbeniški kamp bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Namenjen je otrokom in mladim od 8. leta dalje. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta, značilnega za pihalni orkester (piha-
la, trobila, tolkala); informacije Luciano Gergolet (tel. 334-9310000) in orkestri/godbe iz Nabrežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč.
PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6. do 14. leta v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijave in informacije do 1. septembra: www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel.040-635626.
MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice, ki potekajo v Doberdobu do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujajo jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. Informacije: hi-sapravljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc).
□ Obvestila
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
vabi ljubitelje gledališča, naj se za novo sezono pridružijo dramskemu odseku. Mešani pevski zbor Štandrež vabi nove pevce v svoje vrste. Informacije po tel. 0481-328666 (Božo) in tel. 347-9748705 (Vanja).
AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da so do 28. avgusta uradi v Gorici in Tržiču odprti samo v jutranjih urah.
DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici je do 22. avgusta odprta samo od 9.30 do 12.30 od ponedeljka do sobote.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da je društveni urad na Korzu Verdi 51 zaprt do konca avgusta; informacije po tel. 0481-532092.
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi zaprti zaradi dopusta od 12. do 19. avgusta.
GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da je urad zaprt zaradi dopusta do vključno 28. avgusta.
GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da sta pokrajinska knjižnica in pokrajinski zgodovinski arhiv zaprti do 23. avgusta.
JUS VRH sporoča, da se lahko prebivalci Vrha včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO), ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici je do 14. avgusta zaprta zaradi dopusta.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da so v popoldanskih urah vsi občinski uradi avgusta zaprti. Tehnični urad sprejema po dogovoru po tel. 0481784009.
OBČINA SOVODNJE bo začasno zaposlila dve osebi, ki bosta pomagali osebju različnih občinskih uradov pri katalogizaciji, urejanju arhivov ipd. Projekt bo trajal 52 tednov, delovni čas bo 36 ur tedensko. Namenjen je osebam v dopolnilni blagajni ali ki so vključene v program mobilnosti po zakonu 223/91 ter delavcem s posebnim denarnim nadomestilom za brezposelnost (gradbeništvo); pogoji so znanje slovenščine, vozniško dovoljenje, višješolska diploma in obvladovanje računalniškega paketa Office. Kandidature zbirajo na uradu za zaposlovanje v Ul. Alfieri 34 v Gorici med 9.30 in 12.30 do 19. avgusta.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je zaradi poletnega premora zaprta do 14. avgusta.
SKGZ sporoča, da je goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 21. avgusta.
URAD KMEČKE ZVEZE je zaprt zaradi dopusta do 14. avgusta.
V	NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA prirejajo 22. in 23. avgusta (z možnostjo prenočitve) tečaj za spoznavanje konjev »Horsemanship«; informacije po tel. 331-1583298 (Lu-ca) in tel. 339-3991882 (Erika).
V	NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA prirejajo zeleni teden za otroke od 7. leta starosti od 24. do 28. avgusta in od 31. avgusta do 4. septembra; informacije po tel. 333-4056800 ali na inforogos@gmail.com.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da je goriški urad zaprt do vključno ponedeljka, 17. avgusta.
ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. san Francesco 20, 2. nadstropje). Informacije na info@zskd.eu ali po tel. 040-635626.
H Prireditve
V	GRADEŽU: pod Velariumom bo v četrtek, 13. avgusta, ob 18. uri Enzo Martines predstavil svojo knjigo poezij »Viaggio nell'anima in tre canti« in Michael Sozzi bo govoril o svojem romanu »La zattera«.
V	NOVI GORICI POLETNE PRIREDITVE »STOPIMO SKUPAJ« - na ploščadi za novogoriško občino: danes, 12. avgusta ob 17. uri akrobatsko-gleda-liška delavnica in ob 21. uri plesni performance »Navzkrižni pogledi«. 13. avgusta ob 21. uri večer irske glasbe in plesa s skupino Noreia.
V	FARI: astronomski observatorij (Strada Colombara, 11) bo v sklopu prireditve »Fara pod zvezdami« odprt danes, 12. avgusta, od 20.30 dalje s prostim vstopom; za udobno opazovanje zvezdnih utrinkov organizatorji svetujejo, naj obiskovalci prinesejo s seboj stolico ali ležalnik; več na www.ccaf.it, info@ccaf.it, tel. 0481-888540.
POLETNE PRIREDITVE V TRŽIČU: 13. avgusta ob 21. uri bo na Trgu Falcone e Borsellino projekcija filma »Padding-ton«. 14. avgusta ob 20.45 bo pod pokritim šotorom v Ul. S. Ambrogio koncert skupine Capitolo Zero; vstop prost.
V	NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA bo v četrtek, 13. avgusta, prireditev z naslovom »Degustacija pod zvezdami«: ob 17.30 zbirališče v obi-skovalnem centru, ob 18. uri brezplačen vodeni ogled (z nakupom znižane vstopnice), ob 19.30 enogastronomska degustacija lokalnih pridelkov, ob 20.30 bodo izvedenci astronomskega observatorija v Fari (CCAF) govorili o zvezdah; informacije po tel. 333-4056800 ali na inforogos@gmail.com.
:-/
Šagra protistrup mrtvilu
V	goriškem Podturnu se nadaljuje priljubljena šagra Sv. Roka, ki edina v mestu skrbi, da Goričani ne obupajo zaradi mrtvila. Nocoj ob 20.30 bo glasbeni program posebej namenjen mladim, igrala bo skupina Alta tensione. Jutri ob 20.30 bo k plesu vabila skupina Fantasy, ob 22.30 bo sledila tombola.
Sprostilne dejavnosti
V	parku Basaglia ob nekdanji umobolnici v Ulici Vittorio Veneto v Gorici poteka ob sredah dogajanje pod naslovom DolceMentEstate. Danes ob 18. uri bosta vadba v tehniki Qi gong z bambusovimi palicami in izkustveni laboratorij slikarstva za dušo (udeleženci naj prinesejo belo majico, ki jo lahko umažejo); ob 19. uri bodo sledile zvočna masaža s tibetanskimi zvonovi, energetske izmenjave v tehniki Rei-ki, verbalna terapija in Bachovi cvetovi, ob 20. uri bo še vodena in dinamična meditacija. Možne so tudi individualne vadbe v tehniki Reiki (18.3020.00), zvočne masaže s tibetanskimi zvonovi (20.00-21.00), Shiatsu (19.0021.00), uporaba Angelskih kart in Bachovih cvetov (18.00-21.00). Aktivnosti so brezplačne, organizatorji vabijo udeležence, naj s sabo prinesejo nekaj hrane, pijače ali sveče za skupno uporabo; informacije na tel. 347-8924763 (od ponedeljka do petka 17.00-19.30).
Carmina Burana v parku
V	petek bo Ljudski park na Verdijevem korzu (ob Petrarcovi ulici) v Gorici prizorišče koncerta. Kantato Carmina Burana skladatelja Karla Orffa s starola-tinskimi posvetnimi besedili bodo z začetkom ob 21.30 izvajali pevski zbori Seghizzi iz Gorice, Perosi iz Fiumicel-la, Schiff iz Chioprisa in Free Singers iz Pordenona. Dirigiral bo Italo Mon-tiglio, udeležba bo prosta in brezplačna.
4	Koncerti
GLASBENO POLETJE NA VOGR-SKEM: v cerkvi Sv. Justa bo danes, 12. avgusta, ob 20.30 koncert baročne glasbe skupine Musica Nucis. Skupino sestavljajo sopran Marjetka Luznik, alt Mirjam Pahor, flavtistka Doris Kodelja, violinistka Tina Grego, kontrabasist David Šuligoj in čembalistka Eva Dolinšek; vstop prost.
V GRADIŠČU: 14. avgusta ob 21. uri v galeriji La Fortezza v Ul. Ciotti 25 bo koncert skupine Silvia & Fishes on Friday; več na www.comune.gradis-ca.go.it.
5	Izleti
POHOD OD REZIJE DO TRSTA v sklopu Slofesta bodo od 16. do 20. septembra priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v petih etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16.9.); Brezje - Špeter (17.9.); Špeter - Šte-verjan (18.9.); Števerjan - Mavhinje (19.9.) in Mavhinje - Trst (Borzni trg) (20.9.). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Informacije in prijave po tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli).
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 3403423087 (Paolo).
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Maurizio Roset v kapeli glavnega pokopališča, sledila bo upepelitev; 9.00, Matteo Rolich iz splošne bolnišnice v cerkev v Svetogorski ulici, sledila bo upe-pelitev.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Alfonso Cra-vin iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 12. avgusta 2015
1 1
gorica - Združenje AIPA upravlja dve zavetišči
Zvv	•	• v •	■	•
zapuščenimi živalmi se srečujejo vse leto, ne le v poletnem času
V poletnem času se redno pojavlja problem zapuščanja hišnih živali. V počitniškem času se namreč marsikdo naveliča mačk ali psov in se jih znebi preprosto tako, da jih zapusti ob strani ceste ali drugod. S tem problemom se v nekoliko manjši meri soočajo tudi v goriškem zavetišču za živali, ki ga upravlja združenje AIPA.
»V bistvu je število zapuščenih psov med poletjem približno enako tistemu, ki ga v povprečju beležimo v ostalih mesecih. Pri nas ljudje večinoma zapuščajo svoje ljubljenčke, ker zanje niso zmožni več skrbeti. To so pogosto starejše osebe ali pa dediči preminulih ljudi. Ti se namreč takoj znebijo njihovih živali,« razlaga Ga-briella Furlan, nova predsednica združenja AIPA (Associazione Isontina Prote-zione Animali), ki je sredi julija nasledila bivšo predsednico Claudio Marega.
Združenje AIPA upravlja trenutno dve zavetišči: pesjak je v Ločniku, oskrba mačk pa ostaja v Ulici Scogli. »Po zakonu imajo skrbniki možnost, da pse oddajo v zavetišče, toda le v primeru, ko zanje niso zmožni skrbeti. Za pse je zadeva nekoliko bolj urejena, zakon pa ne omenja mačk, tako da jih ljudje večkrat zapustijo kjerkoli. Naj povem, da smo samo v lanskem letu sprejeli 338 mačk, od teh so jih občani posvojili kar 165, medtem ko nudimo trenutno pomoč približno 60 mačkam,« pojasnjuje predsednica združenja AIPA in dodaja, da so pri psih številke nižje: v lanskem letu so v pesjak sprejeli 46 štirinožcev, občani pa so jih posvojili 44.
Poleg hranjenja skrbijo prostovoljci tudi za zdravje živali: obvezna je steriliza-
Ljubljenčki, ki čakajo na gospodarja
cija samic, mačke, ki so stare več kot dva meseca, pa tudi cepijo. V tem obdobju se predvsem v pesjaku v Ločniku med drugim soočajo z vročinskim valom. »Na srečo je občina pred kratkim namestila nove strehe in pogrinjala nad kletkami ločni-škega pesjaka, ki pse nekoliko obvarujejo pred pekočim soncem. Rešitev je le zača-
sna, saj bodo novembra sadili drevesa, ki bodo gotovo mnogo bolj učinkovita. Zaradi letošnje vročine pa smo pse tudi oblivali z vodo,« pravi Furlanova in navaja, da trenutno skrbijo za približno 25 štirinož-cev, kar je tudi maksimalna zmogljivost novega pesjaka.
Goriško združenje AIPA lahko računa na približno trideset prostovoljcev in na podporo mnogih občutljivih občanov. »Marsikdo nam pomaga s tem, da v veleblagovnicah nakupi nekaj hrane za živali in jo daruje tako, da jo položi v košare, ki se nahajajo pri blagajnah marketov. Nekateri nam hrano dostavljajo neposredno, spet drugi nam pomagajo z denarnimi prispevki. V zadnjem obdobju smo tudi zelo aktivni na socialnih omrežjih. To se nam je takoj obrestovalo. Facebook je namreč odličen kanal, ki nam večkrat pomaga najti pogrešane živali. Poleg tega se je število posvojitev krepko povečalo ravno po zaslugi Facebooka,« ugotavlja Gabriella Fur-
V goriškem pesjaku
bumbaca
lan. »V zadnjih letih zaznavamo vse večjo občutljivost Goričanov za zapuščene pse in mačke. Marsikdo nam pomaga tudi tako, da na svojem domu gosti mačke pred cepljenjem, ko so te najbolj podvržene boleznim. Nekateri dobrodušni ljudje poskrbijo tudi za mačke in pse tistih, ki se odpravijo na počitnice. Ti se lahko obrnejo na nas, mi pa jih bomo napotili k osebam, ki so jim pripravljene pomagati. Med nami pa so žal tudi okrutne osebe, ki živali zastrupljajo,« opozarja predsednica goriškega združenja AIPA, Gabriella Furlan, ki ima načrt, kako dodatno izboljšati življenjske razmere za štirinožce: »Želeli bi zgraditi mačjo oazo, kjer bi lahko učinkoviteje zaščitili živali. Zakoni skrbijo za pse, mačke pa zakonodaja ignorira, zato so še predvsem potrebne pozornosti.«
Z delovanjem združenja in goriških zavetišč za živali se lahko vsakdo seznani prek spletne strani www.aipagorizia.org ali pa FB profila AIPA Gorizia Onlus. (av)
gradišče
Ptičji sejem in pasja tekmovanja
Ob koncu tedna, ki sovpada z velikim šmarnom, bodo v Gradišču na svoj račun spet prišli ljubitelji ptic in domačih živali. Park pri tamkajšnjem krožišču bo namreč v petek in soboto, 14. in 15. avgusta, prizorišče 49. ptičjega sejma, ki ga prireja združenje Ornitologica Giuliana v sodelovanju z občino in ki vsakič pritegne večtisočglavo množico.
Kakor že v prejšnjih letih bo dogajanje spremljal niz dogodkov, in sicer 4. vse-državna razstava psov, sejem cvetja, kmetijskih in vrtnarskih pripomočkov ter ptičjih kletk, 20. mednarodno tekmovanje v t.i. agi-lityju, 17. razstava sokolov, 18. turnir v streljanju s fračo, 17. sejem rabljenega blaga, 15. razstava fosilov, kokošji in zajčji sejem, možno pa si bo tudi ogledati eksotične in hibridne ptice ter najrazličnejše kanarčke. Sodeloval bo tudi naravoslovni muzej iz Jesola, ki bo priredil lastno razstavo,
otrokom do 15. leta starosti pa bo namenjen likovni natečaj. Organizatorji bodo med drugim podelili državno nagrado za ščinkavca Memorial Sergio Franzot in nagrado za liš-čka memorial Gianpiero Paparella.
Program bo v petek pester že od ranega jutra, ko bodo razstavno prizorišče odprli občinstvu že ob 6. uri. Park bo nato popolnoma zaživel ob 8.30, ko se bo začela 4. vsedržavna razstava psov, možno pa se bo tudi udeležiti ostalih že omenjenih pobud, ki bodo potekale tako v petek kakor v soboto. Psi bodo protagonisti zlasti v veliko-šmarensko soboto, ko bo na vrsti državno in vsedržavno tekmovanje v agilityju; prvo tekmovanje se bo začelo ob 8.30, drugo pa ob 14.30. (av)
ronke - Občina čaka na odškodnino
Trg še nedostopen in vandali nekaznovani
Čeprav so minili štirje meseci, ostaja Trg Concordia v Ronkah ograjen in nedostopen. Aprila letos so se namreč nanj znesli vandali, občinska uprava pa bo dala zeleno luč za odpravo škode šele tedaj, ko bo zavarovalnica nakazala odškodnino. Škoda je precejšnja, občinski urad je ocenil, da znaša okrog 8 tisoč evrov. Tokrat pa strošek ne bo bremenil občinske blagajne in posredno tudi občanov, saj bo ron-ški upravi zagotovila denar zavarovalnica. Sklenitev zavarovalne pogodbe je
bila v tem primeru daljnovidna poteza.
Nekaznovani pa ostajajo mladi povzročitelji škode, ki jih »oko« dveh tamkajšnjih videokamer ni ujelo, saj varnostni sistem sploh ne deluje. Aprilski vandali so uničili kar 34 svetil, ki so bila vzidana v tla, in zabojnik za gasilno napravo pod občinsko palačo. Že pred aprilom so vandali povzročili škodo na športnih in šolskih objektih v ulicah Campi in DAnnunzio. Varnostne vi-deokamere so neučinkovite, saj so jih od skupno osmih v občini aktivirali le štiri.
solkan-plave - Kolesarska steza
Odprtje šele jeseni
Na dolžini 350 metrov bodo namestili dodatne varovalne mreže - Stale bodo pol milijona evrov
Na kolesarski stezi
Uradnega odprtja devetkilometrske kolesarske steze med Solkanom in Pla-vami ne bo pred jesenjo. Nanjo se je namreč v začetku julija s pobočja Sabotina zvalila dvotonska skala in se ob padcu na sveže asfaltirano podlago raztreščila na dva dela. Jeklena varovalna ograja je ni uspela zaustaviti.
Po skalnem podoru so pobočje hriba, pod katerim je speljana kolesarska steza, pregledali geologi, na osnovi njihovih ugotovitev pa je republiška Direkcija za infrastrukturo sklenila, da na dolžini 350 metrov namesti dodatne varo-
valne mreže, zato da prepreči morebitne podore kamenja ali večjih skal.
»Geologi so ugotovili, da gre za izreden dogodek in da obstaja majhna verjetnost, da bi se ponovil. Kljub temu bodo namestili dodatne varovalne mreže. Na direkciji bodo na javnem razpisu ponovno izbrali izvajalca, ki jih bo postavil, kar jih bo stalo okrog 500.000 evrov. Uradno odprtje kolesarske steze se bo zaradi nepredvidenega dogodka zavleklo do jeseni,« je poročala novinarka Radia Koper, Nataša Uršič. Kolesarji in sprehajalci bodo morali zato krotiti svojo nestrpnost.
tržič - V Ulici Rossini
Občina je pridobila denar za obnovo športne palače
Z lastnimi sredstvi je že plačala zamenjavo ogrevalne naprave in odstranitev azbesta
Športno palačo v Ulici Rossini v Tržiču bodo obnovili. Tržiško občino so vključili v projekt 1000 cantieri per lo sport v režiji italijanske vlade in inštituta za športni kredit, ki sta namenila skoraj 200 milijonov evrov za vzdrževanje, obnovo in gradnjo 500 športnih objektov v državi. Med temi je tudi tržiški. Občina sedaj lahko računa na 150.000 evrov prispevka in na možnost, da najame 300.000 evrov vredno brezobrestno posojilo za obnovo telovadnice. Dela, ki med drugim predvidevajo zamenjavo oken in vrat ter obnovo stranišč in kurjave, naj bi se začela prihodnje leto. Občinska uprava pa je med tem časom že namenila 50.000 evrov za zamenjavo ogrevalne naprave in 7.500
evrov za odstranitev azbesta, (av)	Telovadnica v Ulici Rossini
Podobe petdesetletnega festivalskega dogajanja
V okviru pobud, ki spremljajo priprave na tradicionalni avgustovski festival folklore - potekal bo med 28. in 30. avgustom -, so v galeriji Art Open Space v Diazovi ulici v Gorici odprli razstavo fotografij, ki dokumentirajo petdesetletno festivalsko dogajanje v mestu. Na ogled bo do 30. avgusta, in sicer vsak dan med 10.30 in 13. uro ter med 16. uro in 19.30, zaprta bo le 15. avgusta; vstop je prost. V galeriji, ki je last Trgovinske zbornice in jo upravlja pokrajina, so prikazane fotografije s sprevodov folklornih skupin po mestu, ki pomenijo vrhunec goriškega festivala; poleg nastopajočih je objektiv ujel tudi obraze občinstva. Poleg tega v razstavnem prostoru predvajajo še posnetke s preteklih festivalov, ki sta jih dali na razpolago Hiša filma in pokrajinska mediateka, restavrirali so jih v laboratoriju videmske univerze in jih premierno odvrteli na letošnjem festivalu Amidei.
Razstava v Diazovi ulici bo odprta do 30. avgusta
bumbaca
12
Sreda, 12. avgusta 2015
MNENJA, RUBRIKE
/
PISMI UREDNIŠTVU
Prosek in njegova izbira
Spoštovani gospod Lupinc in cenjeni gospod Skerlj, odgovarjamo Vama na dopisa z dne 5. in 6. avgusta 2015.
Gospod Lupinc, za vse nas veljate za uglednega, podjetnega in vsega spoštovanja vrednega moža, Slovenca in podjetnika z našega ozemlja. Prav zato so nas Vaše besede razžalostile. Naj Vam nanizamo zakaj:
Sami vemo, da si Prosek in njegov Prosekar zaslužita tako lokacijo kot jo Vi opisujete; da pridemo do tega zaključka pa ne potrebujemo za to primerno izšolanih analitikov! Nikar ne mislite, da nismo tudi mi že sanjali o večjem in lokacijsko boljše postavljenem centru. Od Vas bi pričakovali, da bi se o poteku izbire lokacije, preden se o tem javno razpišete, podrobneje seznanili, še posebno, če nam jo ponujate ex post, se pravi, ko ni mogoče več ukrepati in izboljšati situacije. Vaše besede lahko torej razumemo kot željo po skazitvi veselja.
Od začetne v protokolu obljubljene vsote (govorilo se je o treh milijonih evrov in več) so, iz raznih razlogov, za Center Prosekarja odgovorne inštituci-je končno nakazale samo nekaj več kot štiristo tisoč evrov in vsota bi bila le polovična, ko ne bi v zadnjem hipu posredovala deželna predsednica in novoi-menovani deželni odbornik za kmetijstvo. Njima in Trgovinski zbornici gre po našem mnenju zasluga, da je, sicer večno oškodovani in izropani Prosek, dobil vsaj delček protivrednosti, ki mu pripada. Boj za naše pravice se še ni končal in tudi v tej luči smo deželno predsednico sprejeli z veseljem in jo takoj opomnili, da nam njena poteza vliva (za)upanje, da bodo pristojni uresničili še ostale obljube iz Protokola.
Od akterjev izven vasi bi pričakovali vsaj spoštovanje naše avtonomije do izbire, če že ne spodbude!
Ni Vam in nam potrebno posebej razlagati, da finančna dotacija pogojuje oz. omejuje izbire podjetnika pri uresničitvi nekega projekta. A to žal ni vse, kar morate vedeti: potem ko so objavili razpis za (v začetni obliki "nakup") ureditev Doma, so prišli na dan različni predlogi; eni bi pomenili selitev nekaterih vaških društev, drugi pa so se izkazali kot finančno nezadostni, saj bi omogočali le nakup objekta, ne pa tudi njegovega zagona. Po zaslugi naših deželnih svetnikov nam je uspelo spremeniti namembnost prispevka (ne več samo "nakup" ampak "ureditev") in podaljšati rok koriščenja prispevka. V vasi smo morali pravzaprav čim prej ponuditi uresničljiv predlog, ki bi bil izvedljiv v ča-
su pred potekom roka za porabo sredstev. Ker smo želeli biti realni pri sprejemanju odločitev, saj vemo, kako meljejo rimski mlini, smo se trenutno zadovoljili in usvojili predlog, ki bi zadostil raznim potrebam, ki so po našem mnenju sprejemljive za večino vaščanov. S to izbiro smo si namreč zagotovili, da sredstva dovolijo domači društveni gostilni, da dokonča preureditev še neizkoriščenih prostorov na hišni št. 9. Za dosedanja dela so društveniki že vložili veliko truda in svojih sredstev še pred sprejemom odločitve o javnem sofinansiranju. Obenem se bo s to potezo okoristila vas kot skupnost in ne kak zasebnik; kmečki podjetniki v vasi, predvsem mladi, ki ne razpolagajo z denarjem za izdatne investicije, bodo imeli na voljo prostore za prodajo svojih pridelkov, ostali vaščani, trgovine, obrtniki in gostinci, ki jim vinogradništvo ne predstavlja rednega zaslužka, pa bodo lahko uživali pozitivne učinke delokroga, ki ga bo ustvaril novi Center. V sklopu razvoja centra in povečanega obiska naše vasi pa bi radi ponudili možnost nastavitvenih zmogljivosti, ki bi jih lahko udejanjali tako podjetniki, kot tudi fizične osebe z organizacijo mreže B&B ali razširjenega hotela ipd. Svoje pa bodo, jasno, dobili tudi ostali pridelovalci s Krasa.
Društvena gostilna velja polega tega za nas Prosekane, iz zgodovinskih razlogov, za prvinskega kandidata za Center Prosekarja; naši predniki so pred več kot stoletjem zadrugo ustanovili prav z namenom, da bi po boljših cenah tržili svoje vino. Po mnenju vaščanov je zato bilo Društvo, kot domačini imenujemo zadružno gostilno, edini pravi subjekt, ki lahko gosti tako pomembno središče ter ga zapolni tudi z zgodovino in nadaljuje tradicijo prodaje vina v vasi.
Gostom je na voljo obsežno parkirišče na Mandriji, le lučaj od Društvene gostilne. Prosek leži na glavni kraški prometnici, tik avtoceste in v neposredni bližini mesta Trst, kar ni zanemarljivo, pa je tudi dejstvo, da je z mestom odlično povezano z javnimi prevozi in tudi zaradi tega ne velja za ravno zakotno vas (sicer je mnogo podjetnikov že dokazalo, da se dober produkt iztrži tudi tam). Iz tega izhaja, da bodo na sam uspeh ali propad projekta vplivali drugi dejavniki, ne nazadnje podjetnost in strokovnost upravitelja ter kakovost naših proizvodov.
Mnogim, ki se zgražajo nad tem, da bi lahko sredstva uporabili v druge namene, naj povemo še to, da je sam prispevek bilo mogoče koristiti zgolj za uresničitev Centra in ne za drugačne, prav tako pomembne posege!
Vedite še, da bi se nam samo v vasi, ne da bi se podali do Roune, ponudilo že nekaj možnih izbir, mednje bi sodil tudi nekdajni center ERSA v Brajdah in zato smo se tudi uprli njegovemu zaprtju in preureditvi v samostan; ne nazadnje so tista zemljišča odtrgali slovenskim ljudem in kmečki namembnosti. Na tozadevnih protestnih shodih pa smo, žal, pogrešali Vašo prisotnost!
Glede načrtovanja na jusarskih zemljiščih nas, g. Lupinc, pozitivno preseneča, da so Vaši predlogi na las podobni tistim, ki so jih nekateri vaščani omenili v našem Društvu pred časom. Toda o teh načrtih bomo sami odločali.
Naj ob tej priložnosti tudi mi ponudimo svoj nasvet za nove analize, predvsem tistim, ki se hudujejo nad "potrato", kako so oziroma bodo porabljena sredstva za naš Center. Navajamo nekaj podatkov oziroma vprašanj za v razmislek in presojo o odnosu do kraške grude in pokrajine: koliko so na vrednosti izgubila zemljišča v tržaski pokrajini, ki so podvržena vinkulacijam in ki so večinoma v lasti Slovencev? So se pri lociranju teh omejitev inštitucije posvetovale s predstavniki slovenske manjšine, glede na to da le-te ovirajo družbeni in gospodarski, ne samo kmetijski, razvoj nekega naroda na svojem ozemlju (poleg tega, da so jo čez noč obubožale za več kot 250 milijonov evrov, če upoštevamo samo razvrednotenje cen zemljišč!)? Je v zameno za navedeno osiromašenje in omejitev zasebne lastnine manjšina, bodisi kot skupnost ali posameznik, bila deležna kake protivrednosti ali olajšav (da o izgubljenih priložnostih za nova delovna mesta niti ne govorimo!)? Je vsota 400.000 evrov sploh primerljiva s škodo, ki smo jo utrpeli in katere posledice bomo še dolgo plačevali? Prepričani smo, da ne in smo zato opomnili tudi predsednico Dežele, ki je priznala, da nam je bila storjena huda krivica, da je naš bivanjski in narodni prostor prenatrpan z omejitvami in se zavzela, da bo ustrezno ukrepala. Občutek, ki smo si ga ustvarili ob njenem obisku je, da je naše zahteve razumela. Mi še naprej gledamo na Prosekar iz dveh zornih kotov: kot na novo priložnost in kot sredstvo za izboljšanje pogojev naše (v širšem pomenu) skupnosti.
Gospod Skerlj, gornje besede naj veljajo, mutatis mutandis, tudi kot odgovor na Vaš dopis. Vam in društvu, ki ga zastopate, pa bi radi pojasnili še sledeče.
Nihče ne trdi, da imata praznik in Dom Prosekarja prednost pred ustvarjanjem pogojev za gojenje vinske trte. Res pa je, kot naveličano in do onemoglosti
JEZIK NA OBROBJU
Ednina, dvojina, množina? Večkrat se moram vprašati, ali nam je popolnoma jasno, kako in kdaj jih uporabljamo.
Čeprav je marsikdo pri nas prepričan, da se glede števila stvari nikdar ne zmoti, nam govorijo naši vsakodnevni članki drugače.
Vsi vemo, da imamo tako posamezniki kot tudi narodne skupnosti najrazličnejše probleme. Če jih je več skupaj in se združijo v celoto, se preimenujejo v problematiko. Problematika je vedno široko zastavljena, lahko je šolska, družbena, zgodovinska, sega torej na najrazličnejša področja in se ne ustavlja ob posameznih problemih. Ker že sama po sebi zajema celoto vseh področij, ne more imeti ne dvojine, ne množine, saj običajno ne razmišljamo in ne razpravljamo o dveh, treh ali več celotah problemov.
Pri nas pa vedno in povsod berem samo o problematikah, kakor da problemov sploh ne bi imeli. In kaj se skriva za temi »priljubljenimi« problematikami? Čisto navadni napačno poimenovani problemi. Za Slovence neprimeren volilni zakon je za nas problem, medtem ko zajema problematika širši okvir, kar pomeni celotno volilno problematiko. Za probleme skušamo najti rešitve, o problematiki predvsem razpravljamo.
Isto velja za vse podobne izraze. Lahko poznam in rešujem celo vrsto tem,ne vem pa kje naj začnem pri njihovem skupku - tematiki, ki je lahko ljubezenska, politična, ekonomska, torej široko zastavljena.
V italijanščini je raba teh izrazov večkrat nekoliko drugačna, zato bodo naši pisci kar ostali pri množinskih tematikah in problematikah, ki jih v slovenščini ni mogoče razstaviti na njihove prafaktorje, pozabili pa bodo pravilno poimenovati naše resnične teme v probleme in težave, ki jih upravičeno uporabljamo v množini.
Podobno se nam godi, ko se srečujemo z glagolniki in razpravljamo o gla-golskih dejanjih, ki se skrivajo v tem imenu. Glagolniki so samostalniške glagol-ske oblike, ki pomenijo dejanje ali stanje. Ker niso pravi samostalniki, nimajo ne dvojine ne množine.
Kdo zna razložiti, kaj sta dve pisanji ali tri pisanja, ali pa dve petji ali tri petja? Take množinske oblike so naša »tumejska« posebnost. Njihov izvor je v italijanščini, ki nima več glagolnikov; preoblikovala jih je v prave samostalnike. Ker mislimo, da so razmišljanje, hoja, plezanje, igranje tudi v slovenščini pra-
vi samostalniki, jih zelo pogosto uporabljamo v množini.
Takih množinskih oblik smo že vajeni, zato nas kljub nepravilnosti ne vznemirjajo več, saj je vsako opozarjanje nanje »bob ob steno«. Resnično pa sem se začudila, ko sem prejšnji mesec prebrala naslov: »Preveč škodljivih prahov«. Mislila sem, da je prah sestavljen iz množice prašnih delcev, ki se naberejo na kakšni podlagi ali pa krožijo po zraku.Posebno lepo jih vidimo v sončnem žarku.
Če hočemo zaznamovati količino, rečemo, da je kje malo, dosti, veliko prahu.
Naš, v časopisu zapisan izraz, »preveč prahov« me opozarja, da izgubljamo čut za pomensko razsežnost posameznih besed.
Več o tem prihodnjič.
Lelja Rehar Sancin
ponavljamo, da bi omenjeni prispevek za Center sicer izgubili. Na Proseku, k sreči, sobivajo različne duše in interesi, saj se bavimo tudi s panogami, ki niso izključno vinogradništvo.
V vasi delujejo godbeno društvo, pevski zbori, dramsko društvo, mladinski krožek, taborniki in skavti, športna društva in še bi lahko naštevali, ki skozi celo leto nesebično soustvarjajo živo in pestro vaško realnost. Vaški praznik sv.Martina je tako priložnost, ki nam je posebno pri srcu, saj predstavlja del naše bogate kulturno-zgodovinske dediščine. Dobrodošla nadgraditev praznovanja vaškega zavetnika pa zagotovo predstavlja obuditev Prosekarja kot izvirne slovenske metode pridobivanja penečega se vina in ohranjanje z njim povezanih običajev. Mi želimo temu dragocenemu vinu, pričevalcu slovenske identitete na tej zemlji, postaviti živ spomenik kot pomnik delu in iznajdljivosti naših prednikov, vodilo pa nam je ravno ljubezen do naše zemlje in kulture!
Strukture kot so AIAT, vinoteka in Expo Mittelschool, ki jih Vi omenjate, za razliko od našega centra, nimajo za sabo tolikšne tradicije in ekonomske teže. Nanašamo se na zgodovino našega Pro-sekarja, na razširjenost in odmevnost, ki jo po svetu ima penina, ki se je iz njega razvila. Neuspeh je seveda možen, za uspeh pa se bomo morali zavzeti in potruditi vsi mi, ki živimo in ki nam je mar za naš teritorij.
Vsak subjekt, tudi vaška skupnost, suvereno odloča o svojem delovanju in si sam, po svoji uvidevnosti, izdela svojo prednostno lestvico. Naša vas je bila postavljena pred dejstvo, da izbere med sicer zmajšanim prispevkom za ureditev Doma Prosekarja in ničemer. Morda bi se v kaki drugi sredi odločili drugače, mi smo na javnih sestankih in občnih zborih ubrali to pot.
Ravno zato, ker se zavedamo težav povezanih z obdelovanjem zemlje na Krasu in še toliko večjih problemov pri obnovitvi naših bregov ter povečanju proizvodnje, snujemo nove projekte, ki bi omogočili razvoj delovanja mladih proseških vinogradnikov in podjetnikov nasploh. Kajti vemo, da sami žulji na dlaneh, brez treznega razmišljanja in jasne strategije, ne pripeljejo daleč. Tako nas uči kmečka modrost naših prednikov.
Zelo neljubo je odgovarjati nekomu, ki ti, tudi posredno, preko svojih ugotovitev, pripisuje krivdo, da ne spoštuješ svojih prednikov, ne ljubiš svoje zemlje ali da je ne ljubiš dovolj. Tozadevne izjave bomo jemali kot spodrsljaj, so pa nerodne in žal tudi skrajno neuglaje-ne, če ne že žaljive.
Mi smo trdno zaverovani, da je treba naš teritorij in njegove pridelke ter naše ljudi podpirati in promovirati. Ključ uspeha naše skupnosti vidimo le v složnem sodelovanju vseh dejavnikov, ki delujejo na našem ozemlju. Naš dopis noče biti polemičen, zato toplo vabimo vse kraške vinogradnike, da nam priskočijo na pomoč in sodelujejo pri uresničitvi naših sanj in načrtov med katere v sam vrh po prioritetah sodi, kot je iz naših dejanj razvidno, izboljšanje razmer v kmetijstvu. Vedno boste, kot slovenski kmetje, dobrodošli pri nas doma!
Z odličnim spoštovanjem,
Claudio Cerniava, predsednik Društvene Gostilne Prosek Sandor Bukavec, predsednik Jusarskega Odbora Jan Sossi, predsednik Zadruge Kulturni dom Prosek Kontovel Gabrijel Milič, predsednik Mladinskega krožka Prosek Kontovel Daniel Grbec Borut Sardoč Žarko Bukavec
Borštanski pasijon
Živim v Borštu in tako kot mnogi drugi doživljam nevšečnosti, ki jih povzročajo javna dela. Zadnjega informativnega sestanka o njihovem poteku se nisem udeležila, oziroma, tja sem se namenila, a ko se je skozi odprta okna
I1IA
Srenjske hiše na cesto slišalo vpitje in prerekanje v slogu najbolj zanikrnih televizijskih političnih psevdodebat, sem raje šla k sosedi na klepet. Pred nekaj leti smo v vasi doživljali (in preživeli) podobne razmere. Takrat smo dobili plinovod za gospodinjstva, podobno kot tokrat je bilo kopanja kar veliko, glavna cesta skozi vas je bila celo poletje zaprta, le da so bila dela enostavnejša, saj so polagali eno samo cev. Nazadnje naj bi cesto tudi na novo asfaltirali, a tega nismo dočakali. Podjetje, ki je bilo zadolženo za izkop, je s kirurško natančnostjo z asfaltom prekrilo le traso izkopa. Glavni vhod v našo hišo je ob glavni cesti, od asfaltla nas loči le nizek hišni prag. Ker se je z nanosom novega asfalta naklon ceste nekoliko spremenil, mi odtlej ob vsakem večjem nalivu voda priteče v predsobo. Odtočni kanali za meteorne vode pa so leta zanemarjeni in ponekod tudi popolnoma zamašeni. Toda, ker so prejšnji občinski upravitelji v predvolilni kampanji obljubljali, da bodo v Borštu obnovili tudi ceste, smo na to samo čakali, dočakali pa nismo. Priznam, da s trepetom pričakujem prihodnje tedne, ko se bo gradbišče pomaknilo do naše hiše. Izkop bo namreč potekal slab meter od vrat in okna dnevne sobe, hrupa bo torej na pretek, morda bo tu pa tam popokal tudi omet, stanovanje se bo napolnilo s smradom dizelskega goriva, motornega olja in pregretih pnevmatik bagerja. Izkušnja uči: stanovanje bom lahko zračila le pozno zvečer ali navsezgodaj zjutraj, v upanju, da mi bo pri tem pomagala osvežujoča sapa, ki priveje iz Klinšce. Zagotovo pa se zaradi tega ne bom hodila kregat z županom, odbornikom ali z delavci.
Je pa ta cestna zapora v vasi tudi zabavna, saj se človek kar ne more naču-diti, koliko je na svetu nepremišljenih voznikov, ki kljub številnim opozorilnim tablam zapeljejo po Jezeru v našo vas. Pred gradbiščem, na cesti kjer je komajda prostora za malo večji avtomobil, obračajo, obupujejo in bentijo. Dočakala pa sem tudi velik, bleščeče nov avto-dom, takoj za njim pa tri ali štiri avtomobilske ''zaritnike'', prepričane, da če bo avtodomu uspelo, bo tudi njim. A jim ni. Vsi so se morali z vzvratno vožnjo pomikati do točke, primerne za obračnje. Pri sosednji hiši se cesta še nekoliko zoži, avtodomar s svojim kvartirjem na kolesih je moral tako vzvratno dobesedno skozi šivankino uho. Njegove mučeniške obrazne mimike in fizičnega napora ni mogoče opisati, o kozjih molitvicah ostalih udeležencev v tem spretnostnem šovu, pa raje ne bi. Prepričana pa sem, da če bi občinski redarji kjerkoli med Jezerom in Borštom nediscipliniranim voznikom delili globe, saj navsezadnje kršijo prometne predpise, bi se občinski proračun zavidljivo hitro povečal. Mimogrede pa bi mladeniču, ki je o bor-štanskih zdrahah poročal v Dnevniku namignila, da odkar vem, se ljudje vozijo PO cesti, hodijo in kolesarijo PO stezah in kolovozih, ne pa PREKO njih. Ni mi jasno, kako to izgleda, je pa zagotovo precej nespametno početje. Prav tako mi ni jasno modrovanje na koncu članka o potrpežljivosti vaščanov in ''zdravi pameti vpletenih tehnikov'' (Le kdo za vraga naj bi to bili?) Kanček zdrave pamet bi morali uporabiti takšni, ki so prepričani , da imajo samo pravice, dolžnosti pa so zanje le nepomemben privesek omikanega žitja in sožitja.
Lep pozdrav
Mima Kapelj
Sreda, 12. avgusta 2015 1 3
Mourinho spodil lepo Evo s klopi
Na klopi londonskega Chelseaja je po prvem prvenstvenem krogu prišlo do nepričakovane spremembe. Kot poroča londonski Telegraph zdravnica Eva Carniero ostaja v štabu Chelseaja, ampak ne bo več sledila ekipi na treningih in med srečanji. Odločitev naj bi prejel sam Jose Mourinho, saj naj bi zdravnica med zadnjem srečanjem proti Swanseaju v vsaj enem primeru ravnala prenagljeno in prisilila ekipo na igranje le z devetimi možmi.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
»Hulka« Hartinga ne bo na SP v Pekingu
Olimpijski zmagovalec v metu diska Nemec Robert Harting je zaradi poškodbe križnih kolenskih vezi odpovedal nastop na atletskem svetovnem prvenstvu, ki bo od 22. do 30. avgusta v Pekingu. Tridesetletnik je bil leta 2009, 2011 in 2013 tudi trikrat zapored svetovni prvak v metu diska, v kitajski prestolnici pa ne bo mogel braniti naslova. Nemec, ki je postal slaven zaradi svojih »energičnih« proslavljanj (na sliki) in si tako zaslužil vzdevek Hulk, obljublja vrnitev v Riu.
evropski superpokal - V izenačeni tekmi po podaljških slavili Katalonci
Barcelona - Sevilla 5:4
plavanje
Kristian Vidali izven finala na 100 m prsno
Finalni nastop na 100 m prsno je zamudil le za 5 stotink, lahko pa se ponaša z novim osebnim rekordom 1:05,18. Vidaliju je torej le za las spodletel nastop med najboljšo deseterico na mladinskem DP v kategoriji juniores, ki poteka te dni v Rimu, danes pa ga že čaka druga možnost, in sicer nastop na 200 metrov prsno.
Vidali je svoj najboljši čas na 100 m prsno izboljšal za dve de-setinki, dva plavalca pa sta naredila še boljši kakovostni preskok in se v finalu uvrstila z 9. in 10. najboljšim časom. »Res si nisem pričakoval, da se bosta dva plavalca toliko izboljšala. Resnici na ljubo sem nekoliko razočaran, že jutri (danes op. av.) pa bom spet lovilfinale na dvojni razdalji. Opazil sem, da mi tudi daljša razdalja vse bolj leži, vendar bom moral dati vse od sebe,« je povedal Vidali, ki mu je včerajšnje 11. mesto najboljši rezultat na mladinskem DP.
Član plavalnega kluba Rari Nantes iz Trsta je z možnostjo plavanja v odprtem bazenu pri Foru Italicu izredno zadovoljen, saj kot nam je dejal ni nikdar plaval v boljših pogojih. Na tribunah pa je opazil tudi italijanska plavalca Marca Orsija in Matea Rivolta, ki sta pred dnevi nastopala na SP v Kazanu.
17-letni Repenc bo danes ob 10.40 lovil mesto v finalu na 200 metrov prsno, čaka pa ga tudi nastop na 50 metrov. (mar)
TBILISI - Nogometaši Barcelone so letošnji zmagovalci evropskega superpokala. V Tbilisiju so po podaljšku premagali Sevillo s 5:4 (4:4, 3:1) in petič osvojili to lovoriko.
Stadion Boris Paichadze Dinamo Arena, gledalcev 54.550, sodniki: Collum, Connor (oba Škotska) in MacGrath (Irska).
Strelci: 0:1 Banega (3.), 1:1 Messi (7.), 2:1 Messi (16.), 3:1 Rafinha (44.), 4:1 Suarez (52.), 4:2 Reyes (57.), 4:3 Gameiro (72./11 m), 4:4 Konopljanka (81.), 5:4 Pedro (115.).
Barcelona: ter Stegen, Pique, Dani Al-ves, Mascherano (od 93. Pedro), Mathieu, Rakitič, Busquets, Iniesta, Rafinha (od 78.
Barcelona je zmagala, a Sevilla je bila ves čas enakovreden nasprotnik
ansa
Bartra), Suarez, Messi.
Sevilla: Beto, Tremoulinas, Rami, Coke, Krychowiak, Krohn-Dehli, Iborra (od 80. Mariano), Reyes, Banega, Vitolo, Ga-meiro (od 80. Immobile).
Rumeni kartoni: Mathieu, Pedro, Al-ves; Krychowiak, Coke, Banega, Immobile, Krohn-Dehli.
Tekma v Gruziji je navijače v Tbilisi-ju zagotovo zadovoljila. Potem ko je Barcelona, aktualna evropska prvakinja, povedla s 4:1, je bilo le malo tistih, ki so verjeli v vrnitev Seville. Toda prav to se je zgodilo. V podaljšku pa je Pedro, za katerega se resno za-
nima Manchester United, prinesel zmago Kataloncem.
Prvi polčas je bil v slogu prostih strelov. Prvi trije zadetki na tekmi tekmi so bili doseženi prav iz prostih strelov. Že v tretji minuti je Sevillo v vodstvo popeljal Ever Ba-nega, potem ko je zadel z 20 metrov. To je bil tudi najhitrejši zadetek v evropskem su-perpokalu.
Že štiri minute pozneje je na drugi strani z enako mero vrnil Lionel Messi, ki je z 19 metrov posnemal argentinskega rojaka. V 16. minuti pa je Messi znova opozoril nase, saj je znova s prostega strela zadel za 2:1, potem ko se je žoga v mrežo odbila od okvirja vrat, tako da je bil vratar Seville brez možnosti. Tik pred koncem polčasa je Barcelona prišla do tretjega gola, potem ko je po podaji Luisa Suareza iz bližine zadel Rafinha.
Toča zadetkov se je nadaljevala v drugem polčasu. Najprej je v 52. minuti Luis Suarez povišal na 4:1, Sevilla pa se je začela vračati v igro v 57. minuti, ko je zadel Jose Antonio Reyes. Rafinha je zatem spet oplazil okvir Sevillinih vrat, a Andaluzijci so bili natančnejši v 72. minuti, ko je najstrožjo kazen unovčil Kevin Gameiro.
V 81. minuti pa je Sevilla izenačila, po podaji Cira Immobileja je žogo v praktično prazno mrežo poslal Jevgen Konopljanka. V 90. minuti je bil blizu zmage spet Messi s prostega strela, a je žoga znova zadela okvir vrat.
Sledili so podaljški, v prvem ni prišlo do odločitve, zato pa je v drugem. V 115. minuti je Messi izvedel prosti strel z 18 metrov, Beto je žogo po drugem poskusu odbil a le do Pedra, ki jo je iz bližine poslal v mrežo. Po zadetku je imela Sevilla še dve lepi priložnosti za novo izenačenje, toda natančnost strelov ni bila dovolj dobra za spremembo izida.
£Primorski
~	dnevnik
nogomet - Turčija
Zopet streljali na nogometaše Fenerbahčeja
ISTAMBUL - Nogometaša Fenerbahčeja Mehmet Topaa in Uygar Mert Zeybek sta po zaslugi neprebojnih stekel preživela strelski napad v svojem vozilu, medtem ko sta se včeraj dopoldan vračala s treninga. Vozilo so s strelskim orožjem napadli neznanci, dogodek pa ima žal neljub precedens, saj so bili nogometaši Fe-nerbahčeja pred štirimi meseci že žrtve napada na moštveni avtobus. Tudi takrat so vsi člani turškega prvo ligaša preživeli strele z ulice, ranjen pa je bil voznik avtobusa.
Romagnoli k Milanu
MILAN - Italijanski nogometni prvoligaš Milan se je okrepil z branilcem Alessiom Romagnolijem. Zdaj že nekdanji igralec Rome je z novimi klubom podpisal petletno pogodbo.
Rdeče-črni so za 20-letnega obrambnega igralca plačali 25 milijonov evrov odškodnine. V prvi italijanski ligi je debitiral v dresu Rome leta 2012 pri 17. letih ravno na tekmi proti Milanu.
Boston Celtics preklicali pogodbo Zoranu Dragicu
BOSTON - Nba moštvo Boston Celtics je preklicalo pogodbo s slovenskim reprezentantom Zoranom Dragicem. Boston je Miamiju, prejšnjemu delodajalcu Zorana Dragica in njegovega starejšega brata Gorana, ki je z Miami Heat podpisal petletno pogodbo v vrednosti 90 milijonov dolarjev, v zamenjavo za Zorana prepustila tudi drugi izbor na naboru leta 2020. Miami je Bostonu že izplačal 1,6 milijona dolarjev, kolikor naj bi znašala plača Zorana Dragica v novi sezoni. Dogovor je padel v vodo, kot kaže z obojestranskim soglasjem, saj tudi v Bostonu Dragic ne bi dobil želene minutaže. Zoran Dragic je sicer trenutno vpet v priprave za letošnje evropsko prvenstvo, selektor Jure Zdovc ga je povabil na pripravljalni turnir v Rigo.
nogomet - Danes prvi zbor nogometašev v Štandrežu
Juventina med favoriti
Prvi skupinski trening v sezoni 2015/2016 bo danes ob 19. uri opravila tudi štandreška Juventina. Številni nogometaši Juventine so v avgustu sicer že prejeli program individualnega dela, tako da na prvo ekipno vadbo prihajajo že vsaj minimalno pripravljeni.
Strokovni štab ostaja nespremenjen. Po lanski revoluciji in solidnemu zaključku sezone z uvrstitvijo v play-off, bo ekipo še naprej vodil trener Nicola Se-pulcri.
Kot smo že poročali je prišlo do nekaterih sprememb tudi v igralskem kadru. Novi prihodi so: vratar Enrico Bon in Andrea Bardini (Ufm), Scrazzola (Cjarlins Muzane), Raffaele Nardella (Lumignac-co), Marco Sant (Fauglis).
V zadnjih dneh pa so se morali v Štandrežu sprijazniti tudi z dokaj neprijetno novico, in sicer poškodbo napadalca Alessandra Predana. Poškodba kolena, ki jo je nogometaš staknil na poletnem turnirju, je sicer hujša od pričakovanega (strgane vezi), tako da je vodstvo mora-
Alessandro Predan bo zaradi hujše poškodbe kolena miroval dalj časa.
bumbaca
lo poiskati ustrezno zamenjavo. Ta naj bi bil izkušen napadalec Torviscose Alberto Veneruz (letnik 1980).
Glede na okrepitve in na solidno lansko sezono Juventina spada v ožji spisek kandidatov za uvrstitev v play-off. »Na papirju imamo dokaj kakovostno ekipo.
□ Obvestila
Prav gotovo si želimo ponoviti lansko prvenstvo, lahko pa si drznemo še kaj več,« je navdušeno dejal predsednik Marco Kerpan. Ali je Juventina res zrela za napredovanje bomo lahko izvedeli po 13. septembru, ko se bo uradno začelo tudi prvenstvo promocijske lige. (mar)
AŠD SOKOL organizira Poletni športni kamp na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra, za otroke letnikov 2001-2008. Prijave do 25. avgusta na tel. 340-8556304 (Marko) in 3488850427 (Lajris) ali na csdasdsokol@gmail.com.
AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča vse tekmovalne skupine in začetnike, da je prvi tening na ponedeljek, 17.8. 2015. Zbor je ob 18.00 uri v Športno Kulturnem Centru!
ZSŠDI sporoča,da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do 14. avgusta.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI
organizirata poletni center »Plesalček« za otroke od 3 do 8 let od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), info@cheerdancemillenium.com.
KOLESARSKI KLUB ADRIA iz Lonjerja prireja tudi letos, prihodnjega 6. septembra, netekmovalni kolesarski »Maraton prijateljstva Ljubljana - Trst«, s startom ob 9.30 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Informacije na spletni strani www.slosport.org.
1 4 Sreda, 12. avgusta 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad osrednjim Sredozemljem in vzhodnim Balkanom sta višinski jedri s hladnim zrakom, sicer pa nad večjim delom Evrope prevladuje območje dokaj enakomernega zračnega tlaka. Ob šibkih vzhodnih vetrovih se nad nami zadržuje topel in suh zrak.
Danes bo jasno do delno oblačno. Popoldne v gorah in na vzhodu se bo pooblačilo. Popoldne bo ob obali pihal vetrič, zvečer pa burin. Še bo vroče, s ponovnim povišanjem temperatur.
Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 18, ob morju okoli 21, najvišje dnevne od 29 do 36 stopinj C.
Tudi jutri bo jasno do delno oblačno. Popoldne v gorah in na Krasu se bo pooblačilo. Ob obali in na vzhodu bo popoldne pihal vetrič, zvečer pa burin. Zelo bo vroče in še bolj soparno.
Jutri bo še naprej sončno in vroče.
500 m.....	......28	2000 m
1000 m.....	......23	2500 m
1500 m.....	......20	2864 m
UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 8 in v gorah 9.
koper / ljubljana - V noči na četrtek (nocoj)
Meteorski roj na vrhuncu
Dva koncerta virtuoza na lutnji Edina Karamazova
CELJE - V okviru letošnjega festivala stare glasbe Seviqc Brežice bo ta teden dvakrat nastopil sloviti hrvaški virtuoz na lutnji Edin Karamazov. V četrtek, 13. avgusta, bo koncert v nekdanjem cistercijanskem samostanu v Kostanjevici na Krki, dan zatem pa v Stari celjski grofiji, obakrat ob 20.30. Predelave, transpozicije in priredbe so bile del baročnega glasbenega življenja in Johann Sebastian Bach je bil z njimi dobro seznanjen, pa tudi sam je igral sonate in partite za solo violino in čembalo. Dodal jim je svoje harmonije ali base, pomembne pa so še njegove priredbe lastnih ali tujih skladb. Znano je, da Bach za lutnjo ni pisal novih del posebej za ta instrument, temveč je predeloval svoje skladbe za lutnjo.
V Nemčiji najhujša suša v 50 letih ogroža pridelke
FRANKFURT- Dalj časa trajajoče visoke tempe rat ure, ki so ponekod dosegle tudi štirideset stopinj in pičle padavine so v delih Nemčije povzročile hudo sušo. Po poročanju častnika Frankfurter Allgemeine Zeitung je suša najhujša v zadnjih petdesetih letih. Nemške meteorološke službe DWDje v ponedeljek sporočil, daje suša najmočneje prizadela regije Hessen, severni del Bavarske in južno Saško. Suša je zemljo izsušila do globine pol metra, kar je škodljivo za vse rastline s plitvimi koreninami. V teku tedna v Nemčiji sicer pričakujejo nov vročinski val, ki bo po predvidevanjih meteorologov prinesel najvišje temperature tega poletja.
KOPER / LJUBLJANA - Meteorski roj, ki je značilen za avgust, bo letos dosegel vrhunec v noči na četrtek, ko naj bi nočno nebo osvetlilo do sto zvezdnih utrinkov na uro. Predsednik Astronomskega društva Orion iz Maribora Igor Žiberna je za STA pojasnil, da bodo letošnji pogoji za opazovanje praktično idealni, roj bo pa vrhunec dosegel v drugi polovici noči. Kot je dejal Žiberna, so vremenske razmere osnovni pogoj za opazovanje, in tokrat je napoved ugodna. Hkrati luna oziroma njena svetloba letos ne bo moteča, saj bo v noči s srede na četrtek v mlaju.
Vsem, ki bodo v noči s srede na četrtek želeli opazovati meteorski roj,
pa Žiberna svetuje nekoliko potrpežljivosti, saj bo utrinkov največ v drugi polovici noči. Opazovalcem priporoča tudi, naj si izberejo lokacijo brez svetlobnega onesnaženja, horizont pa naj bo odprt.
Astronomka v britanski Kraljevi astronomski družbi Morgan Hollis je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala, da gre pričakovati, da »bo predstava letos spektakularna«.
Nepozaben prizor bo moč videti v vseh delih našega planeta zahvaljujoč perzeidom, prašnim delcem s kometa Swift-Tuttle na njegovi tirnici, ki jo prečka Zemlja vsako leto od sredine julija do sredine avgusta. Ži-berna pravi, da je prisotnost prašnih
delcev ravno v času prečkanja zemljine orbite popolnoma naključen. Prašni delci se imenujejo perzeidi, ker prihajajo iz ozvezdja Perzej. Žiberna dodaja, da ti utrinki sicer niso edini utrinki, ki jih lahko opazujemo na Zemlji, poznamo še denimo geminidie, leonide ali liride.
Svetlobne utrinke povzroča trčenje prašnih delcev, ki jih je komet izgubil med večkratnim potovanjem v bližino Sonca - veliki so od nekaj mikrometrov do nekaj centimetrov - z molekulami atmosfere. Letos bo moč perzeide najbolje videti v noči na četrtek, ko se bo Zemlja dobesedno zna-
šla v središču njihovega oblaka. Fenomen je namreč mogoče spremljati skoraj dva tedna, kolikor potrebuje Zemlja za potovanje skozi meteorski roj.
Gre za gigantski oblak z milijardami prašnih delcev kometa, ki je dolg več kot milijon kilometrov.
fotoutrip '15
Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).
Pošiljamo sliko naših članic, ki so letovale s Krutovo skupino v Špadičih pri Poreču in pridno prebirale Primorski, ko ga je katera od njih uspela prejeti!
pierina furlan

/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 12. avgusta 2015
15
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Nad.: Cedar Cove 23.10 Buono Brutto Cattivo
RAI2
6.00 Nad.: Lena 6.20 Nad.: Il tocco di un angelo 7.05 Serija: Le sorelle McLeod 8.30 Serija: Il nostro amico Charly 10.0013.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0017.55, 18.15, 20.30, 23.45 Dnevnik in vreme 14.00 Film: A prova d'in-ganno (krim.) 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: The Millers 21.20 Serija: Scorpion
RAI3
RAI PREMIUM
10.55 Nad.: Un posto al sole 12.00 19.25 Nad.: Terra Nostra 12.45 Film: Exodus - Il sogno di Ada (dram.) 13.40 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.10 0.05 Nad.: Brothers and Sisters 14.55 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.00 Nad.: Voci notturne 16.45 Nad.: Tutti paz-zi per amore 17.45 0.50 Novice 17.50 Nad.: Batticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Ho sposato uno sbirro 21.20 Made in Sud
RETE4
CANALES
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 17.35 Geo Magazine 8.25 Film: Orazi e Cu-riazi (pust.) 10.00 Via del successo 10.20 Film: Toto, Fabrizi e i giovani d'oggi (kom.) 11.55 14.00, 18.55, 23.30 Dnevnik, vreme in rubrike 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella prateria
ITALIA1
IRIS
16.00 Film: Roxy - Il ritorno di una stella (kom., '90, i. W. Ryder) 20.00 Blob 20.10 Serija: Benched 20.35 Nad.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Chi l'ha visto?
_RAI4_
12.55 19.30 Once Upon a Time 13.55 Kyle XY 14.40 Stargate Atlantis 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 Andromeda 16.15 Star Trek: Enterprise 17.00 Warehouse 13 17.50 Novice 17.55 Film: My Sassy Girl (rom.) 20.20 Star Trek: Next Generation 21.10 Extant 22.30 Film: Solstice (horor)
_RAI5_
14.20 Le Alpi viste dal cielo 15.20 Wild Medioriente 16.15 Film: I delfini (dram.) 18.00 Cinque buoni motivi 18.05 Novice 18.10 20.40 Passepartout 18.45 Trans Europe Express 19.501 diari della scultura 21.15 Museo Italia: Galleria Borghese 22.10 Art of... America 23.05 Glasba: Led Zeppelin - Celebration Days
RAI MOVIE
14.00 Film: Switch (triler) 15.45 Film: Wargames - Giochi di guerra (zf, '83) 17.40 0.55 Novice 17.45 Film: Arrivano i titani (pust., '62) 19.45 Film: I fichissimi (kom., It., '81) 21.25 Film: The Last Keepers - Le ultime streghe (fant., '13)
mie: La mia rivoluzione 20.00 Novice 21.05 Nad.: Quando ritornano - Les revenants
6.50 Serija: Magnum, P.I. 7.55 Nad.: Kojak 9.25 Nad.: Bandolera 10.30 20.30 Dalla vo-stra parte 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Film: Perry Mason - Una ragazza intraprendente (krim.) 14.00 Serija: Detective Extralarge 16.05 Film: Doppio delitto (krim.) 19.35 Ieri e og-gi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Bluff - Storia di truffe e di im-broglioni (kom., It., '76) 23.45 Film: La mo-glie in vacanza... l'amante in citta (kom.)
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.40 Film: Fairfield Road (dram.) 16.15 Film: Rosamunde Pilcher - L'uomo dei miei sogni (rom.) 18.45 Nad.: Il segreto 20.20 Paperissima Sprint - Estate 20.45 Nogomet: Trofeo Tim, Milan/Inter/Sas-suolo 0.00 Nad.: Le mani dentro la citta
6.40 Serija: The Middle 7.30 Risanke in otroške oddaje 8.20 Serija: Super Car 10.25 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsono-vi 14.35 Nan.: The Cleveland Show 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 18.15 Nan.: Camera Caffe 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Wild Sun
14.05 Film: Delitto a Posillipo (krim.) 15.50 Film: La spada della vendetta (pust.) 16.55 Film: Chiari di luna (kom.) 19.15 Serija: ATeam 20.05 Serija: Walker Texas Ranger
23.00 Film: Confessioni di una mente pe-ricolosa (biogr., '02, i. G. Clooney, D. Bar-rymore, J. Roberts)
21.00 Film: 1 km da Wall Street (dram., '00, i. V. Diesel) 23.05 Film: The Bank - Il nemico pubblico n°1 (triler)
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.35 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Serija: Starsky & Hutch 16.20 Serija: Ironside 18.00 Serija: Il commissario Cordier 20.30 In onda 21.10 Film: I miserabili (dram., '98, i. L. Neeson) 23.45 Film: Sissi, la favorita dello zar (kom.)
_lazd_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 21.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik
TELEQUATTRO
6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.40 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Riunione di redazione 19.00 Trieste in di-retta 20.00 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Film: Candidato all'obitorio (det.)
_LAEFFE_
11.05 20.10 Bourdain: Senza prenotazione 12.5518.55 Il cuoco vagabondo 15.00 Viag-gi nudi e crudi 16.00 David Rocco: Dolce vita 17.05 Jamie: Menu in 15 minuti 18.00 Ja-
23.15 Film: Chaplin (biogr.)
_CIELO_
12.15 13.15 MasterChef Australia 14.15 15.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Spe-ciali Property - Los Angeles 17.15 Buying & Selling 18.15 Fratelli in affari 19.15 19.45 Affari al buio 20.15 House of Gag 21.10 Film: Asteroid vs. Earth (zf) 23.15 Film: Senso '45 (erot.)
_DMAX_
12.30 Container Wars 13.20 20.20 Rimo-zione forzata 14.10 Video del tubo 15.05 Way Out West 15.55 Eric Young: No Limits 16.50 Survivorman 17.45 Ultima fermata: Alaska 18.35 Affare fatto! 19.30 Banco dei pugni 21.10 World's Top 5 22.00 L'impero delle macchine 22.55 Sollevamento case
SLOVENIJA1
6.15 Odmevi 7.00 Najboljše jutro 9.10 Kviz: Vem! 9.55 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.35 Slovenski pozdrav 12.05 Dok. film: Pozabljeni Slovenci 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.25 Dok. serija: City Folk 15.10 Pod drobnogledom 15.45 Kviz: Male sive celice 16.30 22.50 Poletna scena 17.25 Dok. serija: Zgodbe izza obrazov 17.55 Novice 18.00 Risanke in otroške serije 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Moj sin (dram.) 22.00 Odmevi 23.10 Nad.: Strasti 23.45 Poletna noč
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 8.55 Risanke in otroške odd. 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.25 19.05, 23.20 Točka 10.10 Najboljše jutro 13.00 20.00 Imago Sloveniae 13.55 Festival Radovljica 2011 15.15 Slovenski magazin 15.40 Dok. serija: Naši vrtovi 16.15 Dok. odd.: Nanga Parbat - Gola gora 17.15 Dok. odd.: Slovenci po svetu 17.45 Nan.: Začnimo znova 18.15 Potopis: Bela celina - Antarktika 19.50 Žrebanje Lota 20.50 Prelu-dij poletju 21.15 Nan.: Se zgodi 21.45 Film: Veliki šef (akc.)
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 14.55 Istrska potovanja 15.35 Vesolje je... 16.05 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.35 Vrt sanj 17.20 Istra in... 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.50 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Najlepše besede 20.30 Webolution 21.00 Boben 22.15 Fol-kest 2011 23.05 Arhivski posnetki
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 8.35 10.30, 11.40 TV prodaja 8.5017.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.45 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 12.10 Enostavni obroki Rachel Allen 12.40 MasterChef Slovenija 14.00 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Dubrovniška zora 17.00 18.55, 22.45 Novice in vreme
WS
Sreda, 12. avgusta MTV, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
LLerba di Grace
Velika Britanija 2000 Režija: Nigel Cole Igrajo: Bill Bailey, Brenda Blet-hyn, Clive Merrison, Craig Ferguson in Jamie Foreman
i"1 X »
- -1
h» ï 1

Grace Trevethan je simpatična gospodinja in strastna, ljubiteljska vrtnarka v angleškem podeželskem mestecu Cornwall. Nenadoma izve, da je njen mož umrl v letalski nesreči in za seboj pustil ogromno ekonomsko luknjo. Zaradi tega tvega, da izgubi posestvo. Na robu obupa išče pomoč pri svojem čudaškem, škotskem
vrtnarju Matthewu, ki ji predlaga, da bi v rastlinjake na posestvu posadila marihuano. Grace se pusti prepričati in kmalu postanejo njene tople grede največja plantaža marihuane v Cornwallu. Toda spremembe na posestvu opazijo tudi krajani... Film je prejel številne nominacije in nagrado občinstva na mednarodnem filmskem festivalu Sundance.
-E

o?
KANAL A
7.00 18.00 Svet 7.55 11.35 Pazi, kamera! 8.4012.35 Serija: Vzgoja za začetnike 9.05 Risanke in otroške oddaje 11.2012.20, 13.00 Tv prodaja 13.30 Film: Zadnja želja (kom.) 15.10 Film: Z odliko (kom.) 17.10 Serija: Črni seznam 19.00 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Maribor - Celje 21.30 Film: Nenadna smrt (akc.)
PLANET TV
21.00 Film: Najbolj jezen človek v Broo-klynu (dram., '14, i. R. Williams, M. Ku-nis) 23.20 Serija: Mentalist
10.55 23.35 Nan.: Prijatelji 11.30 Tv prodaja 12.00 Film: Čarobni trenutek (kom.) 13.30 19.30 Gordonova vrhunska domača kuhinja 14.00 Nad.: Sulejman Veličastni 16.05 Film: Po očetovih notah (druž.) 17.45 Bo-gnedaj, da bi crknu televizor 18.45 Nan.: Nor, zmeden, normalen 20.00 22.25 Danes 20.35 Film: Črni vitez (kom.) 22.40 Nan.: Bratovščina rdečih zapestnic
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 Prva izmena: V studiu Katerina Citter in Boris De-vetak; 10.00 Poročila; 11.00 Studio D; 11.15 Srečanje z Oskarjem Kjudrom; 12.15 Operetne promenade; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Miran Ipavec: Avtoštoparske zgodbe - 11. del, sledi Music box; 18.00 Odporništvo v ženskih očeh, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na reše-tu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Poletna promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jamcoast radio; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia della vacanze; 9.35 Appuntamen-ti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 23.00 Glasba; 11.00, 21.00 L'argomento; 13.00, 22.00 Il cammi-no del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00, 17.35 E... state freschi; 17.00 Playlist; 20.00 Album Charts; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
SPACCIO OCCHIALI VISION
OBDARUJE!
K
wrtth
v,



(P


■ i
•>.7 lr V IV to -V- ¡v;-
ob nakupu ocal	|
s protirefleksnim premazom v podarimo* okvir za dodatni
par očal za vas ali za kogar želite
!
Ponudba velja do 31. avgusta 2015
* Preberite pogoje v naših trgovinah
t H '. i iv J
4 J
r > t	r/ S	ü'.iMli
-fS	Ii
i-	I	v?P i'	-ij-u i J,■ I
k	H	Wr




■^'s-iSv ■v1- - ,r
" V-" j* '•-' " r	'
i-"!'
m	JL i
VSA SONČNA IN KOREKCIJSKA OČALA PRIZNANIH ZNAMK S 50% POPUSTOM*
■¿m	a\ «
GORICA
Ulica Trieste 225/1 Tel. +39 0481 520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE
SESLJAN (TS)
Sesljan 27/I Tel. +39 040 299516 Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE
TAVAGNACCO (UD)
Ulica Nazionale 11 Tel. +39 0432 660524
400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED!
«5
POSTANITE FAN NASE STRANI!
FACEBOOK.COM/SPACCIOCCHIALIVISION
npi'	fl
SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRV>
mm**11
TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI
www.spacciocchialivision.it