Kam in kako na dopust?
Slab počitniški standard delavcev Litostroja V Donitu — letovanje za vsak žep
V teh vročih poletnih dneh sta naj-bolj pogosta vprašanja, ki ga zastav-Ijajo številni delovni Ijudje. Želja je namreč veliko, le možnosti je malo. Cene v hotelih so nam tako zasolili, da o tem »luksuzu« skoraj da ne ra-zmišljamo več. Žal pa je letos drago tudi v avtocampih in privatno. Zato vse več delavcev želi koristiti zmog-Ijivosti svojih delovniti organizacij. In če ste denimo zaposleni v Leku, De-korativni, pivovarni Union in še kje potem imate srečo, kajti pri njih so za daižbeni standard zelo dobro poskr-beli. Kaj pa cstali, saj jih je v Šiški za-poslenih kar37tisočljudi. Uglavnem s.o odvisni od denarja s katerim raz-polagajo sindikati v združenem delu. V teh zaostrenih pogojih gospodar-jenja pa vemo, da ga imajo zelo malo in še tistega namenjajoza vzdrževa-nje obstoječih zmogljivosti, (o so uglavnem domovi in prikolice. Neka-tere od domov pa so že pred leti za-radi propadanja kar prodali. Nena-zadnje tudi zato, ker takrat pač to-vrstno pomoč še nismo potrebovali. Danes pa se nam to seveda krepko maščuje kajti vse več je tistih, ki bi dopustniške dneve radi preživeli na tnorju. Za peščico delavcev sicer po-skrbijo tudi na občinskem svetu zveze sindikatov. Vendar se na prednostno listo lahko uvrstijo le tisti z nizkimi osebnimi dohodki, z dolgo-letno delovno dobo ter sociatno in zdravstveno ugroženi. Letos so za počitnikovanje v Banjolah in Podče-trtku — v atomskih toplicah, lahko odšteli 12 milijonov dinarjev. Zato bo 160 delavcev letovalo, kar pomeni, da od 37 tisoč zaposlenih ne pride ponekod na vrsto niti en delavec. Spodbudno ne kaže niti v prihodnje, zato bodo morali bolj kot doslej po-skrbeti v delovnih organizacijah in družbenemu slandardu nameniti več pozornosti.
Slab počitniški
standard delavcev
Litostroja
Za počitniško dejavnost v Lito-stroju ne moremo reči, da je pestra in bogata po svoji ponudbi — kljub temu, da je to velika delovna organi-zacija, ki zaposluje4500 Ijudi. Delno so temu vzrok nenehna preugmerja-nja denarja, ki je že bil zbran v te na-mene, delno pa vse težja gospodar-ska situacija. Taka ravnanja pa so bila dolgoročno gledana sila kratko-vidna, kar se vsako sezono znova iz-kazuje.
Pred leti je imel Litostroj v svoji po-sesti počitniški dom v Moščeniški dragi s 30 ležišči in kamp v Poreču z 80 ležišči. Zaradi izgradnje hotelskih objektov mu je bila ta lastnina odvze-ta, zemljo pri Umagu pa so zaradi potreb v Fiesi prodali. Tako je ostal Litostroju zdaj le stari dom v Fiesi s 100 ležišči in dom na Soriški planini s 50 ležišči. Za obdobje desetih let je Litostroj odkupil tudi prostore v avto-kampih Funtana pri Vrsarju (14 pri-kolic s 56 ležišči) in Stupice pri Pre-manturi (5 prikolic s 25 ležišči), ven-dar se tudi te pogodbe iztekajo.
Počitniška domova v Fiesi in na Sorici že dolgo več ne nudita udobja kakršnegasiželijodelavci.Čepravje
v obnovo in vzdrževanje vsako leto vloženega ogromno denarja so učinki daleč od zaželenih. Zato je bil že pred leti izdelan idejni projekt za izgradnjo novega doma v Fiesi, ho-telskega tipa (kakršnega določa tudi zazidalni načrt občine Piran). Sodo-ben hotel s pripadajočo infra struk-turo bi nudil vse potrebno udobje de-lavcem in upokojencem Litostroja, bil bi lahko večnamenski, predvsem pa bi nudil delovni organizaciji tudi možnosti izmenjave počitniških zmogljivosti z drugimi delovnimi or-ganizacijami. Čeprav je bil v zadnjih letih denar za dom že trikrat zbran, so bila sredstva preusmerjena za druge potrebe!
Enako se godi tudi idejnemu pro-jektu za dom na Soriški planini, ki bi po sedanph izračunih v rekordno kratkem času povrnil v/ožena sred-stva, vendar tudi tu ostaja vse le pri željah in načrtih.
Glede na to, da bo že čez dve leti potekla pogodba za najem prostorov v avtokampu Funtana, že potekajo razgovori o najemu ali odkupu več-jega prostora v Premanturi. Resda to pomeni za Litostroj kompletno uredi-tev avtokampa z vso pripadajočo infrastrukturo, po drugi strani pa od-pira nove možnosti za naprej. 7 do 8 let trajajoče prikolice bi lahko nado-mestili z obstojnejšimi montažnimi hišicami, na tem prostoru pa bi Lito-strojčani lahko postavljaii tudi svoje prikolice in šotore. Zmogljivosti kampa bi se lahko večale v skladu z dotokom denarja, zelo veliko pa bi lahko prihranili tudi na račun enolet-nih najemnin za prikolice v različnih kampih.
Če prištejemo k vsemu temu še najete počitniške zmogljivosti na Braču in v Crikvenici, se s tem počit-niška ponudba Litostroja konča. Takšna revščina pa ni odraz nezain-teresiranosti delavcev Litostroja za sindikalna letovanja temveč nezain-teresiranosti in premajhne podpore družbenopolitičnih organizacij — na čelu s sindikatom.
Na žalost so to vprašanja in pro-blemi, ki so zadnja leta skoraj pravi-loma odrivana, predlogi strokovnih služb pa ostajajo v predalih in niti ne pridejo do obravnave med delavci. V tem smislu so tudi propadale ideje o odkupih manjših primorsk/h hiš ali bungalovov vzdolž naše obale, ali ob zdraviliščih in drugod v notranjosti, ki bi jih delavci sami iahko sofinancirali s polovičnimi zneski od svojih regre-sov. To je seveda stvar širše razpra-ve, do katere pa nikoli ni prišlo.
Letovanje za vsak žep
Pred skoraj štirimi desetletji so imeli Donitovci ob morju svoj sindi-kalni dom, kjer je lahko letovalo nekaj družin. Desetletje so ga s pri-dom uporabljali, saj je bila to edina možnost za poceni letovanje. Potem so fače\\ na morje s ceneno po-nudbo vabiti hoteli in kampi, sindi-kalni dom pa je začel samevati, do-kler ga niso odprodali.
Ko so hoteli postajali vse dražji in predragi za vsak žep, se jim je stožilo po časih, ko so imeli še svoj sindi-kalni dom.
Na tej bogati izkušnji so začeli graditi novo počitniško politiko. Pred poldrugim desetletjem so kupili prve prikolice in tako začeli ponovno s ce-nenim letovanjem, dosegljivim za vsak žep. Za tem so vsako leto kupili toliko prikolic, kolikor so bili finančno sposobni in dokler ni prve načel zob Časa. Vzdrževanje prikolic namreč tudi ni ravno poceni. Ko so ponovno pretehtali razvoj letovanja v domačih zmogljivostih, so se odločili, da zač-riejo kupovatizidane objekte. Predv-sem za zimsko počitnikovanje so zgradili dom v Gozdu Martuljku z dvaindvajsetimi ležišči, za tem so kupili pet apartmajev na Cresu, štiri v Maredi, pet v Puli in dva bungalova v Cateških toplicah, preureclili  so
sobe v Piranu in na Veliki planini, hkrati pa najeli nekaj prikolic v različ-nih krajih ob morju. Danes imajo v Dbnitu za letovanje svojih delavcev ob morju 213 ležišč, v Toplicah 16 in v hribih 26 ležišč, od tega imajo 150 ležišč v lastnih zidanih objektih, 34 pa jih imajo najetih. V desetdnevnem terminu lahko v Donitovih počitniških zmogljivostih letuje kar 80 družin za-poslenih delavcev, v celi sezoni pa več kot 500. Letovanje urejajo s po-sebnim pravilnikom po katerem se ravnajo, ko z razpisi zberejo kandi-date za letovanje na začetku leta.
Seveda so v Donitu z doseženim še vedno nezadovoljni, čeravno imajo mnogo več možnosti kot v marsika-terem drugem delovnem okolju. Že letos načrtujejo nakup novih objek-tov za prihodnje leto, v srednjeročni načrt pa so zapisali velike želje.
Pripravili: Marjana Meglič Brane Praznik Vera Vogrinčič