111 Spomin na Blejsko jezero. Z serčnim veseljem obišem vsako leto Blejsko jezero. Zares! ??ni ga lepšiga kraja, ko je ta — prava podoba raja'4. Resnico teh besedi našiga slav-niga Drja. Prešerna sim zopet živo občutil, ko sini ta prijetin kraj 22. in 23. dan Rožnicveta z ljubo drušino obiskal. Veliko , ljubi bravci 5 Vam bi lahko pripovedoval od veseliga ljudstva, ki tukaj prebiva; od prijazne in dobre postrežbe, ki jo popotnik v gosp. Merili co vi gostivnici najde; od priljudne in zale vdove, ktera je popre,] vlastnica te gostivnice bila; od novozidane kerčme gosp. M a In ar j a in Maje rja, ki je velike hvale vredna, in od več drugih reči; veliko Vam bi tudi povedati vedii od slabe ceste, ki se na klancu pod Lescami začne in noter do jezera terpi; tode vse to ni namen mojiga popisa. Danes hočem le slepi-mu J ur j u in njegovim to v ar sam zasluženo hvalo dati, ki so nas z petjem lepih kranjskih pesem razveselovali* Slepi Juri je pevec od nog do glave, v njem vsaka žila poje. Nej noben Slovenec, ki milo petje slovenskih pesem ljubi, ne zamudi po slepim Jur ju pobarati, de mu bo z svojimi tovarši kako prijetno vižico zapel. Nobene nesramne ni slišati iz ust tega pobožnigamladenča, kterimu je gospod Bog pogled vzel, zato pa brez konca veliko pesem v seree vdihnil. Če med pobožnimi pesmami tudi kako veselo in smešno zapoje? kdo mu more tega braniti? Pošteno veselje je človeku v pesmi in djanju pripušeno. Slišal bodeš tu, moj ljubi popotnik! med mnogimi ljudskimi pesmimi tudi Vodnikove, Dr. Prešernove, A h a c e 1 n o-v e, S t a n i g o v e, in več drujih pesem iz k r a j n s k e čebelice in naših Novic z prav lepimi vižami; nektere med njimi so se mi prav globoko v serce vtisnile, postavim: „Pride Gor ene iz merzle planine" i. t. d. ..81 oven e Slovenca valji'" i. t. d. ,, S t o j i, sloji tam lip i ca" i. t- d. ..S v e z d a zvezdi je soseda, IS! j i h za nas števila ni, E na v drugo svetlo gleda, Vsaka v Božjo čast gori." i. t. d. , „Kje so tiste rožice Ste lepo cvetele! Pisane in bele? Pa spomlad je šla od nas, O nedolžne rožice Vzela jih je zimca — mraz." i. t, d« Prav dopadla mi je tudi pesem v pogovoru med možem in ženo, ki ga zavoljo pijančevanja svari, ktera se tako le začne: v ,,Zri g;a, zri pijane! po kravji" i. t. d. Rodoljubni Slovenec tukej nedolžniga veselja tolikanj vžije, de se le težko od prijetniga kraja in veselih pevcovloči. Le škoda, de seje gosp. Prešeren posestnik v Bledu, zdaj v Lesce preselil, zakaj ta verli Slovenec je svoje rojake vedno k petju pod-badal, je h marsikaki pesmi pripravno vižo zložil in vseskozi skerbel, de se lepo slovensko petje tukej pozabilo ni. Dr. B.