8554
60100200
PRI
OSREDNJA KNJIŽICA P.P.126
66001 KOPER
DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postaje I grupe*
Cena 150 lir
Leto XXXIII. Št. 77 (9685)
TRST, četrtek, 7. aprila 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V NEAPLJU SO TERORISTI UGRABIU TAJMKA FEDERACIJE PSI, SINU POSLANCA DE MARTINA
Ugrabitev prof. Guida De Martina pomeni novo stopnjo zaostrovanja napetosti in izzivanja demokratičnih sil
S protislovnimi telefonskimi sporočili si odgovornost za zločinsko provokacijo prisvajajo NAP - Voditelj varnostne službe mobiliziral 5000 agentov - Preiskava brez uspeha - Teroristi nameravajo baje zahtevati ■'<zamenjavo ujetnikov»
NEAPELJ, fi. — Ugrabitev prof. Guida De Martina, tajnika nea-Prijske federacije PSI, sinil bivšega tajnika PSI poslanca France,sca _ Martina, predstavlja pomemben zasuk v zaostrovanju strategije "apetosti v Italiji. Odgovor na ta apolitični atentati) mora biti «odlo-c,‘n in odgovoren«, poudarjajo socialistični voditelji.
^godilo sc jc ob 23.15 prejšnjega večera, ko se jc Guido De Martino
vračal s seje na sedežu federacije PSI. Ugrabitelji so očitno vedeli, "a ie b'l tistega večera sklican sestanek in da se De Martino ne bo vrnil na večerjo. S svojim fiatom ic zavil v Ulico Kakima, kjer stanuje v stari stolpnici skupaj z fleetom, ženo in otroki. Parkiral je , m ustavil motor, nato je odprl vra-j3, V tistem trenutku so ga napadli tn odpeljali, p0 pričevanju očividca, stanovalca sosednje hiše, na krovu .8*®Sa ali sivega fiata 124. Očividec S1 Je zabeležil tudi prve štiri številke evidenčne tablice, nato pa je nemudoma telefoniral De Martinovi ŽPni- Skupaj sta ugotovila, da je
bil prof. Guido De Martino ugrabljen in telefonirala policiji. Od trenutka ugrabitve ni minilo niti četrt ure.
Kljub vsem tem podatkom (vrsta in barva avtomobila, štiri številke tablice in alarm petnajst, minut po ugrabitvi) pa policijskim’ silam n', uspelo, da bj premaknile preiskave z mrtve točke.
V Neaplju irso samo politični voditelji, prijatelji poslanca De Martina. oač pa tudi kvestor Santillo, načelnik varnostne službe m voditelji policije, karabinjerjev, finančne straže. »Skupaj smo vpregli v pre iskavo nad pet tisoč ljudi,* je izjavil Santillo časnikarjem. A brez
li so, da bodo ugrabitelji prof. De Martina razumeli signal in sporočili svoje zahteve za osvoboditev jetnika. V trenutku, ko pišemo, te zahteve riso znane, kakor tud' ni povsem jasno, ali je šifrirano sporočilo dejansko služilo svojemu na menu.
Govori se tudi o možni taktiki u-grabiteljev, ki očitno skušajo postavit' na kolena demokratični sistem in državni red. Podobno kot pri u-g-abitvi sodnika Sossija utegnejo zahtevati osvoboditev zaprtih teroristov. Teh ne manjka. V Neaplju je zaprt cel «štab* NAP, v Bologni voditelj trdečih brigad* Renato
krat ponovljen stavek «Naprej rdečim, naprej z rdečim*. Pojasni-
■"ttliiiini,,	|||||„„,|||„,|||||,|„|t,„||,|(,„„„„„„,|||||„„„l|l,„„n|1„M,||1„| m, lli|lllit||lllllllllllll|illii|l|lll)lllltll|ill||l|,lllltlll||,llllllll(lt|l,ll|(|l|l,
DANES V NEAPLJU STIRIURNA SPLOSNA STAVKA
Poziv vsem demokratičnim silam k enotnosti in strogi budnosti
Socialisti poudarjajo, da morajo sile javnega reda zaščititi demokracijo Bcrlinguer: Potrebni so nam hladna kri in trdni živci» * KD izkorišča ugrabitev Guida De Martina in poudarja pomen «policijskega pripora»
NEAPELJ, 6. — Ogorčenje, to-tudi zaskrbljenost zaradi ne-J^dnega zasuka v italijanskem poučnem življenju, ki ga vsiljuje Politična ugrabitev prof. Guida De Marfc.na, so značilni znaki prvih tpakcjj vseh demokratičnih sil, v Kampa ni ji in izven nje, Stanovanjca stolpnica, kjer je stanoval P'of. Guido in stanuje njegov oče, Poslanec Francesco De Martino je
že več kot štirideset ur cilj prihodov pomembnih osebnosti, ki bivšemu tajriku PSI izražajo solidarnost. Z njim sta bila Ciaxi in Nen
ni, Sandro Perlini in predsednik I tlna z besedami, ki so opozarjale na
Prijatelji «goril»
. Kakor v Latinski Ameriki. Ugra-„ Pv P*°f. Guida De Martina nas Va 7^ sd' I1 primerjavam in pr-„ ’ lam prihaja na pamet jc * V »‘fahovhda v Argentini, ali «čr *U' Un,«vaiu' kjer sl razne „1 08 r"ke» pomagajo pri zatira-_ svobode in demokracije. ji.e> y Italiji ni tako. Toda so lju-pP ’ . k* bi nas radi pahnili v ta žo • , »P«tiio razpletajo mre-lunarot in prevrata, k jer tudi osam-st»*iagrabltev političnega pred-Preiii *prvi® v Povojnih letih!) n- javlja novo stopnjo, nov korak iatl | rtan' Poti. Namen? Razbur-kratl\Vn<' mneni«. prisiliti demo-dj>j cn® državo na kolena, vzbudi _v,, °*°oenih slojih željo po trtici j’ P° večji represiji. V poli-*,.J?es*»hni»clJe» Italije gresta
Pad' a PSka kriza in moralni preja vštric z naraščanjem krimina-a nasil ja.
kr»H- de/u so s'k‘, ki nočejo deino-*i ž«nTic P°Kvi.ie in države, ker k«mb ° <<K0,'dc». Zato pa sejejo nato 6’ "al° množične provokacije, hlt0v StPI °samljen umor ali ugra-labre„i c fontana, Feltrinelli, Ca-IVlg-j. ’ Sossi, Oeeorsio, Coco, Dc kar c”. s° p,en' 's,e veriKc- Klitje a',r i® režiserja te strategi-ingr Pnn'al predsednik zbornice tatorio’ sam° spreminja barvo aten-*dai * Pn Potrebi. Zdaj rdeča, na in lna' izmišljuje si lantastič-zov u,lla’ v katerih mrgoli izračuni s° “korha, proletarski, ko-Jnta ‘fU; r'deči» itd. Toda prav Mani °dnel j skupine «Manifcsto», «All ’ k<> dopušča le tri možnosti: ali “ .ašl-sti, ali hlapci fašistov, s° vsi li° . ^a**stov». Kajti fašisti Vok1ir,|, nočejo z orožjem'in prostem m1' zr,|šiti demokratični si-štvu.’ p! Se :'e Porodil v odporni-Vsak'„ * naj bo dober ali poln da g. .stn'k napak. Ni naključje, la pPa e "'on/iva reakcije zaostri-n,okrauzV trenutku, ko se vse de-tdJein c, in napredne sile spra-Veijč ltak<> te napake odpraviti. In Dnu,?, "dgovornost nosijo vlade a°tPani cna.sila, ki je nadzorovala službe i m*n'strstvo in varnostne v kah " ni yedp,a (a,i hotela) že Morda 1Zatlreti pojavov terorizma. zda| j„ ;e kdo upal, da ga bo br-da mn UP°®dl po lastni volji. Mor-r°k. KmJe seda' situacija ušla iz na na« 1, nV,0*°krat prej je sedaj Čo nroaSe" dolžnost, da postavl-trdno ® sovražnike demokracije •notnL« Di°i Pno Pregrado. Kajti v hav poraz '"sfs ) ie P°8°^ za
zbornice Pietro Ingrao. nešteto je brzojavk, ki so mu jih poslali od predsednika republike do tajnikov vseh strank.
Medtem pa demokratične sile ne mirujejo. V Neaplju so občina, pokrajina, dežela, stranke in sin dikati oklicali poldnevno splošno stavko in veliko ljudsko demonstracijo na glavnem trgu, kjer bosta (govorila župan Valenzi in tajnik ! PSI Bettino Craxi. Že pred tem so v raznih neapeljskih tovarnah za nekaj minut prek nili delo. Delavci, ženske, neapeljsko ljudstvo tako izpričujejo svoj prezir do teroristov.
Verjetno pa je ugrabitelje, ki se skrivajo za kratico NAP. najbolje označil tajnik stranke PDUP - Ma-n.festo Lucio Magri: »Nehajmo govoriti o levičarjih, ki naj bi zabredli v zmoto: to so fašisti, ali hlapci fašistov ali orodje fašistov, druge izbire ni. »
Poglejmo še reakcije drugili političnih sil. Predvsem socialistov, ki se zavedajo, da je bil udarec namenjen predvsem njihovi stranki zaradi pomena, ki ga ima pri ohranjevanju demokratičnega režima v Italiji. Direkcija PSI stalno zaseda v Rimu, Craxi se je vrnil iz Neaplja in se dalj časa pogovarjal z notranjim ministrom Cossigo, nato pa je poročal ostalim članom strankinega vodstva. »Avanti* bo jutri objavil sledečo ugotovitev: »Sedaj prestaja, demokratična država težko preizkus • njo. Vlada in sile javnega reda na.: j dokažejo, da so jo sposobne bra i niti.*
Direkcija PSI pa v svoji izjavi ugotavlja tudi, da je strategija na petosti (ista, ki traja že osem let jn se začenja pri pokolu na Trgu Fontana v Milanu) menjala kvaliteto, prešla na »višjo stopnjo*. Zato poziva vse socialiste in vse demokrate, naj skrbno čuvajo demokratične pridobitve in navežejo stike z vsemi demokratičnimi silami za skupne manifestacije in nastope.
V Rimu bi se morala tudi pričeti organizacijska konferenca PSI ob prisotnosti tajnikov in drugih vodilnih kadrov iz vse dežele, vendar je Enrico Manca v začetku samo na kratko spregovoril o političnem položaju («prej ko slej je potrebna enotnost vseh demokratičnih sit, tp-di na vladi, če hočemo ohraniti demokratični sistem*), nato pa predlagal prekinitev konference, dokler ne bo Guido De Martino osvobojen.
To so, torej, reakcije socialistov. Tajnik KPI Enrico Berlinguer je izrazil socialističnemu voditelju De Martinu vso svojo solidarnost in poudaril, da morajo demokrati sedaj ohraniti «trdne živce in hladno kri,* obenem pa naj delavci, vse demokratične sile dokažejo tistim, ki bi radi zasejali nezaupanje v demokracijo, da se motijo in da so osamljeni v ljudski mržnji.
Drugačen je ton demokristjanov, ki so sicer izrekli socialistom svojo solidarnost, vendar pa so tudi neprimerno izkoristili ta dogodek, (la bi vsilili ostalim strankam nekatere svoje zamisli. Tako je Aldo Moro govoril in najprej govoril o »napadu
uspeha. Na vprašanje o politični barvi ugrabi1 el je v (De Martinova družina ni bigata in je politični povod ugrabitve jasen vsakomur) je Santillo odgovoril stereotipno:
«Iščemo v vseh smereh.*
V resnici pa ni več skoraj nobenega dvoma, da so Guida De Martina ugrabili poklicni teroristi, ki se skrivajo za samozvanimi »oboroženimi pr iletarskimi jedri* •— N AP. Ti so najprej telefonirali nekaterim neapeljskim, nato rimskim, florentinskim, milanskim in torinskim časopisom, agencijam in RAI
TV (vsega osemkrat) in le dva- ___ _______________j _______ ________________
krat skušali nerodno demantirati I čurcio. Prav o njem so krožile pr odgovornost. Zvečer so NAP tele- . ve vesti, češ da nameravajo ugrabi-ton rali milanski televiziji in zahte- 1 eij: predlagati »zamenjavo jetnikov* vali, naj spikerji preberejo šifri-1Curcia za De Martina, ran proglas, v katerem je bil dva-
*■	če bi se dokazalo, da je ta hipo-
teza resnična, tedaj bi se začelo obdobje ostrih polemik o umestnosti pogajanj z ugrabitelji, vzdušje bi se vsekakor še bolj zaostrilo. Verjetno je prav to, pa kar računajo zločinci.
Iz vrste anonimnih sporočil, ki so jih neznane,; telefonirali na dom poslanca De Martina velja zabeležiti vsaj eno. I o trditvi neznanega »pristaša NAP* naj bi ugrabljenega profesorja Gnida De Martina odpeljali v betonski prikolici v kalabrijski Aspromonte.
Vse te informacije sedaj preučujejo preiskovalci, ki so se že zbrali v sedežu neapeljske prefekture. Tu je dr. Santillo skušal opraviti prvi obračun preiskave po prvih 24 u-rah. Dejansko so rezultati pičli. U-gotovili so najprej, da dinamika u-grabitve ne ustreza običajni dinamiki drugih podobnih primerov. Značilno je, na primer, da policiji ni uspelo izslediti avtomobila, s katerim so prof. De Martina odpeljali izpred njegove 'hiše. Navadno ugrabitelji Prvi avtomobil zapustijo takoj in se preselijo v drugega, tokrat pg ni bilo tako. Beli ali sivi 124 se je udrl v zemljo. Tudi pne štiri številke evidenčne tablice niso pomagale preiskavi. Na osnovi teli številk so ugotovili, da je eden izmed dveh «možnih» avtomobilov v garaži pri Raveni, drugega pa ne najdejo, gospodar pa zanj ne ve nič. Tudi v tem primeru preiskovalci izključujejo možnost sokrivde in bodo verjetno opustili to sled.
Preiskovalci domnevajo na primer, da pripadajo ugrabitelji skupini NAP.
!:i je prejšnje mesece bila »obglavlje-
na*. Domnevajo tudi. da so ugrabitelji še bolj tlivji od svojih zapitih voditeljev, katerim morda skušajo dokazati, da se jim niso izneverili. Kakorkoli že. zaskrbljenost je splošna tudi zaradi popolne zmede, v kateri tava policija. " In vendar bi bilo pričakovati, da varnostna služba vsaj nekaj ve o teh skupinah in da jih je nadzorovala vsaj «na razdaljo*. Od tori tudi večkrat ponovljena zahteva vseh demokratičnih sil vladi in poli eijskim organom, naj vendar storijo svojo dolžnost, (st.s.-c.c.)
na KD, ki je steber demokracije* (gre za odvržene molotovke pred nekaj sekcije stranke v Firencah), nato pa obsodil ugrabitev De M»r
dejstvo, da «sedaj ni tarča napadov samo KP, pač pa tudi druge stranke*. Paivsod torej na prvem mestu KD in neizrečena obtožba drugim strankam, da niso doslej reagirale na take pojave.
Flaminio Piccoli pa je bil še bolj grob. Po običajnih besedah solidarnosti je takoj ponudil drugim strankam svoj recept (»varnostni pripor*, ki ga nihče ne sprejema) in dal razumeti, da se take stvari dogajajo tudi zato, ker niso druge stranke liotele poslušati zahtev KD po o strejši represiji v državi, (st.s.)
Zaradi stavkovnega gibanja časnikarjev na vsedržavni ravni so danes naše krajevne in mednarodne vesti morda nekoliko pomanjkljive. Čitatelje prosimo za razumevanje.
Danes seja vlade
RIM. 6. — Na jutrišnji seji vlade bodo proučili odlok ministra za državne udeležbe, ki v bistvu določa razpustitev EGAM ter prehod podjetij v skupino IRI in ENI. Poročajo, da vladni odlok predvideva popolno reorganizacijo vseh podjetij bivšega EGAM. za kar bodo tudi določili ustrezna finančna sred siva.
Poleg tega bi vlada morala začeti razpravo o osnutku odloka, ki predvideva oblikovanje enotnega staleža pri predsedstvu vlade za uslužbence podjetij, ki jih je treba odpraviti. Predsedstvo vlade naj bi potem po potrebi razdelilo te uslužbence posameznim državnim upravam.
l'C ItiftriL.o ina stiku je eden izmed sinov lih šega tajnika l'»l poslanca I raneesca De Mariina. Star je 34 let, poročen z Mario Rosario Ya-Icrlo. oče dveh sinov — 6-lclnega Aiessartdnv in .Vidnega Alberta. Poučuje filozofijo v klasičnem liceju v mestecu Afragola. pri Neaplju. Član PSI je od leta 1958. Bil je r oditelj socia listične mladine, pred dvema letoma pa je bil izvoljen za pokrajinskega tajnika PSI. Na lanskem kongresu so ga imenovali v CK PSI. Po ugrabitvi se Je cela družina združila okoli posl. De Martina, ki čaka na morebitna sporočila, medtem ko je Maria Rosaria Valerio z otrokoma, ki ne vesta o očetovi usodi, čeprav stalno sprašujeta po njem, saj se je z njima igral vsak dan po več ur
•iiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiifiiiitiiiiiiiHiNnimmiimNimiimiiHiiimHiM«
STANE DOLANC SE JE VRNIL V BEOGRAD
Zaključen uspešen obisk tajnika izvršnega komiteja ZKJ v Londonu
Ena glavnih tem Dolančevih pogovorov v Veliki Britaniji je bil skorajšnji beograjski sestanek o evropski varnosti in sodelovanju
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Tajnik izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc se je popoldne vtnil i* Londona, kjer je bil na tridnevnem obisku na vabilo britanske laburistične stranke. Stane Dolanc in član izvršnega komiteja ZKJ Do brivoje Vidič sta imela v Londonu pogovore z voditeljem laburistov in predsednikom vlade Jamesom Calla-glianom, njegovim namestnikom Foo tom, vladnimi ministri za zunanje zadeve, za trgovino in za obrambo ter s člani mednarodnega odbora laburistične stranke. Dolanc se je srečal tudi z vodilnimi predstavniki britanske komunistične partije na čelu z generalnim tajnikom Gordo nom Mcleanannom.
Po vitji vi v Beograd je vtorti
Načelni;; vernoslnc službe dr. Emiilio Santillo, ki v Neaplju koordinira preiskavo o ugrabitvi prof. Guida De Martina. Pogovarja se s članom krajevnega socialističnega vodstva dr. Buondonno in De Martinovim bratom Armandom.	(Telefoto ANSA)
jugoslovanski partijski funkcionar o bisk v Ix>ndonu ocenil kot zelo koristen. Po njegovih besedah je bila ena od tem v pogovorih z brltšn »kimEpjrrttVtrji beograjski (sestanek o evropski varnosti in sodelovanju. Obe strani sta izrazili mnenje, da mora biti beograjski sestanek prispevek k reševanju osnovnih proble mov v Evrooi in svetu in ena od faz v uresničevanju helsinškega dokumenta. Dolanc je izjavil, da se beograjsko zborovanje ne bi smelo spremeniti v polemiko o posamez nih vprašanjih, kot so na primer človeške pravice, čeprav je treba seveda tudi o tem razpravljati.
Kot poroča Tanjug iz Londona, je imel tajnik izvršnega komiteja ZKJ Stane Dolanc tiskovno konferenco, na kateri so ga časnikarji največ spraševali o letošnjem beograjskem sestanku o varnosti in sodelovanju v Evropi. »Prav gotovo bo na beograjskem sestanku beseda o vseh vprašanjih, o katerih so .razpravljali na konferenci v Helsinkih — je izjavil Dolanc. Bilo bi popolnoma zgrešeno, če bi vprašanje človekovih pravic postavili v ospredje. Mi v Jugoslaviji nočemo, da bi beograjski sestanek postal tribuna za med sebojno propagandistično obtoževanje in tekmovanje. Od sestanka v Beogradu pričakujemo mnogo več — da preuči prave in realne probleme Evrope in sveta sploh in da bo pomembna faza uresničevanja dogovorov iz Helsinkov v celoti.*
V zvezi s tako imenovano »tretjo košaro* helsinške listine je Dolanc menil, da je v določeni meri normalno, da so vprašanja človekovih pravic postala pred časom zelo »a traktivna*. Dejal je: »Nujno je jasno presoditi, kaj so resnične človekove pravice in kje se začnejo. Drugo zelo pomembno vprašanje je, kaj so. disidenti, tretje pa, kakšne so objektivne koristi od takšne kampa nje oziroma ali bo bolj škodovala ali bolj koristila v določeni konkretni realni politični konstelaciji.* Ob tem je Dolanc navedel, da so tudi
v Jugoslaviji »politični zaporniki*, vendar jih je malo, gve pa predvsem za ljudi, ki so se hudo pregrešili čez jugoslovanske zakone, za .tuje agente,	,
Časnikarji so zastavili tudi vpraša* nje o »Jugoslaviji po Titu*. Kot je izjavil Stane Dolanc, so jugoslovanski narodi na to vprašanje odgovorili z vsem, ka - so storili v razvoju socialistične in neodvisne Jugoslavije v zadnjih treh desetletjih. »V naši državi obstaja dobro organiziran sistem, ki dobro deluje. Imamo pred sedstvo države in normalno je, da bo jugoslovanski sistem tudi v prihodnje deloval kot doslej.
Poleg mednarodnih vprašanj je jugoslovanski partijski funkcionar v Londonu razpravljal tudi o krepitvi dvostranskega sodelovanja
VLADO BARABAŠ
Nepremostljive težave na pogajanjih med Turki in Grki
DUNAJ, 6. — Po osmem zasedanju turške in grško - ciprske delegacije na Dunaju so težave pri pogajanjih baje nepremostljive. To ie vsaj mnenje šefa jrške delegacije ob koncu dveh zasedanj, ki sta bili posvečeni ozemeljskim in ustavnim vprašanjenp. Obe odposlanstvi bosta vsekakor nadaljeval' s pogajanji še danes in najbrž šc jutri, včeraj pa sta se spopadli, sicer v žeto p'ija-teljskem vzdušju - je poudaril šef turške delegacije -j glede vp:aša-Uja skrčenja ozemlja, ki naj bi na £iilUla.bilo določeno za turško prebivalstvo ter glede bodoče ustavna ureditve federativne ciprske države.
Grki bi hoteli, da bi bila bodoča ciprska vlada močno centralizirana, prebivalstvo pa naj bi imelo veliko svobodo gibanja na otoku ter olajšave pri postavitvi industrijskih in trgovskih podjetij, Turki pa so popolnoma različnega mnenja:, federacija naj bi bila dokaj decentraliz rana, veljale naj bi precejšnje omejitve pri ustanovitvah trgovskih in industrijskih podjetij, tudi prebivalstvo naj bi se gibalo v omejenih mejah grškega ali turškega območja. S tem v zvezi ugotavljajo dunajski politični opazovalci, da se Turki bojijo grške trgovske podjetnosti.
MiiiiiiinAiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiniuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiHmiiiiiiumiimHiiHmmunitaiiim«
PO POTOVANJU DRŽAVNEGA TAJNIKA CYRUSA VANCEA V MOSKVO
POLEMIKE V ZDA GLEDE POGAJANJ S SZ ZA OMEJITEV STRATEŠKE OBOROŽITVE
VVASHINGTON, 6. - Na ta ali drug način je obisk, ki ga je imel državni tajnik Cyrus Vanče v Moskvi, kjer je skušal premakniti pogajanja med Sovjetsko zvezo in ZDA glede omejitve, strateške oborožitve, ki so obtičala na mrtvi točki, še vedno v žarišču zanimanja ameriške javnosti. Mnenja so dokaj deljena. Z ene strani so tisti, ki podpirajo zunanjo politiko sedanje a-meriške uprave, na drugi pa tisti, ki trdijo, da nikakor ne ustreza Večina očita ameriški vladi, da je slabo ocenila sovjetska stališča in da je žato predložila sovjetskim voditeljem pheveč ambiciozne načrte, poleg tega pa naj bi sedanja ameriška diplomacija bila odločno premalo diskretna. Obtožujejo tudi
Carterjevo upravo, da ni dovolj e-notna: predsednik Carter naj bi bil preveč odločen (sam je izjavil, da se ne bo prestrašil »vsakokrat, ko Brežnjev Jtihne*), zunanji minister Vanče pa naj bi bil vse preveč plah in zaskrbljen. Tako plah in zaskrbljen, je napisal včeraj «Washington Post*, da se je iz Moskve umaknil s tako hitrostjo, kot je niso zabeležili še izza časa Napoleona. 'W^sh ingtonski dnevnik sicer pravi, da so ameriški predlogi sprejemljivi, da pa ima prav tudi sovjetska vlada, ko se pritožuje, da skušata Carter in njegova uprava zavrniti obveze, ki jih je sprejela prejšnja a-rheriška vodilna skupina.
Glasnik Bele hiše je takoj demantiral vse vesti o tako imenova:
nih zgrešenih, ocenah ter o možnosti, da bi bilo sovjetsko stališče glede ameriških predlogov na neki način odvisno od njih. Glasnik Bele hiše je izrazil upanje, da bodo sovjetski voditelji v kratkem uvideli, da so ameriški predlogi pravilni in da bodo pristali na obnovitev pogajanj.
Zadnje dni pa se v ameriškem tisku pojavljajo tudi pozitivna stališča glede ameriškega zadržanja na sovjetsko-ameriških pogovorih. Državni tajnik Vanče je pred komisijo za zunanje zadeve senata in poslanske zbornice poročal, o svojem potovanju ter dosegel na parlamentarni ravni podporo zunanji politiki Carterjeve uprave. O potovanju Cy-rusa Vancea v Sovjetsko zvezo je v teku svojega predavanja v VVashing-
tonu govoril tudi bivši državni tajnik- Henry Kissinger, ki je v bistvu podprl nove smernice ameriške zunanje politike, čeprav se diametralno rezlikujejo od tistih, ki jih je vsilil on sam še do pred kratkim. Kissinger je vsekakor opozoril na nujnost, da se pogajanja nadaljujejo umirjeno, brez žolčnih razprav in retoričnih spopadov, ki bi samo zmanjšali prestiž obeh pogajalcev.
V zadnjih urah je obrambno ministrstvo ZDA objavilo nekatere podrobnosti glede ameriških predlogov v okviru pogajanj za omejitev strateške oborožitve. Gre za že znano vprašanje glede ameriških jedrskih nosilcev «cruise» ter glede sovjetskega bombnega letala »backfirc*.
(if)
nillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllMIIIIIIMIIIItlllllllf MMIIIIMIIIIIIIIIllllllllMIliMlMMlHitllll
V GLAVNEM MESTU INDIJE NOVEM DELHIJU
Zasedanje koordinacijskega biroja neuvrščenih držav
Indijski zunanji minister poudaril, da se zunanja politika njegove vlade ne bo spremenila in da bo Indija ostala zvesta načelom neuvrščenosti
NOVI DELHI, 6. —• Koordinacijski biro neuvrščenih držav je danes začel enotedensko zasedanje. Na ravni stalnih predstavnikov v Združenih narodih se je biro dogovoril o podrobnostih ža nadaljevanje dela, ki bo potekalo na ministrski ravni. Jugoslovansko delegacijo v odsotnosti zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Miniča, ki okreva po bolezni, vodi njegov namestnik Lazar Moj-sov.
Na današnjem sestanku je namestnik indijskega zunanjega ministra Mehta 'podčrtal, ,ja dejstvo, da to zborovanje neuvrščenih v Delhiju poteka samo deset dni po ustanovitvi nove indijske vlade, vnovič potrjuje nepretrganost indijske zunanje politike in indijsko privrženost neuvrščenosti. Mehta je izrazil tudi upanje svoje dežele, da bodo enotnost, solidarnost in sloga neuvrščenih omogočile popoln uspeh. Po u-vodnem govoru Mehte so člani koordinacijskega biroja izvolili organe sedanje konference. Jugoslavija je dobila položaj enega od podpredsednikov. Plenarno delo ministrskega zasedanja se bo začelo jutri. Na plenarnih sejah bodo ministri razložili poglede in predloge svojih držav, hkrati pa bosta zasedala tudi politični in ekonomski komite, ki sta zadolžena za izdelavo sklepnega dokumenta in sporočila. Jutrišnji ministrski sestanek bo pozdravil indijski premier Desai, na listi govornikov pa je tudi šef jugoslovanske delegacije Lazar Mojsov.
Udeleženci ministrskega zborovanja so dobil; v roke številne delovne dokumente, ki so jih pripravili že na sedežu koordinacijskega biroja v New Yorku ali pa so delo posameznih držav. Med njimi so tudi jugoslovanske pobude za organi-
ziranje znanstvonoprosvetnega sodelovanja, za krepitev sodelovanja neuvrščenih pri uporabi jedrske e-nergije v miroljubne namene, poleg tega pa tudi širša informacija o.nalogah in ciljih evropske konference o varnosti in sodelovanju. Predstavnik Jugoslavije je danes napovedal, da se Beograd poteguje za gostite-1 lja ministrske konference vseli "neuvrščenih držav, kj naj bi bila prihodnje leto in ki je sicer najpo- * membnejše zborovanje neuvrščenih med dvema konferencama na vrhu.'
Na sedanjem ministrskem zaseda-) nju koordinacijskega biroja sodelujejo delegacije vseh 25 držav čla nic, poleg njih pa so kot opazovalci navzoči še zastopniki 21 drugili neuvrščenih držav, kar priča o velikem zanimanju za delo tega, zborovanja.
V.B.
Diplomatski incident med S L in Kitajsko zaradi položaja v Zairu
PEKING’ 6. — Vprašanje Zaira je povzročilo danes zvečer v Pekingu nov diplomatski incident mod Sovjetsko zvezo in LR Kitajska Sovjetski veleposlanik Tolstikov je skupaj i kubanskim veleposlanikom Gonzalesom Carbajo in predstavniki drugih šestih držav zapustil dvorano ljudske skupščine med sprejemom v čast mavre-tanskega predsednika Oulda Dadaha, ko je podpredsednik kitajske vlade U Hsien-nien obtežil Sovjetsko zvezo, čeprav je ni izrecno omenil, »premišljene agresije z najemniškimi četami* proti Zairu.
JUTRI NA SEDEŽU LETOVIŠČARSKE USTANOVE V SESLJANU
IZVOLITEV NOVIH ORGANOV KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI
Pomembna vloga pri uresničevanju poosimskega razvoja glede na njene urbanistične in načrtovalne pristojnosti • Težave dežele v zvezi z narodnoobrambnimi določili statuta
Po dolgem premoru se bo jutri ponovno sestala skupščina kra-ške gorske skupnosti, in sicer ob 18. uri v prostorih sesljanske avtonomne turistične in letoviščarske u-stanove. Dnevni red predvideva izvolitev novega predsednika in izvršnega odbora skupnosti, ker je bil prejšnji predsednik, socialist dr. Pavel Colja, ki je tudi repentabr-ski župan, podal po zadnji decembrski seji ostavko skupaj z odborom, ki so ga sestavljali predstavniki KPI in PSI. Levičarski stranki razpolagata namreč z absolutno večino v skupščini kraške gorske skupnosti, z ostavko starega odbora pa sta hoteli olajšati možnost pozitivnih dogovorov tudi z drugimi strankami, ki imajo v njej svoje predstavnice.
Kot je znano sestavljajo kraško gorsko skupnost svetovalci občin Trst, Dolina, Repentabor, Zgonik, Nabrežina, Doberdob, Foljan . Sre-dipolje, Tržič, Ronke, Zagraj in So-vodnje, ki jih izvolijo občinski sveti v številu, ki je sorazmerno z delom občine, ki je priznan kot gorato področje. Vseh svetovalcev je 49, od katerih pripada 20 KPI, 12 PSI, 7 SSk, 6 KD. 2 PSDI in po e-den PLI in MSI.
Skupščina je bila na svoji zadnji seji lanskega decembra izglasovala besedilo statuta gorske skupnosti, ki je vsebovalo več določil v zvezi z dvojezičnim poslovanjem in zaščito slovenske narodnostne skupnosti, ki sestavlja večino njenega prebival stva. V zadnjih dneh pa se širijo v političnih krogih vesti, da deželni nadzorni organi nasprotujejo ravno tem, popolnoma upravičenim, de lom statuta, z nerazumljivo in nesprejemljivo neobčutljivostjo za dejanske potrebe zainteresiranega prebivalstva.
Toliko bolj je torej utemeljena želja, da z izvolitvijo svojih predstavniških organov začne kraška gorska skupnost s pospešenim delom. tako v obrambo svojih pri-
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ razpisuje letovanje v Zgornjih Gorjah za mlajše otroke v času od 25. julija do 8. avgusta 1977 in za večje otroke na Vranskem od 13. do il. avgusta 1977. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, UL Mazzini 44 od 9. do 12. ure.
stojnosti pred poskusi deželnega centralizma, kot tudi glede izvrševanja nadvse pomembnih nalog, za katere je po zakonu pristojna, in sicer pripravo družbeno . gospodarskega razvojnega načrta in izdelavo predloga za urbanistično ureditev svojega teritorija. Vse demokratično javno mnenje je pozdravilo ustanovitev gorskih skupnosti kot demokratično pridobitev, ravno zaradi pristojnosti pri urejevanju razvoja družbenih skupnosti, ki jim je poverjeno. Ob novih razvojnih perspektivah, ki jih obeta uresničevanje osimskih sporazumov, postaja ta vloga še pomembnejša, zaradi česar je upravičeno pričakovanje javnosti, da jo dejansko prevzame in konkretno izvršuje brez nadaljnjih odlašanj.
Izredna skupščina zveze časnikarjev
Ob deseti obletnici ustanovitve deželnega časnikarskega sindikata dežele Furlanije - Julijske krajine je bila včeraj izredna skupščina vpisanih.
Med skupščino, ki ji je predsedoval Italo Soncini, je imel referat o nelo-vanju sindikata predsednik časnikarske zveze Danilo S6'li. Nato je spregovoril tajnik vsedržavne časnikarske zveze Luciano Ceschia, ki je orisal stališče sindikata, s posebnim poudarkom na pogajanja za obnovo delovne pogodbe.
TISKOVNA KONFERENCA OB VČERAJŠNJI OTVORITVI NOVEGA DEŽELNEGA SEDEŽA
I
Družba SIP napoveduje vrsto novosti v telefonskih storitvah v letu 1977
Avtomatska telefonska povezava z osmimi evropskimi državami, tiskanje dveh telefonskih imenikov za našo deželo in velike investicije za preureditev in obnovo naprav
Ob otvoritvi novega deželnega sedeža telefonske družbe SIP v Ul. Coroneo 5, je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri je deželni ravnatelj inž. Sergio Gombani obrazložil novosti, ki jih bodo letos uvedli v telefonski službi in podal sintetičen pregled opravljenega dela v letu 1976. Pri tem so ga dopolnjevali ravnatelj tržaške pokrajinske agencije SIP inž. Cavazzoni ter funkcionarja SIP inž. Trivellato in dr. Pretti.
Novosti lahko razdelimo v štiri skupine: spr.emembe v telefonskem imeniku, posodobljanje naprav, posebne storitve in neposredne zveze s tujino.
V prvi polovici junija bo izšel nov
niiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiimiiitiiiiiiiimiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
JAVNA RAZPRAVA 0 VPRAŠANJU MAMIL
Deželni svet je ustanovil komisijo ni pa osnoval zdravstvenih centrov
Stališče večine ne odraža volje in napotkov državnega zakona ■ Pittoni obsodil ugrabitev Guida De Martina v Neaplju
Po nedavni razpravi v deželnem svetu o družinskih posvetovalnicah, so deželni svetovalci včeraj ponovno obravnavali vprašanje, katerega izvršilni del je po odločitvi zbornic prešel v pristojnost dežel. Z zakonom o «Ureditvi vprašanja mamil in pshodražilnih sredstev, preventivnih ukrepih, zdravljenju in kasnejši renapilitatiji* so bile že decembra 1975 dane glavne smernice družbeno - zdravstveni dejavnosti, ki naj bi vsaj zajezila grozljivo na raščanje števila podvrženih tem sredstvom.
Preden pa sta se večina in leva opozicija spoprijela na tem perečem problemu, ki se nevarno š.ri-tudi v naši deželi še zlasti na potresnem področju, so svetovalci KD, PSDI in MSI, ob vzdržanju KPI in PSI, odobrili zakonski predlog, ki poverja občinskim upravam nalogo in možnost, da odstranijo ruše-vine, posledice lanskih protestnih sunkov. Vendar .»pa, po mnenju KPI
tilUJIHIIIUHIIIIMIIMIinillMIIIIIIItllllllnil
iiitntiiiiiHiitmiHiiMiniii
V PROŠNJI MINISTRSTVU ZA SOLSTVO
POKRAJINA PREDLAGA USTANOVITEV SLOVENSKIH STROKOVNIH ZAVODOV
Gre za zavod za geometre in za slovenski oddelek pri zavodu Volta - Predsednik Ghersi obsodil ugrabitev De Martina
sko tajništvo PSI zaključuje svojo izjavo z ugotovitvijo, da je cilj u-grabitve Guida De Martina, dokazati nezmožnost državnih inštitucij do samoobrambe in s tem omajati zaupanje državljanov, kar morajo ustavne sile preprečiti.
Včeraj se je ponovno sestal tržaški pokrajinski svet. Ob začetku seje je predsednik Ghersi odločno obsodil ugrabitev Guida De Martina, ki jo je označil kot- izrazito politično provokacijo tistih skupin, ki izkoriščajo težke trenutke, ki jih sedaj preživlja Italija in ustvarjajo napetost v državi.
Ghersi*je tudi izrazil solidarnost poslancu De Martinu in vsej socialistični stranki ter pozval oblasti, saj ukrepajo na najodločnejši način, da dokončno onesposobijo dejavnost prevratniških skupin.
V nadaljevanju seje je predsednik Ghersi seznanil svet z besedilom lepaka, ki ga bo natisnila pokrajinska u-prava ob proslavi 25. aprila. Sledila je razprava o številnih vprašanjih upravnega značaja, med katerimi naj omenimo sklep o zagotovitvi finančnih sredstev za pokrajinsko konferenco o tržaškem gospodarstvu, za katero Je predvidenih 80 milijonov lir izdatka.
Od teh bo 10 milijonov krila tržaška občina, preostalih 70 milijonov pa pokrajina, delno z lastnimi sredstvi, delno pa s sredstvi iz lanskoletnega* sklada, ki ga je pokrajini nakazal generalni vladni komisariat.
Sprejeli so tudi nekaj sklepov, ki zadevajo slovenske šole. Tako je tržaška pokrajina zaprosila ministrstvo za javno vzgojo naj bi s šolskim letom 1977/78 ustanovilo v Trstu zavod za geometre s slovenskim učnim jezikom in slovenski oddelek za elektrotehnične izvedence pri industrijskem tehničnem zavodu Volta. Potrdili so tudi izdatek 4 in pol milijona lir za opremo ravnateljstva zavoda «Ž. Zois* in enako vsoto za opremo ravnatelj- j v zvezi s stališči glede izida stva breja »Prešeren*, sklep o proš- j glasovanja o družinskih posvetoval-nji deželni upravi za podporo za nove - njcah v deželnem svetu, je načel-
in PSI, te pravilne zamisb niso podkrepili z zadostnimi finančnimi sredstvi.
Tako poročilo krščanskega demokrata Persella kot tudi posegi drugih svetovalcev so se v veliki meri sklicevali na okvirni državni zakon, ki ima vel ko zaslugo, da ne istoveti več uživalca mamil t razpečevalcem. Razhajali so se pa tem, kaj naj deželni svet trenutno1 ukrene, ali naj ustanovi posvetovalno in raziskovalno komisijo ali pa naj že izdela osnutek centrov, ki se bodo z vprašanjem konkretneje ukvarjale. Poročevalec Persello, kot vsi predstavniki večine, je zagovarjal prvo tezo, češ da je tako obširna in razvejana problematika še premalo raziskana. Socialisti in komunisti so trdili, da brez konkretnih posegov je ne bomo nikdar spoznali.
Po posegu misovca Par.gija, je socialdemokrat Lonza naglasil potrebo po globlji proučitvi preden J?o lahka, odbor... izdelal predloge Nezadovoljstvo nad zakonskim o snutkom deželne vlade, ker dejan sko rte načenjh''vprašanja, je izra zil socialist Ermano, ki je tudi podčrtal velike interese farmacevt skih družb in desničarski krogov Celotno vprašanje mamil, je na glasil komunist Tonel, izvira iz splošne krize idejnih vrednot, ki je zajela mladino v Italiji in vsem zapadnem svetu. Zato jo bo mogoče premagati le s preusmeritvijo današnje družbeno - gospodarske politike. Togost KD je še zlasti prišla do izraza v Frattinijevih besedah, ki bi skrb za prevzgojo mladih uživalcev mamil prepustil družini. Po' razpravi so svetovalci Masutto (KD), Lonza (PSDI) in Bertoli (PRI) predložili resolucijo v kateri pozivajo deželno vlado, naj se zavzame, da bi ob sodelovanju z deželnim odborom le prišlo do prepotrebnih zdravstvenih centrov, poziv, ki ga je vlada sprejela. V zagovor zakonskega osnutka sta posegla še poročevalec Persello in odbornik za zdravstvo Romano, ki sta nasprotovala vsem popravkom socialistične in komunistične svetovalske skupine. Ob soglasju KD, PSDI, PRI in vzdržanju MSI, je bil zakon o ustanovitvi deželne komisije posvetovalnega značaja o-dobren. S tem je stranka relativne večine, stg poudarila KPI in PSI, še enkrat dokazala, da ne misli dejansko uresničevati napotkov parlamenta.
V začetku včerajšnjega zasedanja
je predsednik deželnega sveta Pittoni ostro obsodil ugrabitev Guida de Martina, tajnika neapeljske socialistične federacije in sina bivšega glavnega tajnika PSI kot ponoven napad na demokrat;čne svoboščine.
Deželni svet se bo ponovno sestal 19. t.m.
• V petek, 8. t.m., ob 20. uri bo v krožku za politične in družbene yede «Che Guevara* v Ul. Madonnina 19 dr. Laura Conti predavala o temi: «Spolnost in vzgoja*.
Urnik ANPI-VZPI
Urad ANPI - VZPI v Ulici Crispi štev. 3 je po sklepu tajništva združenja odprt tri dni tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Uradne ure so: dopoldne od 10. do 12. ure in
popoldne od 17. do 19. ure.
Solidarnost miljski občine z De Martinom
Na seji načelnikov svetovalskih skupin miljske občine, ki je bila včeraj pod predsedstvom župana Bordona, so izrazili vso solidarnost družini De Martina ob ugrabitvi Guida De Martina. To hudo in nevzdržno dejanje predstavlja nov člen v strategiji napetosti, ki hoče porušiti demokratični sistem, ki izhaja iz odporniškega gibanja.
Izjava načelnika svetovalske skupine PSI Zanfagninija
Socialisti zavračajo stališča KD glede zakona o posvetovalnicah
PSI obsoja strumentalne politike, ki težijo k zaostrovanju odnosov med strankami
šolske infrastrukture pa so odložili na eno naslednjih sej in jo bodo predhodno proučili v komisijah. Pokrajinski svet se bo verjetno sestal ponovno prihodnji četrtek.
Tajništvo PSI ob ugrabitvi Guida Di Martina
Pnkrajiasko tajništvo PSI je izrazilo poslancu Francescu De Martinu vso solidarnost ob ugrabitvi sina Guida. Ta političha provokacija pomeni napad na PSI, na delavsko gibanje in na vse demokratične ,sile v državi. Ni naključje, da je do tega dejanja prišlo prav v tem kočljivem obdobju državne stvarnosti. Tržaški socialisti bodo zato stremeli za najglobljo enotnost vseh demokratičnih strank in delavskega gibanja, pi-oti vsem poskusom, da bi •• ta enotnost preprečila. Pokrajin-
nik svetovalske skupine PSI odv. Zanfagnini izjavil, da je treba pripisati izključno odgovornost krščanski demokraciji, če je propadla možnost za uresničitev takšnega zakona, ki bi odpravil zasebmški in klientelarni način delovanja, ki bi priznal ženskemu gibanju pravico do upravljanja družinsnih posvetovalnic in kj bi se skladno povezoval z državnm zakonom o splavu. Krščanska demokracija pa je popolnoma preusmerila zakon iz tira teh načel. Poleg tega pa je ob tem naredila še hujšo napiako. Potom svojega načelnika skuša namreč demokrščanska svetovalska skupina nakazovati možnost sodelovanja laičnih in levičarskih strank z MSI, kar imajo socialisti, kot je rečeno v njihovem poročilu, za hudo provokacijo. Socialiste in druge levičarske stranke ni nikoli zanimala usmeritev MSI glede vpra šan.ia posvetovalnic, je rečeno v poročilu, zato je absurdno govoriti o možnosti kakšnega sodelovanja.
PSI ne more zahtevati, da bi i-mela KD ista stališča glede družinskih posvetovalnic, je nadalje rečeno, vendar se prav gotovo ne ustvarja pogojev za pravilno in o-bjektivno proučitev tega problema v perspektivi nove razprave v deželnem svetu z mešanjem štren, kot dela danes načelnik svetovalske skupine KD Biasutti. Kaj hoče KD s tem doseči, se sprašujejo socialisti. Nemara želi še huje zaplesti politični ‘ položaj, zaostriti odnose med strankami in onemogočiti že tako težavno soočenje strank pri uresničevanju programa o ob novi dežele.
Socialisti zato pozivajo določene kroge KD naj prenehajo s svojimi čudnimi polemikami in stru-meotalizacijo, če želijo resnično o-hraniti vzdušje strpnosti in sožitja, ki je potrebno za učinkovitejše reševanje številnih hudih proble mov. PSI ne bo dovolila, da bi delavsko ljudstvo, žensko in mladinsko gibanje ter prizadeto prebval-stvo na potresnem območju nosilo pogubne posledice muhavosti ne katerih.
L
telefonski imenik, ki tokrat ne bo več deželnega značaja, ampak bo SIP izdala za našo deželo dva imenika: enega za tržaško pokrajino in drugega za ostale tri pokrajine naše dežele. Vsak naročnik bo seveda prejel brezplačno samo en i-menik, če pa bo hotel tudi drugega, ga bo moral nabaviti na pokrajinskem ravnateljstvu SIP. Sicer pa imeniku ne bo nobenih posebnih novosti, če izvzamemo spremembo približno 500 številk na področju Sv. Ivana, Ul. Pindemonte in Ljudskega vrta ter 800 številk v mestnem središču: gre ža petštevilčne telefonske številke, ki se začenjajo z 38. Tiskanje dveh imenikov pa je bilo potrebni' zaradi stalnega naraščanja števila naročnikov, ki jih je sedaj v tržaški pokrajini približno 109 tisoč, v ostalih treh pokrajinah pa 128 tisoč. Poprečno je v naši deželi 28.2 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev, kar je izredno visoko razmerje.
Veliko pozornost je družba SIP namenila posodobljanju naprav, za kar so v letu 1976 investirali v naši deželi nad 25 milijard lir, podobna vsoto pa je predvidena tudi za letošnje leto. Najpomembnejše delo lanskega leta je bilo polaganje 206 km dolgega novega telefonskega kabla na relaciji Mestre - Trst z odcepom za Videm, kar je, samo v odsekih na ozemlju naše dežele, sto lo 5 milijard lir. V Trstu bodo v Ul. S. Maurizio uredil: novo centralo. ki bo usposobljena za direktne mednarodne telefonske pogovore. Predvidena je tudi obnovitev nekaterih drugih central v mestu in predvsem v predmestjih, kjer je čedalje večje povpraševanje po namestitvah novih telefonskih napeljav. V lanskem letu so tudi namestili več no vih javnih govorilnic; v tržaški po krajini so namestili skupno 2.000 javnih telefonov, v vsej deželi pa jih je 8.000. Prav v prihodnjih dneh pa bodo v pasaži v Ul. Coroneo 5 odprli novo telefonsko govorilnicp z desetimi kabinami.
Kar zadeva posebne storitve, je treba naglasiti, da so pred kratkim tudi v Trstu uvedli informacijsko službo o dežurnih lekarnah (telefonska štev. 192), pred koncem leta pa bodo uvedli tudi informacijsko službo o sporedu kinematog-afov (štev. 198). Opozorit: je še treba, da so pred kratkim spremenili številko za informacije o točnem času, ki ni več 16, ampak 161.
V teku letošnjega leta bo Trst avtomatično povezan z osmimi evropskimi državami. Redno deluje že povezava s Švico, medtem ko bodo v manjših časovnih presledkih u-vedli povezave z Zahodno Nemčijo, Veliko Britanijo, Avstrijo, s Francijo, Švedsko in z G"čijo. V teku so tudi razgovori za povezavo z Jugoslavijo, vendar pa še niso določili terminov uvedbe redne zveze. V teku letošnjega leta naj bi to službo avtomatizirali po vsej deželi in upajo, da bodo pred začetkom turistične sezone uvedli avtomatsko mednarodno telefonsko zvezo vsaj v okrožju Červinjana, v katerega so vključena turistična središča G:*adež, Li-gnano in Bibione.
Ob koncu včerajšnje tiskovne konference so -funkcionarji SIP seznanili časnikarje še z napori za vzpo stavitev rednih telefonskih zvez po potresu in z nekaterimi tehničnimi novostmi, med katerimi naj omenimo povezavo terminalov elektronskih računalnikov s centralo in avtomatično medcelinsko telefonsko linijo, s katero razpolaga približno 120 tržaških gospodarskih operaterjev.
Gledališča
SSG
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Anonima Venezia-ua «RENEČANKA» danes. 7. t.m.. ob 12. in ob 20.15, jutri, 8. t.m., ob 12.30 in ob 20.15 ter v soboto, 9. t.m., ob 20.15 v Novi Gorici.
ROSSETTI
Od 9. do 11. aprila Carlo Dapporto in Rita Pavone v reviji »Risate in ?a-lotto*. Cene: prvi parter 6.000, parter A 4.000. parter B 3.000, I. galerija 2.000, II. galerija 1.500 Ur. Abonenti 30 odst. popusta prvi dve predstavi, 20 odst. naslednje.
Od 12. aprila v abonmaju odrezek 6 cVestire gli ignudi* Pirandella. Nastopata Anna Maria Guamieri, Gabriele Ferzetti. Režija Mario Missiroli. Rezervacije za vse predstave pri Osrednji blagajni v pasaži Protti.
CCA
Na pobud« prijateljev opere bo jutri ob 19. uri' v dvorani CCA, Ul. S. Carlo 2, srečanje s protagonisti opere »Luisa*. Vstop,prost.
ODOBRITEV NOVEGA STATUTA
Pristop deželnih sindikatov k Skupnosti jadranskih luk
*Ustanova nuj postane aktivni dejavnik v preosnovi italijanske pomorske politike
V dvorani tržaškega občinskega sveto je bil včeraj izredni občni zbor Skupnosti jadranskih pristanišč, ki ji začasno predseduje župan Spacci-ni. Na dnevnem redu je bila odobritev novega statuta. Seje so se u-deležili predstavniki dežel, pokrajin, trgovinskih zbornic in občin italijanske jadranske obale.
Z odobritvijo hovega statuta je Skupnost jadranskih pristanišč dosegla svoj cilj, da postane kvalitetnejši glasnik potreb in zahtev prebivalstva 'ob Jadranu, gospodarskih operaterjev, javnih in zasebnih pomorskih družb.
Novi statut razširja temeljne komponente Skupnosti in omogoča pristop novih članov, predvsem vseh javnih ustanov in konzorcijev, ki delujejo v sklopu pristanišč, ter deželnim sindikalnim federacijam.
Temeljni cilji Skupnosti jadranskih pristanišč so, iskanje sodelovanja med pristaniškimi skupnostmi italijanske jadranske obale in poglobitev dosedanjih stikov z drugimi pristaniškimi sistemi Italije ter jugoslovanskimi pristanišči, načrtovanje in koordinacija pomorsko - pristaniške politike jadranskih dežel v tesni povezavi z njihovimi teritorialnimi in družbeno - gospodarskimi potrebami, ter končni cilj posredovanje pristojnim državnim oblastem za vsedržavni načrt o pomorsko - pristaniški politiki, ki naj upošteva vse gospodarsko - družbene komponente.
S tem je tudi včerajšnji izredni občni zbor dal svoj prispevek italijanski pomorski politiki.
lastno pot k stvarnejšemu umetniškemu izražanju. Nagrada velja kot priznanje za njegovo življenjsko delo.
Denar za nagrado je poklonila Hranilnica in posojilnica na ffpčinah.
Podelitev nagrade bo v Društvu slovenskih izobražencev v Ul. Do-nizetti 3 v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.15,
NA POBUDO NŠK
Prof. S. Bernik o sodobni arhitekturi in oblikovanju
Predavatelj je orisal razvoj slovenske arhitekture od konca 19. stol. do danes
V okviru ciklusa predavanj o slovenski arhitekturi v priredbi Narodne in študijske . knjižnice v Trstu, je v Kulturnem domu predaval prof. Stane Bernik o sodobni arhitekturi in oblikovanjPredavatelja ie občinstvu predstavil predsednik NŠK dr. Franc Škerlj.
Prof. Bernik je pričel tkoje predavanje s. prikazom arhitekture v 19. stoletju, saj je bilo to stoletje zelo važno za razvoj panoge. Na slovensko stavbarstvo so vplivali predvsem tokovi, ki so~ jih prinesli z Dunaja in iz drugih avstrijskih mest. Tavrstna, arhitektura je obujala tudi zgodovinske stile kot sta bila n.pr. klasicizem in renesansa.
Pričetek moderne slovenske arhitekture je vezan na obdobje secesije in na trojico arhitektov, ki so jo sestavljali Plečnik, Fabiani in Vurnik. V začetku 20. stoletja se je začelo razvijati tudi oblikovalstvo, primer je oprema Župančičeve pesniške zbirke časa opojnimi, knjiga je opremljena v slogu secesije. Po prvi svetovni vojni .v poleg predlogov Fabianija, Plečnika in Vurnika prišle v Slovenijo slike in skice.tki so se naslanjale na izrazito moderno stavbarstvo. Avgust Černigoj je s svojo razstavo 1924. leta provociral ljubljansko občinstvo, prikazal je tu di skice modernih palač. Razvijale , so se debate, med modernim in »klasičnim*, toka razprava se je vnela n.pr. ob Plečnikovi izdelavi Narod ne univerzitetne knjižnice, šlo je za vprašanja funkcionalnosti in monu mentalnosti. Razprava med modernim in klasičnim je prinesla vrsto zanimivih spoznanj. Arhitekti, so se odločali med sodobnimi zahtevami in historicizmom, ki je obujal bolj akademske sloge. Po drugi svetovni vojni je bila prva faza arhitekture monumentalna. Pozneje se je začela arhitektura modernizirati», odprla so se vrata evropskim vplivom in mladi arhitekti so izdelali (predvsem'v Ljubljani) vrsto zanimivih in oblikovno čistih stavb.
PREKOP GROBOV
Na občinskem pokopališču pri Sv.
Ani bodo prekopali grobišče št. XVI.
(na 4 polju), kjer so pokopani posmrtni ostanki preminulih od 31. marca do 11. aprila 1967. Svojci, ki bi hoteli- ohraniti in prepeljati posmrtne ostanke svojih dragih, se lahko zglasijo od 18. do 22. aprila t.l. pri u-pravt pokopališča ali pa na občinskem odseku za pokopališča — 12. oddelek — Javna dela, Passo Costanzi 2/TV, v sobi št. 427.
iMiiHiimiuiriiiiiiiiiiniiiiHimiiiiiiiiiifMiiimiiiiimiiiiMiiiiuiiHiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiMiMiiiiiiii
SREČNO POT, IZLETNIKI!
jmm-
PINZAUTI O «AIDI»
V ČASNIKARSKEM KROŽKU
Jutri, ob 18. uri bo znani glasbeni kritik Leonardo Pinzauti govoril v Časnikarskem krožku o Verdijevi operi «Aidi», s katero bo gledališče Verdi zaključilo letošnjo operno sezono.
Pesniku Stefanu Tonkliju nagrada «Vstajenje 1976»
komisija literarne nagrade »Vstajenje*, ki jo sestavljajo prof. Zorko ttareji prof. Martin Jevnikar, dr. Anton Kacin, pesnica Ljubka Šorli in prof. Zora Tavčar, se je sestala dne 4. aprila 1977 v Trstu in podelila literarno nagrado VSTAJENJE za leto 1976 Štefanu Tonkli-ju za pesniško zbirko Na križpotjuj cest stojim, ki je izšla v Gorici 1976 pod psevdonimom Niko Kotnik.
Komisija je takole utemeljila svojo odločitev: Štefan Tonkli spremlja s pesmijo slovensko zamejsko življenje že skoraj pol stoletja, njegove pesmi so odraz trpljenja primorskih Slovencev, a tudi vere in upanja v boljše čase, poglablja se v vprašanja smisla življenja in zadnjih skrivnosti, iz njegovih pesmi odseva zvestoba slovenski zemlji in rodu. Izšel je iz ekspresionistične generacije, a ubral zaradi razmer
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kultnmi dom
GOSTOVANJE
PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
CARLO GOLDONI
PAHLJAČA
Komedija
Prevod	Vladimir Koch
Dramaturška
razčlemba	Bojan Stih
Jezikovna obdelava Darij Bratoš Scena	Niko Matul
Kostumi	Marija Vidau
Glasba	Ivan Mignozzi
Režija	MARIO URŠIČ
Danes, 7. aprila, ob 16. uri ABONMA RED H; ob 20.30 A-BONMA RED E-mladinski v četrtek.
Jutri, 8. aprila, ob 16. uri ABONMA RED 1.
SPDT priredi na velikonočni ponedeljek, 11. aprila. PIKNIK NA VREMŠČICI. Zbirališče bo ob 9. uri pred restavracijo v Senožečah, nato’ pa bo skupni odhod na Vremščico. Na sporedu bodo poligon in ex-tempore za otroke o-otroških vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol ter nogometne tekme za odrasle. Za zmagovalce številne nagrade, za vse pa bo poskrbljena jedača in pijača.
Kdor nima lastnega prevoznega sredstva, naj to telefonsko sporoči še danes na sedež SŠDI (tel. 31119).
Kino
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
THORNTON VVILDER
ZAENKRAT SMO SE IZMAZALI
(The Skin of our Teeth) Igra v treh dejanjih Prvič v slovenščini
Prevod Scena Kostumi Glasban Režija
France Jamnik Klavdij Palčič Marija Vidau Pavle Merku«!
FRANCE JAMNIK
fijfhsirm ,a
t.m., ob 16.
V ponedeljek, 11 uri za ABONMA RED G-okoliški.
I.a Cappella Underground 19.00 -21.30 «Treash» (I rifiuti di New York) Andyja Warhola. Joe Dalessandro. Barvni film.
Muvie Club 77. V kinu Radio (Ul. Ro-tonda 4). Ob 16.00 in 20.00 «Le stre-ghe* Silvana Mangano, režija Faso-lini, Visconti, De Sica, Bolognini, Rossi. Ob 18.00 in 22.00 Arthurja Penna «Mickey One* Warren Beatty in Alexandra Stevvart.
Ariston 16.30 »Festa selvaggia* (La-more, la morte, 'il sogno) Fridrica Rossija. Barvni film.
Mignon 16.00 »Centro della terra — continente sconosciuto.* Peter Cu-shing, Doug McClure.
Nazionale 15.30 AA alt Disnevev »Pinoc-chio* in «La volpe dargento*.
Grattacielo 16.00 »I 2 superpiedi quasl piatti*. Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Fenice 16.00 «Corvo rosso non avrai il mio scalpo*. Robert Redford.
Excelsior 16.00 «L'Italia in pigiama*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Eden 16.00 »La pantera rosa sfida l ispettore Closeau*. Peter Sellers. Barvni film.
Ritz 15.30 »La notte deU'aquila». Michael Caine, Donald Sutherland, Robert Duval. Barvni film,
Aurora 16.30 »La presidentessa*. Ma-riangela Meiato in Johnny Dorelli. Barvni film.
Capitol 16.30 «Conoscenza carnale*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 15.30 «Sa!lon Kitty». Helmut Berger. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Moderno 16.30 «Confessioni di un puli-tore di finestre*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Filcdrainmatico 16.15 »Corre accadde la prima volta*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 16.00 «11 elan degli irrbroglio-ni». Micheline Prešle. Barvni film.
Impero 16.30 «11 giorno della locusta*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Viltorio Veneto 16.00 »Hindenburg*. George C. Scott, Anne BancrofL Barvni film.
Radio Movie Club 77.
Abbazia 16.00 «•. . .e poi non ne rimase nessuno*. Oliver Reed, Elke Som-mer, Charles Aznavour. Po romanu Agate Christie.
Astra 16.30 »Silvestra gatto malde-
K stro*. Barvna risanka.
Volta ,(jytilje),jl6.00 »Zanna Bianca*. Franco Nero.' Barvni film.
SPDT prireja v okviru predavateljske sezone danes, 7. aprila, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma predavanje znanega slovenskega planinca MIRKA KAMBIČA na temo: »VARSTVO LEPE IN ZDRAVE NARAVE*. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi.
.	Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 7. aprila RADIVOJ
Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 18.40. — Dolžina dneva 13.06. — Luna vzide ob 22.54 in zatone ob 7.44.
Jutri, PETEK, 8. aprila ALBERT
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 15*1 stopinje, najnižja 5,9, ob l!). uri 11,7, zračni pritisk 1011,4 mb pada. vlaga 54-odstotna, nebo malo oblačno, brez vetra, morje skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj.
z ROJSTVA IN SMRTI Dne 6. aprila 1977 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 73-letna Anna Zaffiro-pulo vd. Fabian. 36-letni Silvio Koželj, 5Metna Nives Majaca, 73-letni Guido De Beden, 93-letna Luigia Grahama vd. Rinaldi, 78-letna Barbara Spa *i-vecchia vd. Ferrante, 83-letni Giuseppe Passini, 81-lethi Eugenio Cattarini.
nsrnm
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul, Oriani 2, Trg Venezia 2.	'
V	počastitev spomina Josipa Škabarja daruje družina Ž. Simonič lO.OOO lir za ŠD Polet. V isti namen daruje družina A. Simonič 10 tisoč lir za PD Tabor.
Namesto cvetja na grob Josipa Škabarja daruje družina Milč 20 tisoč lir za ŠD Polet in 15.000 lir za cerkev na Opčinah.
V	počastitev spomina Josipa Škabarja daruje Stanko Hmeljak (Repen 77) 10.000 lir za PD Kraški dom Repentabor.
V	spomin na Josipa Grudna darujejo starši, učiteljstvo in učen-' ci osnovne šole D. Kette 1.500 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na g hib Josipa Škabarja daruje Pepka Malalan 5 tisoč lir za SPD Tabor in 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOV na Opčinah. V isti namen daruje družina Smotlak 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah.
V	spomin na Josipa Škabarja daruje družina Ostrouška 10.000 Ur za ŠD Polet in 10.000 lir za SPD Tabor.
Namesto cvetja na grob Josipa Škabarja darujeta družini Guštin in Štoka (Kontovel) 5.000 lir za ŠD Polet.
Pogrebci na pogrebu Jožefe čuk darujejo 10.000 Ur za PD Primorec.
Marija Kalc (Trebče 69) daruje 2.000 Ur za PD Primorec.
Namesto cvetja na grob Jožefa čuk - Lavrenčič daruje družina Jogan 2.000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Josipa Škabarja darujeta Mira in Cveto Hrovatin 15.000 lir za vzdrževanj« spomenika padlim v NOB na Opčinah.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7, ure:- telef. št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228J124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel.’ 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; ŽaVlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Včeraj zjutraj je bilo na glavni tržaški železniški postaji zelo živahno in veselo: nad petsto tržaških in goriških Slovencev, naših naročnikov in čitateljev, je namreč z vlakom odpotovalo na že tradicionalni izlet Primorskega dnevnika.
Vlak je odpeljal direktno iz Trsta
preko Ljubljane in Zagreba v Beo grad, kjer se bodo izletniki zadržali dva dni. Nato bodo iz Beograda odpotovali po novi progi v Bar in od tod bodo z avtobusi nadaljevali pot po Črni gorj in Dalmaciji, nakar se bodo naši izletniki v ponedeljek zvečer vrnili domov.
Mali oglasi
i VRLI V1RGILIO vas vabi. Ua obl ščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. Imamo tudi rabljene 500 68 70. 850 coupe 69, 127 71. 75. 128 71. 72, o pel 1000 71, 1300 66. 1?4 69. simca 1000 70, mercedes 220 D 69. eapri 1500 71, 124 coupe 69. Obiščite nas v UL Giulia 10.
M® '
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
.S. P. A. , vHV. ■:/ '
TRST - ULICA F, FIL2I 10 -	'33 ePA-dO
I
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 6. 4. 1977
Ameriški dolar: debeli	886,50
drobni	855.—

Funt šterling	1543,-
švicarski frank	348,75
Francoski frank	178,25
Belgijski frank	24,15
Nemška marka	370,50
Avstrijski šiling	54,-
Kanadski dolar	«20.—
Holandski florint	- 356.-
Danska krona	149,-
švedska krona	200.—
Norveška krona	162.—
Drahma; debeli	23,25
drobni	23,25
Dinar; debeli	44,75
drobni	44,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
V NEDELJO NA PROSEKU
Amaterski oder je uprizoril pravljico Čarovnik iz Oza
Delo je režiral Slane Raztresen - Mladi igralci so se temeljito potrudili
V nedeljo je amaterski oder Pro-- Kontovel uprizoril pravljično igro »čarovnik iz Oza*. Delo je uramska priredb« istoimenske pove-sti Lymana Franka Bauma. Prav Jica je postavljena v sodobni svet, oziroma v njej se prepletajo elemen-. današnje civilizacije, zgrajena pa Je po tradicionalnem pravljičnem si-stemu. Osnovni konflikt je borba ^ed dobrim in zlom, nastopajo čarovnice, vešče, kraljica , opic, živo strašilo, kositrni drvar, strahopetni ‘ev in Dorothy». Dorothy bi se rada vrnila v rodno mesto, pa ne more, zato se napoti k čarovniku Ozu. Pri-Griižijo se ji slamnato strašilo, ki ' rado imela prave možgane, Ko-adrni drvar, ki želi srce, in straho-Petni lev, ki bi seveda rad postal Ppgumen, kot se kralju živali spodo-1 • Pa jim čarovnik to da, morajo “Mti zlobno veščo. Pogumni Dorothy a uspe in pravljica se konč z zmago dobrega nad zlom, čeprav se iz-e> da je čarovnik iz Oza navaden slepar.
Igro, ki so J ) mladi igralci upri-T^rdi v proseški prosvetni dvorani, "e reWral Stane Raztresen, mladi so e potrudili in številno občinstvo je ,'° zadovoljno (dvorano so otroci .d_i starši napolnili do zadnjega ko-°ka). Dorot.hy je igrala simpatič-,a ‘lonka Sedmak, severna vešča l “da Erika Milič, strašilo je du-ovito zaigrala Nives Ukmar, Kosi ni drvar je bil Diego Starc, stra-opetni lev je bil Egon Štoka, čarovnika je zaigral Klavdij Cibic, za-l .na vešča je 1 ila Dunja Albi, kra-tnca opic Bety Danev, Glnda Mar 'na Go'jup, stražar v Smaragdom mestu je bil Nevio Regent, 1. ezinec Marko Štoka, 2. mezinec Lipi' vfdič, 3. mezinec Erika Starc. Stot OV'to sceno Je Pripravil Egon «>ica. Ponoviti moramo, da so se zelo potrudili in da je igra «te-8 p orez zastojev. Amaterski oder v« roseka • Kontovela moramo zno-1;', Pohvaliti za koristno delo in za um i en' ki J0 izkazuje do dramske metnosti in slovenske besede. Važ-otr •	80 v delo vključeni tudi
lina0' *n mioj^i igralci, saj moramo ^ vzgajati že od mladih nog. Še .. Je treba povedati, da se nova J^torjena igra vključuje v dovolj ■tro dramsko dejavnost naših a-aterskih gledališč, S tem se ustyar. L .Podlaga za trdnejšo in temelji-^JSo gledališko kulturo.
KD o polfmiki Me imenovanj :'J
Svetovalska skupina KD VHHežet-' nem svetu je odgovorila na polemiko v zvezi z imenovanjem demokristjan.
in socialdemokratskih predstav, tukov na vodilna mesta javnih u-ptanov, kot so Friulia Lis in druge, polemiko označuje za strumentalno ■*r Pripominja, da je ta imenovanja arekovala nujna potreba, ker pač i sodanjem kritičnem gospodarskem , družbenem momentu ni mogoče ^opustiti, da bi bila tako pomemben V banova brez vodilrvh o-ganov. ede kriterijev izbire pa svetoval-
PUSTN1 ODBOR iz KRIŽA vabi na
PLES
v Ljudskem domu 9. t.m. ob 30 z ansamblom »Supcrgroup*.
ska skupina KD pripominja, da je že pred dobrim letom predložila v deželnem svetu, da bi o imenovanjih odločala posebna svetovalska komisija, toda o tem predlogu se pristojna komisija, ki ji predseduje predsednik deželnega sveta, še ni dokončno izrekla. Če je treba naštevati primere, nadaljuje poročilo svetovalske skupine KD, potem bi bilo treba omeniti predsednike nekaterih ustanov, ki so bili izvoljeni na podlagi takoimenovane politične lotizacije v okviru že pokopane leve sredine.
Po^ iniljskfga župana za boljše obratovanje (•Milnih naprav
Miljski župan VViller Bordon je uradno zahteval od družbe SO PRO ZOO, da takoj poskrbi za boljše o-bratovanje svojih čistilnih naprav v Štramarju. Zahtevo utemeljuje občinska uprava na podlagi obstoječih zdravstvenih zakonov in na podlagi izvidov pokrajinskega higienskega urada. Trenutno čistilne naprave ne zadoščajo namenu in posledica slabega vzdrževanja naprav
je neznosen smrad. Občinska uprava bo prepovedala zakol živine v klavnici «pri Orehu, ki se poslužuje čistilnih naprav SO PRO ZOO. če ne bo družba poskrbela za odpravo pomanjkljivosti pri prečišče vanju odplak.
Friuljjiulia pripravila razstavo v Parizu
Na pariškem letališču Orly, ki raz polaga tudi z razstavnimi prostori, so te dni odprlj razstavo izdelkov in proizvodov iz naše dežele, ki jo je pripravil konzorcij za uvoz-izvoz »Friulgiulia* in v okviru katere nastopa 18 tvrdk iz Trsta in iz drugih sred:šč naše dežele. Razstava obsega pohištvo, gospodinjsko opremo, oblačila, kozmetične izdelke, orodne stroje in mehanske izdelke. V pri hodnjih dneh bo ravnatelj konzor cija E. Geppi na posebni tiskovni konferenci v Parizu seznanil francoske časnikarje s prizadevanji «Fri-ulg:ulie» za povečanje izvoza italijanskih izdelkov na tuja tržišča. Konzorcij pripravlja tudi širšo razstavo deželnih izdelkov in proizvodov na skorajšnjem mednarodnem sejmu v Teheranu.
IIIIIIIIIMIlillllllllllllUIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIinilllllUllllltlHItllllimtlMIlUlllIltllllllllllllllllllMIIIMIIIIMIIIUMIM
POD VODSTVOM ZNANEGA MOJSTRA KOLOŠE
ČEDALJE VIDNEJŠI USPEH FOTOAMATERSKEGA TEČAJA
Preteklo nedeljo prva ekskurzija v naravo • Ob koncu tečaja razstava fotografskih del tečajnikov
PD TABOR OPČINE MLADINSKI ODSEK SMO
Priredi v nedeljo. 10. t.m., ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
PLES
* disco-jockeyem in s skupino Ne"io Nemini.
Mladi tržaški fotoamaterji, ki se že nekaj mesecev izpopolnjujejo pod skrbnim vodstvom znanega mednarodnega fotografskega mojstra Kološe iz Kopra, so šlj v ne deljo na prvo serijo ekskurzij v naravo. Šesterica fotoamaterjev se je podala v Istro,in sicer v Krkavče, v Koštabono in v Smokvico, in je celodnevno turo izrabila za ambien-tacijo, da si je ogledala istrsko krajino, tako da bo na prihodnji ekskurziji začela že lahko fotografirati na poljubno temo. Ob koncu vseh teh ekskurzij in fotografiranja v naravi bo namreč skupina tržaških fotoamaterjev, ki se ude--težitjeja; .tečaja, skl ga je organizirala Slovenska .prosvetna zveza iz 'Tr^a, priredila samostojno razstavo,' na kateri bo vsak udeleženec predstavil po tri : štiri dela velikega formata.
V začetnih mesecih se je teoretični del tečaja odvijal v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Mlade fotografe vodi vsak drugi četrtek v mesecu Kološa, ki jih seznanja s skrivnostmi fotografije, v vmesnih četrtkih pa se fotoamaterji zbirajo in razpravljajo ob sodelovanju domačega fotografa — umetnika Janka Furlana. Poleg teoretičnega dela, pa so se fotografi seznanili tudi z laboratorijskimi veščihami, poskusili pa so se tudi v portretiranju, kjer jih je Kološa seznanil s tehniko in triki za uspešno delo. Tečaj obiskuje stalno okrog deset tečajnikov;	:
R. Pečar
« • •
• Jutri, ob 18. uri bo v Fotoga-leriji v Kopru odprl svojo razstavo barvnih fotografij Janko Furlan, ki bo razstavil svoje najnovejše u-metnine.
bi si razdelil funkcije in si začrtal program bodočega delovanja.
Za političnega tajnika sekcije je bila soglasno izvoljena Sonja Sirk, organizacijski tajnik Norina Bogateč, odgovorna za tisk in propagando Boris Tretjak in Edi Ukmar, blagajničarka Lina Deklich. članica rajonske kon-zulte Nevica Tence, referent za mladinsko problematiko pa Ljubo Košuta.	st.
• član vsedržavnega vodstva ANPI
arh.. Tiziano Dalla Marta bo v nedeljo govoril na komemoraciji 29 žrtev, ki so jih nacisti ubili aprila 1945. leta. Žrtve so bile doma iz Furlanije, južne Italije, Goriške, JC^rnije in iz Firenc. St>ominska svečanost jx> 10- aprila, ob 11..uri pred .videmskimi zapori v Pl. Spalato.
S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Osrednja točka - ureditev psihiatričnega varstva
Ostre obsodbe političnega nasilja - Nov primer kršitve v ustavi zagotovljenih pravic slovenske narodnostne skupnosti
v križu
Novi odbor sekcije RP1
V preteklih dneh se je v Ljudskem domu sestal novi vaški sekcijski odbor KPI, ki ga po sekcijskem kongresu sestavljajo predvsem mlade sile, da
.....................ni..«.minimum.....................
beneški dnevnik
jlijtJl VIDEMSKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
KRITIČNE PRIPOMBE LEVICE K POKRAJINSKEMU PRORAČUNU
^°lemlčna posega svetovalcev Sbuelza (PSI) in Toschlja (KPI)
sn^T°raiUn videmske- pokrajine in
Poročilo sta obe levičarski ul®1?*1 negativne ocenili tako s Dn, 'fne P1 ati, o kateri je govoril kot	svetovalec Sbuelz (PSI).
j<j .tud' iz splošne političnp plati, soh; j« obravnaval svetovalec To-skpB	Na zadnji seji videm-
^ Pokrajinskega sveta je Sbuelz h, j, Pokrajinski upravi, da se je mm,ntzadovo|jiv način lotila problemih 7^’Jstva, in to tudi v sektorju -1 sPa<Jajo v ožjo pristojnost za*AuJlne’ kot so lov in ribolov ter Polit!- okoli8- V tej zvezi ni bilo Sbup,Cnes.a soglasja, je nadaljeval g.,„.‘5’ ki ga skuša prikazati pred-*Jn,kovo poročilo, j., rijririsvnik p§j se je tudi zavzel v >l ru*'tev vseh kategorij redarjev darin° satn°’ namreč ekoloških re-na hri.V <ei zvez' je tudi opozoril jih »k Pr'niere onesnaženja, ki so na nJi --^'1* v maranski laguni, gf,področju Nem in v občini Tava-
da^vS'nist Toarhi pa je obžaloval, jo , a v pokrajinskem svetu, ki »estavljajo KD. PSDI in Furlan-
sko gibanje, ni znala v poročilu o proračunu dojeti bistva položaja v Furlaniji. Emergenčni položaj, kakršen je nastal v Furlaniji, je dodal, terja ustrezne instrumente, ki so v prvi vrsti političnega značaja. Kot je potreben demokratični sporazum za izhod iz italijanske krize, tako je potreben dogovor na deželi in v krajevnih ustanovah, ki naj zajamči največjo participacijo. Furlanija ima pred sabo problem obnove, je nadaljeval Toschi, in mora doseči predstavitev zakonskega osnutka o rekonstrukciji, preden bi prišlo do morebitnega in vedno bolj verjetnega odprtja vladne krize. Predstavnik KPI je tudi očital dokumentu večine, da sploh ne o-menja pozitivnih perspektiv, ki jih odpirajo osimski sporazumi, ki bi lahko pomenili konec emarginacije naše dežele in jo vključili v območje široke gospodarske in kulturne izmenjave.
Pn prvih dveh posegih se bo razprava o proračunu videmske pokrajine nadaljevala še danes.
ob M III uri se odpre za občinstvo
55.
MILANSKI
SEJEM
ki se bo končal
15. in 19. april sta rezervirana za poslovne ljudi, ki so iih razstavljalei izrecno povabili. V teh dneh ne bo dovoljen vstop ostalim obiskovalcem.
Osrednja točka dnevnega reda na sinočnji seji goriškega pokrajinskega sveta je bila razprava o ure ditvi psihatričnega varstva. Torej razprava o zelo kompleksnem in i-stočasno aktualnem vprašanju, ki se je zavlekla do pozne ure, zato tudi ne moremo poročati, kako se je zaključila.
Seja pokrajinskega sveta se je začela^-pravzaprav v znamenju o-gorčenega protesta zaradi zadnjega dejanja političnega nasilja in u-strahovanja —• ugrabitve neapeljskega pokrajinskega tajnika PSI Guida De Martina. Dogodek so obsodili tako predsednik pokrajine Agati, kakor tudi predstavniki demokratičnih strank. Po svoje pa je dogodek skušal prikazati misovski svetovalec Pedroni. Predsednik A-gati je nato poročal o stikih, kj jih je imel s sindikalnimi in gospodarskimi predstavniki tržiškega področja za iskanje izhoda iz težkega položaja, v katerem se nahaja tržiška ladjedelnica. Poročal je tudi o tem, da bo pokrajinska upra va po predhodnem posvetovanju s predstavniki demokratičnih strank poskrbela za dostojno proslavo 25 apr la.
Pokrajinski svet je nato razprav ljal o nekaterih ratifikacijah že sprejetih sklepov. Tako so svetovalci soglasno podprli sklep, da se pokrajinska uprava ponovno zavzame pri osrednji šolski oblasti, da dobi trgovska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici status tehničnega zavoda za zunanjo trgovino. Komunistični in socialistični svetovalci pa so predložili osnutek dnevnega reda v zvezi s ponovno kršitvijo v ustavi žago tovljenih pravic, ki gredo narodnim manjšnam. Deželni organi so namreč odobrili pravila briške gorske skupnosti, črtali pa so tiste člene, ki govore o rabi slovenščine. Svetovalec Bukovec (PSI) je vprašal predsednika Agatija, kakšno stališče namerava pokrajinska upraya zavzeti spričo ponovne kršitve najosnovnejših pravic in to v trenutku, ko so bile že izmenjane ratifikacijske listine o veljavnosti osimskih dogovorov. Bukovec je še vprašal, če je predsednik prejel pismo, ki ga je pisal predsednik kraške gorske skupnosti, v katerem opozarja na podobne kršitve zakonitih pravic.
Sindikalna federacija ostro obsodila ugrabitev Guida De Martina
Pokrajinska sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL je v zvezi z ugrabitvijo pokrajinskega tajnika socialistične stranke v Neaplju, Guida De Martina, sina bivšega državnega tajnika stranke poslanca Francesca De Martina, včeraj izdala tiskovno poročilo, v katerem najostreje obsoja dogodek in meni, da gre za očitno provokacijo. Tako dejanje je napeyd na svobodo in na demokratične pridobitve, ki so sad protifašističnega in osvobodilnega boja.
zakonu, ki je že v veljavi v Gornjem Poadižju),' ki bi Pro Loco vključila v okvir turističnih ustanov in s tem ustrezno namenila finančna sredstva, ki bi tem društvom o-mogočila nemoteno delovanje.
Prva naloga dežele je, so poudarili na tem srečanju, naj prekliče ukinitev zakona št. 42 ter naj v najkrajšem času prispeva turističnim društvom primemo denarno podporo.
V okviru reforme pri upravljanju turističnih skupin, so predlagali, naj bi deželno odbomištvo za turizem sklicalo sejo, na kateri bi podrobno orisalo nov program, katerega naj bi sestavilo ob sodelovanju vseh organizacij; ki delujejo na turistič nem področju.
Nazadnje so predlagali, naj bi se čimprej sestal deželni odbor za turizem.
Do 30. junija rok za davčne prijave
V uradnem listu št. 77 od 21. marca letos je bil objavljen zakonski odlok o podaljšanju roka za predložitev davčnih prijav za dohodke v letu 1976. Prijave bo treba predložiti med 1. in 30. junijem letos. Prav tako zapade 30. junija rok za predložitev prijav za dohodke v letu 1975.
POLETNO LETOVANJE OTROK
Obvestilo komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ
Komisija za doraščajočo mladino pri Slovensko kulturno - gospodarski zvezi razpisuje letovanje v Zgornjih Gorjah od 25. julija do 8. avgusta ter v Savudriji od 27. julija do 10. avgusta. Otroci od 13. do 15. leta starosti bodo letovali na Vranskem od 13. do 27. avgusta.
Vpisovanje bodo sprejemali od 15. do 30. aprila na sedežu Mladinskega centra. Svetogorska cesta 81, vsak delavnik od 10« do 12. ure ter od 16. do 18. ure.
Giovanni Vio (KD) župan v Gradežu
Gradeški občinski svet ima enobarvni demokristjanski odbor. Na seji, ki je bila v torek zvečer, so namreč izvolili župana in odbor, ki ga sestavljajo izključno p-edstavniki krščanske demokracije. Za prvega občana Gradeža je bil ob tretjem glasovanju (zadostovala je le relativna večina) bil imenovan Rudi Giovanni Vio, ki je prejel 14 glašov (8 glasov je dobil komunist Scaramuz-za, 7 glasovnic je bilo belih). Prav toliko glasov so dobili Giovanni De-gressi, Nadia Gregoris por. Manza-to, Mario Marchesan in Gino Flabo-rea, ki sestavljajo nov odbor.
Danes zvečer ob 20.30 se ponovno sestane občinski svet. Na dnevnem redu je razprava za letošnji proračun.
SESTANEK DEŽELNEGA TAJNIŠTVA SSk
PRIHODNJI TEDEN KONFERENCA 0 RAZLASTITVAH iN URBANIZACIJI
Izdelati bo treba tudi besedilo zakonskega osnutka o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji - Poročilo deželnega tajnika Štoke
V ponedeljek, 4. t. m., se je v Jamljah sestalo novoizvoljeno deželno tajništvo Slovenske skupnosti. To je bil prvi sestanek po števerjan-skem kongresu.
Uvodoma se je razvila precej obširna razprava o zaključkih kongresa ter o sklepih, ki jih bo treba u-resmičiti v tekoči mandatni dobi. Posebno pozornost pa so namenili nekaterim pomembnim vprašanjem: sodelovanju z drugimi strankami, mladinskemu vprašanju, notranji organizaciji v stranki in deželnemu regulacijskemu načrtu. V tej zvezi bodo v prihodnjem tednu, 14. t. m.,
Mladinska odseka PD OTON ŽUPANČIČ in ŠD JUVENTINA iz ŠTANDREŽA
vabita na zanimivo predavanje diplomiranega pravnika, sodelavca novogoriške delavske univerze, SVITA VIŽINTINA, ki bo o-risal
Kako gleda Jugoslovan na politična dogajanja v Italiji
Predavanje bo drevi, ob 2Q.30 v Domu Andrej Budal v štandrežu.
................................
POGOVOR S PROFESORJEM SILVANOM KRIŽMANČIČEM
Car in moč «Primorskapoje» je v množičnosti in kvaliteti
Občinstvo protagonist spleta letošnjih prireditev . Krepitev zavesti o skupni narodpi usodi • Prireditve omogočajo prikaz kvalitete posameznih zborov
sklicali prvo konferenco o razlastitvah, vprašanjih industrializacije in o regulacijskih načrtih.
Deželni tajnik stranke, Drago Stoka, je v nadaljevanju seje seznanil člane vodstva z delom deželne u-prave, zlasti glede na nekatera v tem tresutku aktuAlna vprašanja, obračun, zakonski osnutek o zemljiških knjigah, družinske posvetovalnice, odpravljanje posledic lanskega potresa itd.).
Kot neposredna posledica štever-janskega kongresa pa je sklep, da bo tajništvo v doglednem času poskrbelo za sestavo zakonskega o snutka za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki ga bo potem predložilo parlamentu in deželnemu svetu. Vsebino osnutka j« n r čel no že odobril 2. deželni kongres stranke. Zdaj je treba izdelati besedilo.
Na dnevnem redu ponedeljkove saje vodstva SSk so tudi razpravljali o stikih in sodelovanju, ki jih stranka vzdržuje z narodnimi manjšinami v Italiji in Evropi s posebnim poudarkom na priprave za volitve v evropski parlament.
Med organizacijskimi vprašanji so obravnavali preureditev nekaterih služb in sklenili dati več poudarka tisku in drugim sredstvom javnega obveščanja. Za deželnega finančnega referenta je bil imenovan Marko Špacapan.
Gostovanje PDG
\
Ocena položaja deželnih Pro Loco
Na sedežu goriškega društva na goriškem gradu, kjer so se zbrali predstavniki vseh deželnih Pro Loco je bilo pred dnevi poudarjeno o večletnem težavnem finančnem položaju turističnih društev Pro Loco.
Srečanje je sklical gori siti predsednik društva d-. Carlo Pellis, da bi ocenili zadnje ukrepe deželnega odbomištva za turizem, ki je z ukinitvijo zakona št. 42 z dne 30. decembra 1968 preprečil tem ustanovam, da bi dobile finančno podporo za njihovo delovanje.
Uvodoma so'na tem srečanju poudarili potrebo, da bi dežela Furlanija - Julijska krajina izglasovala zakon (zgledoval.' bi se lahko po
Tradicionalna prireditev Primorska poje je za nami. Kot vsako leto, morda pa letos še veliko bolj kot doslej, je omogočila primorskim zborom, da so pokazali svoje znanje in se primerjali med seboj. Glasbenim strokovnjakom pa je letošnja izdaja te pevske manifesta^ cije ponudila gradivo, o katerem razmišljajo, sklepajo in kujejo načrte za naprej.
Goriškega glasbenega strokovnjaka, pevovodjo, profesorja na Glasbeni šoli in manjšinskega delavca Silvana Križmančiča smo zaprosili ža pogovor’, da bi od njega izvedeli, kako on, ki za . glasbo živi, gleda na letošnjo prireditev Primorska poje.
— Po splošnih ocenah so letošnje prireditve bile uspešne. Lahko rečem, da so bile uspešne tudi zato, ker so pritegnile v dvorane ogromno poslušalcev. Dogodilo se je celo, da je bila dvorana v Trstu v soboto povsem razprpdana. Mislim, da je na letošnjih nastopih Primorska poje odigrala glavno vlogo prav publika. Upam si trditi, da je bila glavni protagonist na teh pomembnih glasbenih manifestacijah.
— In kvaliteta zborovskega petja?
— Kvaliteta je prišla do izraza. Do izraza pa je prišla tudi množičnost pevske kulture. Zame je predvsem važno, da ima vsak zbor, tudi slabši zbor, če naj uporabim umetniška merila, možnost nastopanja. V tem je velik čar in tudi moč te manifestacije.
— Hočeš reči, da ji daje poseben politični pomen prav dejstvo, da skupno nastopajo primorski zbori, torej zbori iz Italije in Jugoslavije?
— Mislim, da ima ta oblika nastopanja svojsko vsebino, ki jo imenujemo enotni kulturni prostor. Dejstvo, da gojimo globoko zakoreninjeno pevsko tradicijo, ustvarja v ljudeh zavest o skupnj narodni pripadnosti in usodi. Danes se slišijo tudi predlogi, da bi to obliko spremenili, vendar bi se s tem odpravljali na nevarno pot. Res je sicer, da so nekateri zbo-
ri slabši, vendar je za naše potrebe važna tudi zavest o skupni narodni pripadnosti, ki se krepi prav s takšnimi nastopi. Zdi se mi, da celo občinstvo sprejema različne kvalitetne ravni, ker pozna naše razmere in ve, da pogoji niso povsod enaki.
— V strokovnih pevskih krogih govorijo o nadaljnjih razvojnih poteh Primorske poje. Nekateri se o-grevajo za prikaz vokalne ustvarjalnosti, drugi, ki so verjetno v manjšini, pa nakazujejo razvoj Primor-slfti poje v prireditvi kompetitivnega značaja, ki bi spodbujala najboljše zbore, da bi dosegli še*'višjo ršveh?
— Primorska poje ža, .sedaj spodbujajoče vpliva na fcyaljt.etno,javen. Obenem je sedanja oblika nastopanja lepa priložnost, da se ugotovi, kako zbori napredujejo, oziroma nazadujejo. Točkovanje zborov, kajti o tem razmišljajo, pa bi po mojem prepričanju imelo več kvarnih kot spodbujajočih učinkov. Nekateri skušajo kvalitetni dvig doseči s selekcijo, na podlagi katere bj v zaključnem nastopu sodelovali samo najboljši. Meni se tudi to ne zdi prav. Za slabši zbor je nastopanje ob boljšem zboru spodbuda za napredovanje. Če pa so v zborih, ki so dosegli visoko raven umetniške izpovedi, ambicije, da bi se primerjnli z ostalimi, potem imajo ti zbori nič-koliko priložnosti, da to zadoščenje dobijo na republiškem tekmovanju pevskjh zborov v Mariboru, na tekmovanju Seghizzi v Gorici in še marsikje.
— Primorska poje na Goriškem združuje zbore SPŽ in ZSKP?
— Gre ga sodelovanje, ki ga pozdravljamo in ki predstavlja eno izmed oblik prosvetnega, dela dveh zvez, ki lepo dopolnjuje napore naše
narodnostne skupnosti, da se razvija. Različnost torej niso prepreka, da poiščemo nekatere skupne točke. To nam ne uspeva samo na pevskem, ampak tudi na gledališkem področju in še marsikje drugje.
G. V.
TRGOVINA ČEVLJEV BATA
išče vajenca ali prodajalca i znanjem slovenskega jezika. Predstaviti se na Korzu Verdi 135 — Gorica.
NtllllllllllMIIIIIIIIIIIinilllllllHtllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllMIIIIINIIIIMIIIMHIIIIlmilllllllllllMIlUIIIIIIIMimilllllMIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIllinillinillllllllHIII
Sovodenjski harmonikarji najboljši
PREKUPČEVANJE Z MERCEDESI
Samo «mali ribi» v mreži pravice
Goriško sodišče je prekupčevalcem ukradenih mercedesov, ki so jih prodajali na Srednjem vzhodu, zadalo hujši udAfčc,* Čeprav sta v mrežo pravice tokrat padli »manjši -ribi*. Gre namreč za dokaj nepomembnega člena dri ge verige prekupčevanja ukradenih avtomobilov, ki iz Italije preko Jugoslavije in Bolgarske potujejo v Turčijo in druge dežele Srednjega vzhoda.
Na zatožni klopi sta bila 34 letni Salvatore Cavalieri iz Milana, Ul. Capuana 4, in 42 letna Angela Va-resano, prav tako iz Milana. Prvega je sodišče (predsednik Costa, pri-sednika Bassi in Mancuso, javni tožilec Pascoli. zapisničarka Kogoj) obsodilo na 3 leta in 4 mesece zapora ter na 809.000 lir globe, Vare-sanovi pa je prisodilo 1 leto in 6 mesecev zapora pogojno ter 400.000 lir globe.
Dvojico so finančni stražrvki zadnji dan prejšnjega leta ustavili na mejnem prehodu pri Rdeči hiši in ugotovili nekatere nepravilnosti pri dokumentih. Na vprašanje, čigav je avtomobil, je Cavalieri odgovor i, da mu ga je posodil prijatelj iz Milana, da bi lahko z Varesanovo skupno preživela novo leto v Zagrebu. Agentom to opravičilo ni zadostovalo, tako da so po podrobnem pregledu vozila ugotovili, da je bilo ukradeno nekaj dni prej v Milanu. Oba potnika so odvedli v zapor.
Na razpravi je Cavalieri spremenil začetno verzijo in povedal, da mu je prijatelj iz Milana naročil, naj avtomobil prepelje do Zagreba, kjer bi ga pustil neki osebi. Za to delo naj bi mu dal 300.000 lir. S sabo je vzel Varesanovo, da bi mu med potjo delala družbo. Na vprašanje sodnika, če je že kdaj bil v Turčiji, je dal negativen od govor. Žig na potnem listu pa je potrdil, da je bila tudi slednja Cavalieri jeva trditev iz trte izvita. Po večurni razpravi so sodniki končno prišli do resnice, saj so ugotovili, da sta oba člana tolpe prekupčevalcev mercedesov, ki so doslej večkrat izbrali prav mejni prehod pri Rdeči hiši, da bi vozila prepeljali čez mejo.
V torek zvečer je v Katoliškem domh v Gorici nastopilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorict z Goldonijevo komedijo «Pahljača». Čeprav gre za delo znanega avtorja komediografa, je bil obisk dokaj skop. Mogoče, da je na tako slab odziv vplivala Benečanka, ki so si jo Goričani pred kratkim ogledali v priredbi Stalnega slovenskega gledališča.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče gostuje drevi ob 16. in 20.30 v Kulturnem domu v Trstu i Goldonijevim delom Pahljača.
V Novi Gorici bosta danes dve predstavi SSG iz Trsta: ob 12. uri abonmajska predstava:	neznane-
ga avtorja - Benečanka za red BP in ob 20.30 ista predstava za red premierski in S - petek B.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 »La battaglia dl Midway*. C. Heston in H. Fonda. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 »I due superpiedi quasi piatti*. T. Hill in B. Spencer.
MODERNISSTMO 17.00-22.00 »Led -Zeppelin - The Song - Remains the same*. Glasbena komedija.
CENTRALE 17.00—22.00 »Dudino il Supermaggiolino*. R. Mark in S. Borghese.
V1TTORIA 16 45-22.00 »II furrore del-la Clna colpisce ancora*. B. Lee. Barvni film.
Tržič
KXCELS10R 16 30- 22.00 »Charlestnn*.
PRINCIPE 17.30—22 00 »Therese and Isabelle*. Barvni film.
Nora Gorica in okolica
SOČA »Vdovstvo Karoline Žašler*. slovenski film ob 18.00 in 20.00
SVOBODA »Kapetan Slaughter*, ameriški film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORIH "anes ves dan in ponoči |e v (i* rici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tel. 2268,
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna San Nicold. Ulica 1. niaggio. tel. 73328.
Namesto cvetja na grob pokojnih Kristine Vižintin por. Devetak, Pie-rine Devetak por. Frandolič in Ivane Cotič vd. Cotič darujeta prosvetno društvo Danica in domača sekcija VZPI - ANPI 90.000 lir v sklad za gradnjo Kulturnega doma na Vrhu.
Včeraj nas je zapustil naš dragi
EMIL JARC
Pogreb bo danes, v četrtek, ob 16.20 iz bolnišnice v Tržiču. Žalni sprevod bo krenil ob 16.30 s trga pred občino na domače pokopališče v Doberdobu.
Žalujoče hčere Nada, Ratka, Milena, sinova Milko in Jože, sestra Marija z družinami in sorodniki
Doberdob, 7. aprila 1977
# Sekcija KPI iz Doberdoba sporoča žalostno vest, da je po kratki bolezni preminil dolgoletni član
Kot smo že včeraj poročali, so gojenci goriške in tržaške Glasbene matice zabeležili izreden uspeh na 14. mednarodnem tekmovanju mladih orglarjev, kitaristov in harmonikarjev, ki je bilo prve dni a-prila v Recanatiju. Mladi glasbeniki so namreč zasedli kar 9 prvih
mest, od teh sta dve pripadli skupini harmonikarjev sovodenjske po družbice Glasbene šole.
Po vesti o uspehu, smo obiskali skupino sovodenjskih harmonikarjev, ki so vadili v domačem Kul turnem domu. Mladim prvouvrščen-cem so čestitali vsi. ki so se v
domu mudili, nekateri pa so prišli nalašč, da bi pohvalili prizadevanje gojencev glasbene šole in njihovih voditeljev Na objavljal i sliki vidimo skupino harmonikarjev, ki je pod vodstvom Adriana Ruchinija zasedla prvo mesto v kategoriji začetnikov.
EMIL JARC
Ob tej bridki izgubi izreka sekcija svojemu tajniku Jožetu Jarcu in drugemu sorodstvu iskreno sožalje.
OŽIVLJANJE ŽE ZAPRAŠENIH NAČRTOV
Še ena povezava Srbije z morjem
Povezava med Vardarjem in Moravo za zvezo z Egejskim morjem '■ Ta plovna pot pa bi se povezala z Donavo in s tem z Rotterdamom
Srbija je vedno težila za tem, da bi se povezala z morjem. Šele pred nedavnim, pred letom dni je dobila' to zvezo in sicer s progo, ki povezuje Beograd z Barom na južnem Jadranu. Zamisel o tej železniški povezavi je stara okoli 120 let. Tohko časa so morali Srbi čakati, da se je uresničil stari sen, ki je terjal izredno veljka finančna sredstva. Verjetno pa ne bo treba čakati toliko časa, da bo Srbija dobila zvezo z morjem po plovni poti. Sicer je Srbija preko Donave že povezana z morjem, s Črnim morjem, toda že dolgo se v določenih srbskih krogih govori o povezavi s »toplim*, s Sredozemskim morjem, saj so o tem govorili že v dobi Obrenovičev, to se pravi v dobi dinastije, ki je Srbiji vladala še pred Karadžordževiči. Toda tedaj govoriti o tem je bilo povsem nerealno, vtem ko je v današnjih dneh zamisel izvedljiva, saj smo še pred nedavnim govorili o tem. kako bi alj kako bomo povezali gornji Jadran preko Vipave in predora s Savo, po njej pa dosegli tudi Donavo in s tem Črno morje. S sodobnimi tehničnimi sredstvi so tudi dovčerajšnje utopije uresničljive. In ena takšnih starih utopij je tudi povezava Srbije z vzhodnim Sredozemskim morjem. Skupina srbskih inženirjev, ki se je povezala tudi z grškimi strokovnjaki, je potegnila na dan že zaprašene načrte, ki so stari nekaj nad sto let, načrte iz 1859. leta in ki predvidevajo plovno pot med Beogradom in Solunom. Še več. kolikor bi se mogel, oziroma kolikor bo izveden ta načrt, bomo okoli leta 2000 dobili povezavo med Severnim morjem in Egejskim morjem.
Res je, načrt ni tako hudo aktualen, da bi zahteval tolikšno pozornost. Z druge strani pa leto 2000 niti nj tako daleč. Zato se bomo oh načrtu ustavili, ker je zanimiv.
Pravzaprav je pri vsem tem velikanskem načrtu zanimivo to. da pretežni del »plovne poti med Severnim in Egejskim morjem* že obstaja. Gre za vrsto rek in tudi že izkopanih prekopov, kj bi jih mogli povezati v enotno plovno pot med Severnim morjem in Donavo, za katero že vemo. da je plovna vse do Dunaja in dalje. Od Dunaja pa Donava teče skozi Avstrijo in Madžarsko do Beograda, od koder nadaljuje pot proti Romuniji in črndmu morju. Vanjo pa se jugovzhodno od Beograda izliva Morava, ki priba ia iz južnih predelov Srbije, iz predelov, ki težijo proti Eteisketnu morju, kamor se steka z drugega sotočja prav tako pomemben vodni tok — Vardar.
Inženir Radivoj Mančič in z njim večja skunina strokovnjakov se u-kvarja s tem načrtom in inž. Mančič je mnenia, dg »ta plovna pot bo gospodarsko koristna in rentabilna. kajti prevozni stroški po vod rti poti so za 50 odstotkov nižji od ' prevoznih stroškov po železnici.
, In vendar plovna pot, o kateri je govor, ni tako preorosta stvar. Res je, da obstaja več večjih in manj: ših rek. toda posamezne reke bi bilo treba primerno urediti, poglobiti bi bilo treba njihove tokove, njihova korita, hkrati pa bi bilo treba skopati nič manj kot 166 km prekopov, s čimer bi se omogočila popolna povezava med Severnim in Egejskim morjem, tako da bi po tej plovni potj mogle pluti ladje z nosilnostjo do 1350 ton. Načrt predvideva povezavo med največjim evropskim pristaniščem Rotterdam in velikim grškim pristaniščem Solunom. ki ju loči razdalja 3800 km.
Samo ob sebi se razume, da bi se
PONOVNO O ZADEVI. KI JE BILA NA DNEVNEM REDU PRED ČASOM
Drobna knjiga, ki govori o življenju skupine «Tridenlincev» sredi Bosne
Poplava jim je pobrala vse in zalo so se iz svoje Valsugane izselili Nekdo jih je napotil v Bosno, kjer pa so morali prav vse žareti znova
nihče 1 ne lotil te zamisli, če bi šlo le za povezavo teh dveh sicer pomembnih pristanišč, kajti res je, da je razdalja med pristaniščema po Atlantiku in Sredozemlju nekoliko daljša, toda to pot lahko o-pravijo tudi velike celo velikanske ladje, toda plovna pot skozi evropsko celino bi mogla služiti) izmenjavi blaga med celo vrsto držav evropske celine, predvsem notranjih področij, ki bi jih povezovala.
Načrt pa/ ni preprost, niti zato, ker bi se plovna pot morala, po načrtih, povzpeti celo na višino 460 m nad morjem. Ker pa vemo, da voda nikoli ne teče «v breg*, je logično, da bodo potrebne ustrezne naprave, da bodo potrebni ustrezni 1 jezovi in še marsikaj. Načrt predvideva nič manj kot 64 jezov. Seveda so v zvezi s tem predvideni tudi velikanski stroški. Po dosedanjih računih menijo, da bi gradnja prekopov in jezov veljala 20 milijard dinarjev, to se pravi obilnih 800 milijard lir. Tega jugoslovansko gospodarstvo trenutno prav gotovo ne bi zmoglo, posebno ker so to naložbe, ki se zelo počasi rentirajo. Kljub temu že omenjeni inženir Radivoj Mančič meni, da bi se mogla prva dela začeti že v bližnjih petih letih, ves podvig pa bi se končal konec stoletja ali v začetku prihodnjega, torej okoli leta 2000.
Gradnja pa se kljub vsem modernim tehnološkim sredstvom vendarle zdi nekoliko neuresničljiva, predvsem predraga. Toda sproti z gradnjo plovne poti bi nastalo več nekako stranskih objektov in del, ki bi veliko koristila celotnemu gospodarstvu. Skupina inženirjev in strokovnjakov, ki se ukvarja z i-dejnim načrtom, meni predvsem, da bi ob gradnji plovne poti postavili kakih Iti elektrarn, ki bi dajale velikanske količine toliko potrebne električne energije, hkrati pa bi gradnja plovne poti nujno privedla do regulacije vodnih tokov, posebno sotočja reke Morave.
Vodna pot ali enostavno «prekop», kot pravi inž. Radivoj Mančič, «bi bil posebno primeren za prevoz blaga na področju Morave in Vardarja, koder se beleži iz leta v leto vedno večji pridelek v kmetijstvu in vedno večja proizvodnja industrijskih objektov*.- Nekoč so že srbski vladarji, kot smo že rekli, računali z možnostjo povezave Srbije z Egejskim morjem, da ki izvažali kmetijske pridelke in les. Danes' so te potrebe še veliko večje, saj je pridelek neverjetno večji. hkrati pa nastaja tod vrsta velikih industrijskih obfiatovt' ki bi jim plovna pot
vozne stroške, ko bi šlo za izvoz proti Jugu, v smeri Soluna.
Ce so si plovno pot zamišljali pred 108 leti, ko so bila tehnična sredstva praktično nična v primerjavi s'sedanjimi, je sedanja zamisel veliko manj utopistična, pa čeprav je treba podčrtati, da bo morebitna povezava med go-njim tokom Morave in gornjim tokom Vardarja zelo težavna. Če pogledamo na zemljevid, bomo ugotovili, da' obe reki izvirata v gorah, vzhodno od Skopja, le da Morava ubira pot proti severu, Vardar pa se izliva v Egejsko mo"je. Med tema rekama pa bi bilo treba skopati 100 km prekopa. Prekop bi bil, po načrtih, ki si jih zamišljajo Mančič. in sodelavci, širok 43 m, globok pa nekaj nad 4 metre, tako da bi mogle po njem pluti ladje z nosilnostjo do 1350 ton. In prav tu, v bližini Pčinje, bi dosegli najvišji »vrh* nad morjem, že omenjeno višino 160 m.
Naslovna stran knjige, ki govori o «bosanskih Tridentineih«
Stivor je manjši kraj, ki ga na zemljevidu ne bomo našli, nahajamo ga pa tako rekoč v srcu Jugoslavije, točneje na gričevnatem področju Bosne, 64 km stran od Banja Luke, 8 km stran od večjega naselja Prnjavor. In kaj je pOjSebnega^ v tem kraju, da •ga jemljemo sedaj v poštev? Gre za čedno manjše naselje, v kate-reni živi kakih 500 «Tridentmcev», *T1 sti*S<f Želt^l^o vključili v jugoslovansko stvarnost, hkrati pa ohranili svoj jezik, svoje navade, svoje bistvo, celo spomine na svojo rodno grudo, s katere so se izselili pred davnimi leti in sicer leta 1882, ko jih je pognala v svet velikanska povodenj. Ti ljudje so v svoji stari domovini že prej zelo težko živeli, kajti mučilo jih je pomanjkanje, zemlja je slabo rodila, razne bolezni pa so sproti žele svoje žrtve. In kot bi vsega tega zla ne bilo dovolj, je v začetku jeseni, točneje 17. septembra 1882 prišlo do velikanske povodnji, ki je ljudem porušila domove, polirala letino in jih pognala zdoma...
O nasplju Stivor in njenem prebivalstvu so se javna občila v Italiji in Jugoslaviji ukvarjala pred časom, kajti gre zares za izjemen primer, ki vzbuja na eni strani občudovanje, na drugi pa lahko služi marsikomu Za zgled, kajti vsaj posredno dokazuje tr-
....„„,l,„„„„l,ll„„i„„„i,„i„MmiiimiMii«iimi....................mi..................iiimiMliiiiiniiiiiiiiiiiMliiHiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiuiii.................................im
Patronat KZ - INAC svetuje
Različni kriteriji v zvezi z integracijo minimalnih pokojnin
Vpr.: «Odločil sem se, da vam pišem o krivičnem odmerjanju pokojnin, za kar sem prizadet jaz in še toliko drugih Upokojencev: v resnici sem se te odrekel upanju na izboljšanje položaja, zato bom le dzkašljal» svojo grenkobo ob o-čitni krivici in prosim že vnaprej za vaše razumevanje. Upokojen sem že osem let in zaradi «prenizkih* prispevkov mi je ustanova IN PS dala le minimalno pokojnino. Nato sem vložil prošnjo za dodatek 5 let in pol pokojninske dobe -v Jugoslaviji in so mi odmerili jugoslovanski pro-rata, vendar so mi italijanski del znižali za isti znesek, tako da skupno obe pokojnini zneseta še manj kot prej samo minimalna v Italiji. Povedan so mi, da po italijanskem zakonu integrirajo pokojnino na minimal* no. I? če uživalec nima drugih pokojnin, v nasprotnem primeru pa mu pokojnino sorazmerno skrčijo. Po mojem to ni pravično, ker u-stanova INPS ne bi smela upoštevati pokojnine iz neke druge države, a sem potrpel, ker to velja tudi za razne druge kategorije. Pred dnevi pa sem zvedel, da so državnim upokojencem, ki imajo tudi invalidsko pokojnino INPS, priznali pravico do minimalne pokojnine. Je to res? In meni ne bodo priznali integracije, čeprav sem brez skrbj bolj potreben? Vljudno vas prosim za pojasnilo in se vam vnaprej zahvaljujem». F. Š.
Povezujem se na zadnji del va šega dopisa in potrjujem, da so dejanako državnim upokojencem,
ki uživajo tudi pri splošnem obveznem zavarovanju invalidsko pokojnino, z razsodbo ustavnega sodišča št. 263 z dne 29.12.1976 priznali pravico do integracije pokojnine INPS na 79.650 lir, seveda če je odmerjena pokojnina na osnovi prispevkov nižja od minimalnega zneska. Šušlja se. da bodo ta princip aplicirali tudi na starostne pokojnine državnih uslužbencev.
Vsebina te razsodbe je nedvomno razveselila prizadete upokojence, ki so tako kar čez noč izboljšali svoje pokojninske prejemke in jim seveda poviška nikakor ne kratimo. Vendar pa je na tak način prišlo do kršitve moralnega principa, ki je uzakonjen v republiški ustavi, da smo vsi državljani pred zakonom enaki, tako v dolžnostih kot tudi v pravicah.
Doslej je obveljal princip, da kdor uveljavlja pravico do pokojnine pri dveh različnih zavarovalnih skladih, ni deležen integracije na minimalni' pokojninski znesek. To je veljalo za državne oziroma poldržavne uslužbence, ki so imeli prispevke, tudi prj ustanovi IN PS in za upokojence pri INPS. ki uveljavljajo zavarovalno dobo v neki drugi državi, s katero je bila podpisana konvencija. S sedanjim priznanjem integracije državnim upokojencem pa so dejansko diskriminirane ostale kategorije, ki so v sličnem položaju. To bo treba odpraviti z odločnim nastopom na vseh pristojnih mestih, dokler ne bo uzakonjena enakopravnost yseh
državljanov pri odmerjanju pokojnin.
Sicer so v naši državi, v brk ustavnim določilom, dokaj pogosti primeri neutemeljenega razlikovanja med raznimi kategorijami državljanov pri odmerjanju in priznavanju posebnih pravic. Naj spomnim le na priznanje sedmih let zavarovanja po zakonu št. -336 le tistim borcem, ki so v državni službi, medtem ko je velika množica podrejenih oziroma samostojnih delavcev prikrajšana za to zavarovalno ugodnost.
Kar zadeva izvajanje italijansko - jugoslovanske konvencije, nima upokojenec pravice do integracije. če prejema od jugoslovanskega zavarovalnega zavoda sorazmerni del pokojnine. Nasprotno mu celo znižajo, kot je primer našega bralca, italijansko pokojnino za odgovarjajoči znesek ter si zadržijo še dodatno pristojbino. V tem primeru sta oba sorazmerna dela skupaj enaka minimalni pokojnini. Po našem mnenju pa bi morala ustanova INPS v vsakem primeru izplačati minimalno pokojnino, ne glede na to, če prejema tudi jugoslovanski pro-rata, saj mu ta znesek pripada na osnovi zavarovalne dobe.
Kakšne zaključke naj povzamemo? Zaenkrat' je treba sprejeti tako stanje, za dosego dejanske e-nakopravnosti pa se bo treba še boriti, da bodo vsi upokojenci uživali enake pravice:1 v sličnih slučajih naj bo integracija dodeljena vsem ali nikomur!
doživost skromnih ljudi, ki jim sreča zares ni bila naklonjena.
Tridentinska skupnost, ki se je bila izselila iz svoje dežele, je bila v stiku s svojci in rojaki, ki so ostali doma, vse do leta 1914, to se pravi do začetka prve svetovne vojne. Od tedaj dalje pa se je nekako' izgubila 'za njimi -sled, tako da skorajda ni nihče vedel, kje ta skupnost živi,- s- čim se ukvarja, oziroma ali je sploh preživela. In vendar gre za skupnost, ki je ohranila svoje staro tridentinsko narečje, svoje stare izvirne priimke, skratka ostala je to, kar je bila pred odhodom iz stare domovine. V Stivorju pa že nekaj let ni nikogar izmed tistih, ki so se jeseni 1882 odpravili na pot. Pred 'nekaj leti je umrla poslednja ženska iz tega rodu. Toda sinovi in vnuki prvih doseljencev se še vedno spominjajo tega, kar so slišali od svojcev, od pokojnih očetov in dedov, le da so njihove pripovedi bolj meglene in često netočne, saj gre vedno za izročila, ki ne rhorejo vedno ustrezati resnici. In vendar se mora iz vsega tega izluščiti skupna ideja, da so ’ se njihovi predniki naselili v srcu Bosne in Jugoslavije .zato, ker jih je sem prignala nuja in hkrati upanje, da bodo tu zaživeli lažje in lepše življenje.
Z doma iz Tridentinske so se odpravili, kot smo rekli, po veliki poplavi v septembru 1882. Njihovo potovanje je trajalo več dni, verjetno čelo več tednov. S seboj so vzeli vse, kar jim je preostalo, česar ni odnesla voda. Vse, kar so rešili, so naložili na vozove in kadar je odpovedala vprežna živina, so se v vozove vpregli ljudje. Dolga je bila pot tudi zaradi tega, ker so imeli s seboj otročad in že skoraj iznemogle starčke.
In kako, da so ubrali pot proti Bosni? Bili smo še v dobi, ko so bila vsa ta področja pod Avstrijo in baje je te ljudi napotil proti Bosni sam cesar Franc Jožef. Tako trdijo. V resnici se je Franc Jožef kaj malo zmenil za nesrečneže in jih je v Bosno verjetno napotil kak avstrijski funkcionar, ki jim je tudi dodelil širše gozdno področje, da bi ga kolonizirali in postali morda tudi nekakšen del obrambnega jezu proti muslimanstvu.
In. ko je kolona izseljencev iz tridentinske Valsugane prispela «na kčaj», ni tu našla nikogar, ki bi jo sprejel, ki bi ji pomagal. Vsaj za prvi trenutek. Zato se je skupnost ustavila ob prvem večjem vodnem vrelcu. Voda, ki jih je pognala z doma, je vendarle eden glavnih pogojev za življenje. In okoli tega vodnega vrelca so se begunci utaborili in si začeli urejati novo življenje. Najprej so si postavili eno lesenjačo, da so vanjo spravili to, kar so s seboj pripeljali. Nato šo se barake vr» stile druga ob drugi, saj je bilo lesa dovolj, potrebe pa so bile velike, saj so prispeli sem jeseni, za katero je koj prišla zelo huda zima. Nastalo je naselje, 'okoli katerega so morali začeti krčiti gozdove, da bi o prvi pomladi posejali seme, ki so ga prinesli s seboj. S seboj so pripeljali nekaj semen, prinesli so tudi nekaj 'cepičev trt, nekaj orodja in veliko življenjskih izkušenj, še največ pa dobre volje.
Kdor se danes zamisli v to, kar so morali ti ljudje tedaj prestati, da bi ne' podlegli, se mu zdi že
malone neverjetno. Gre pa za resničen podvig preprostih ljudi, ki, niso pričakovali in , zahtevali od ni-, kogar, da naj jim pomaga, pač pa so si vse napravili i z lastnim znojem, z lastnimi žulji.
Ko so iztrgali gozdovom nova polja in ko so ta dala prve plodove, na primer prvo žito, je bilo treba to, žito semleti in ljudje so se tako rekoč vrnili v kameno dobo, saj so si moraJi sami izdelati žrmlje ža mletje žita. Podobne je bilo tudi z drugimi kultifra mi oziroma pridelki, saj niso imeli na razpolago prav nič, kar bi spominjalo na življenje v omikani dobi.
V začetku smo rekli, da je »primer* tridentinske skupnosti v Stivorju pred časom vzbudil precejšnje zanimanje. Zato se samo ob sebi postavlja vprašanje, kako je prišlo do tega ponovnega odkritja ali pravzaprav to tega odkritja, ko pa smo povedali tudi. da se je sled za temi izseljenci v začetku prve svetovne vojne izgubila. Zaslugo za to ima italijanska časnikarka Sandra Frizzera, ki se ukvarja z vprašanjem izseljenstva in izseljencev. Kot je znano, ima Italija veliko izseljencev. V ZDA živi okoli 25 milijonov ljudi italijanskega porekla, drugi milijoni Italijanov ali bivših Italijanov žive po drugih celinah, tudi po vsej ostali Evropi. In' Sandra Frizzera, ki se ukvarja s problemi italijanskih izseljencev, je iz dopisovanja z nekim italijanskim izseljencem, ki živi v Ameriki, zvedela, da se je brat njegovega očeta nekje davno izselil v Bosno, vendar pa ne sam, pač pa da je tja odpotoval z veliko skupino rojakov iz Valsugane, z grupo, ki je štpla kakih 250 družin.
Sandra Frizzera si je, logično, postavila vprašanje, kje je ta skupina izeseljencev iz Valsugane končala svoje »romanje*. Potem ko je prebrskala in preverila vse arhivske materiale in vse matične knjige v Valsugani, ni veliko odkrila, pač pa je prosila za pomoč in sodelovanje rojake iz Italijanske unije za Istro in Reko in po zelo napornem in dolgotrajnem delu prišla do ugotovitve, da živi tieka «skupnost Tirolcev* v Bosni in sicer v dolini reke Vrbas.
Ko je zvedela za to, se je odpravila na pot, ki ni bila lahka, saj je vedela Je to, da se je italijanska skupnost iz Tridentinske naselila nekje v doljni pek« Vrbas.,
................til....lllllllll IWfWll»WW*llllllllllllHIIIIIIIIMIIIIIItlUIMIIIIIIIIIlB«
Ko je prispela' v. Banjo Luko, ji niso vedeli povedati nič točnega. Stivor je majhno naselje. Jrt vendar ga je odkrila in ob prvem stiku z rojaki iz Valsugane je prišlo do izraza zadoščenje »italijanskih Bosancev*, da niso povsem pozabljeni. Italijansko novinarko pa je tako rekoč prevzela stvarnost te skupnosti sredi Bosne, in in njena preteklost. Zato je sklenila. da bo to stvarnost opisala, pa čeprav ne v strogo zgodovinski obliki, pač pa da bo vso zgodbo te skupnosti prikazala v obliki nekakšnega romana. Gre za delo, ki -jexpred nedavnim izšlo v založbi Innocenti pod naslovom »Stivor - odissea della spe-ranza* to se pravi «Stivor - Odiseja upa».
In čeprav je minilo že skoraj sto let, odkar se je skupnost »Tirolcev)! iz Valsugane nasolila sredi Bosne in ni od prvotnih doseljencev živ, nihče, pač pa je vsa sedanja, skupnost' rojena v Bosni, romansirano zgodbo Sandre Friz-zora, v Stivorju «Tirolcl» prebirajo, kajti, mladi sinovi nekdanjih izseljencev, kajti otroci teh ljudi sicer obiskujejo domačo šolo, v kateri je pouk v srbohrvaščini, vendar pa se učijo tudi italijanščine. Zelo,podjeten in požrtvovalen učitelj Ferdinando Osti se trudi, da se otroci teh izseljencev ličijo italijanskega jezika, pa čeprav je italijanščina v šoli neobvezen predmet. Sicer pa smo že prej ugotavljali, da so. naseljenci iz Vasugane ohranili svoje staro narečje, svoje navade, celo svojo kuhinjo...
Po prvih stikih, ti jih je z bosanskimi »Tirolci* navezala Sandra Frizzera, sg je med lepo vasjo sredi Bosne in dolino Valsu-gana ustvaril pravi bratovski most ali most prijateljstva in pred časom je večja skupina ljudi iz Valsugane s šestimi avtobusi in s svojo godbo prišla na obisk k rojakom v Stivor, kjer je preživela dva ganljiva dneva, posamezni ljudje iz Stivorja pa so o-biskali kraje svojih prednikov. Pri tem sta jim pomagali Italijanska unija za Istro in Reko in tržaška Ljudska univerza. Ta izmenjava obiskov se bo pray gotovo še nadaljevala, kajti vsako medsebojno srečanje predstavlja »novo lekcijo humanosti, plemenitosti in solidarnosti*, kot je ob neki priložnosti zapisala sama Sandra Frizzera. u *
M'*
'V
hllilinKlillItllHif
Kulturni dogodki v slikah
Preteklo soboto je bila na vrsti še manifestacija ((Primorska poje*. Zbor «Slovenec* iz Boršta, ki ga vidimo na gornji sliki, je nastopil v tržaškem Kulturnem domu, zbor «Jezero» iz Doberdoba pa v Vipavi
ČETRTEK, 7. APRILA 1977
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Argumenti: Katoliški mistiki 13.(M) Uddaja za potrošnike
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.50	V evroviziji iz Belgije — Verviersj Kolesarske dirke: Vallonska puščica
1.7.00	Program za najmlajše:
Magične pripovedke mačka Teodora
17.20	Gregorijansko petje
18.(K) Argumenti: Katoliški mistiki
18.30	Simfonični koncert
19.00	DNEVNIK 1 - KRONIKE
19.20	Hišica v preriji: Novo prijateljstvo — drugi del
20.00	DNEVNIK 20.40 STAVIMO?
Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorno.
21.45	Dolly
22.00	CHARLOTTE V WEIMARJU
Delo je napravljeno po romanu, ki ga je napisal Thomas Mann, Roman je izšel leta 1939 in govori pravzaprav o starih letih velikega nemškega mojstra Goetheja.
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 — OB 13. URI'
13.30	Laboratorij zgodovinarja
17.00	Program za mladino:
Za prosti čas
17.20	Carlettovo drevo — risani filmi
17.30	Saturnino Farandola 18.(K) Politehnika
18.25 Iz parlamenta in DNF.VNLK 2 — Šport
18.45	DELO SE SPREMINJA
Danes lx> govor o izredno aktualnem vprašanju in sicer o mladini in njeni zaposlitvi. Malo je v Italiji mladih ljudi, ki ne vedo, kaj’ je brezposelnost. Še posebej velja to za dekleta oziroma za mlade ženske. V trenutku gospodarske krize je namreč vedno ženska tista, ki ji izročijo delavsko knjižico in ostane na ulici. O tem, da imamo v Italiji že milijon 200 tisoč brezposelnih, pa ne bomo niti govorili.
19.15 Htidič. — tedenska satirična oddaja
Uddaja »Diavolo* ali »Hudič* se nadaljuje in to v brk tistim, ki so računali, da se bo oddaja kmalu izživela. Izreden uspeh te tedenske oddaje, tako rekoč sili, da se oddaja nadaljuje, saj se po nekaterih ugotovitvah število gledalcev od oddaje do oddaje veča in zato računajo, da bodo s prihodnjimi oddajami zaključili šele prvi ciklus.
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.30	V evroviziji in intervižiji iz Beograda:
Košarka ZA POKAL PRVAKOV MOBILGIRGI — MACCAB1.
22.00	Alfred Hitchcock predstavlja:
PET PRIČ — TV film
22.50	- Bienale	drugo nadaljevanje
Ob zaključku DNEVNIK 2 — 'Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8,00, 9.00, 9.30, 10.00, 14.00 TV V ŠOLI:	'
Čile. Pogovor s Tonetom Pavčkom, Elektronska obdelava podatkov. Francoščina, Samoupravljanje v šoli, Reportaža, Risanka
15.00	Šolska TV: OBOROŽENE SILE SFRJ 17.20 Colargol, lutke
17.35	OBZORNIK
17.55	Poljudno znanstveni film: polh, svizec, podlasica
18.45	A. Ingolič: MLADOST NA STOPNICAH
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Variacije, humoristična oddaja
20.30	V živo: KAJ JE Z VODO?
Kakšno je stanje vodnega bogastva ob ugotovitvi, da so na Slovenskem še štiri čiste reke, in da so se druge spremenile že v smrdljive kanale, kamor spušča industrija svoje odpadne ivinel KakšM-ja	Jifc izobraženo** za vgrovapje
miselnost, ki vidi zgor^ svoj trenutek brez prihodnosti'? Oddajo bo vodil novinar RTV Peter Likar.
Vmes POROČILA
Koper — barvna
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	ČLOVEK, DEVICA IN VOLKOVI
Film je režiral Franc McDonald. V glavnih vlogah igrajo Adam Wart, Linda Sounders in Theo Marcuse.
22.00	Galičiča, dokumentarna oddaja
22.30	Košarka: FINALE ZA POKAL PRVAKOV
Zagreb
17.45	Tehtnica
18.15	Ali morda veste?
20.00	Argumenti177
20.55	A. Marodič: POTI IN STRANPOTI
21.45	Dokumentarni film o Titu
J
i'\m, . ir
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 19.00 Poročila: 7.20-
12.45	Dom in izročilo: Dobro ju tro, Glasba in kramljanje. Nekoč je bilo, Kohcert, Predpoldanski omnibus, Glasba po željah: 13.00-15.30 Za mlade: Glasbeni almanah, Kulturna beležnica, Koncert folk, Mladina v zrcalu časa, Glasba na našem valu, Tri, štiri.... no, pa dajmo!; 15.35-19.00 Kultura in delo: Kiasični album, Za najmlajše, Koncert, Pevska revija.
KOPER
6.30,	7.30, 8.30, 12.30,	13.30,
14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15, 7.00, 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.35 Klavirske skladbe; 9.30 Plošče; 10.45 Glasba in' nasveti; 11,15 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Lakha glasba; 14.35 Na knjižnih policah;
15.45	Folk; 16.45 Iz opusa velikih mojstrov; 17.00 Tribuna mladih; 17.20 Pesnik in kmet; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 19.30 Pop glasba; 20.00 Glasbena fantazija; 21.00 Slov. skladatelji;
22.45	Poje New Swing Quartet.
RAD(0 1
7.00,	8.00,	10.00,	12.00,	13.00,
14.(H), 15.00, 19.40, 21.00 Poročila;
0.30, 7.30 Glasba za dobro jutro;
9.00	in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Str-
njena komedija; 11.30 Pravljica; 12.30 Poje Edith Piaf; 13.30 Glasbeno...; 14.05 Kako jih mi vidimo; 14.20 Drobec	satire;	15.46
Primo	NIP;	17.30 • Maša;	20.35
Košarka; 22.15 Simfonija št. 2 Roberta Schumanna.
SLOVENIJA
6.00,	7.00,	8.00,	9.00,	10.00,
12.00,	14.00. 18.00, 19.00 Poročila;
6.00	Dobro jutro, rojaki na tujem; 6.20 Rekreacija; 6,50 Do> bro jutro, otroci!; 7.20 Na današ,-nji dan; 8.08 Glasbena matineja:
, 9.05 Radijska šola; (10.45' Turistli?'. rti napotki; 11.03 Zaigramo' vaj*-po želji; 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski na&veti' 12.40 Od vasi do vasi; 14.05 Kaj radi poslušajo; 14.40 Enajsta' š(P( la; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.46 Jezikovni pogovori; 16.00 Vrti-; Ijak; 19.35 Lahko noč,- otroci!^
19.45	Ansambel Slavka Žnidaršič , ča; 2C.00 četrtkov večer; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe meF lodije; 22,00 Našim rojakom p® svetu; 23,15 Paleta popevk.
Horoskop
Zbor «Bilka» iz Bilčovsa da Koroškem ter komorni zbor »Žagar* iz Krope na Gorenjskem, ki sta nastopila v soboto v KD, sta bila v nedeljo gosta v bol,jonskem gledališču «F. Prešeren«, kjer sta nastopila z vrsto pesmi. Med gosti in gostitelji so si izmenjali zdra-viee, voščila in darila
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Svoje najboljše karte prihranite za najprimernejši trenutek. Utrdili si boste ugled v umetniškem krogu.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Z iskrenostjo si boste ustvarili več sovražnikov. Spoprimite se z nekim nevšečnim vprašanjem.
DV&IČKA (od 21.5. do 22.6.) Dobro se boste prilagodili novi situaciji. Z intuicijo se boste obvarovali pred presenečenjem.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne boste imeli vseh .elementov, ki so potrebni za dosego uspeha. Skušajte se razvedriti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Znašli se 'boste sredi zmedenega vzdušja. Privoščite si riekaj počitka. Prijeten večer v krogu prijateljev.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Če želite, da bi vas kdo podprl, bodite bolj dosledni. Ne pripisujte nekemu vprašanju važnosti.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zaključite posle v teku ip ne de volite, da vas kaj preseneti, Spf'6" memba v čustvenih 'odnosih. !
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11' Že pridobljene izkušnje vam boo® ; koristne. Deležni bošte močne#®; čustvenega doživetja.
STRELEC (od 23.11. do 20.12? Odlično boste pripravljeni za i*j polnitev nalog. Skušajte se boo povezati z naravo.
KOZOROG (od 21.1.2. do 20.1? Nekdo se bo vaši dinamični javnosti postavil po robu. Bodi?* ; previdni z novimi znanci. , VODNAR (od 21.1. do 19.?.. Sprejmite ukrepe, ki bi prepreči?* nekatere škodljive namere. Skušajte izvesti svoj čustveni nači-" RIBI (od 20.2. do 20.3.) Da b' se ognili napakam, prenehajte * i izvajanjem svojega načrta. DrU*' ■ ba vas bo spravila v dobro volj®1
NOGOMET
V POKALNIH TEKMAH
rj
NAPOLI IN JUVENTUS DOMA SLAVILA ZMAGO
V Novem Sadu je Vojvodina premagala Fiorentino
POKAL PRVAKOV
DINAMO KIJEV — BORUSSIA 1:0
(0:0)
Strelec: Onišenko v 71. minuti. ZURICH - LIVERPOOL 1:3 (1:1) Strelci: Risi v 5. min. (11-metr.), * 14. in 68. min. (11-metr.) Neal ter v 48. min. Heigway.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
NAPOLI - ANDERLECHT 1:0 (0:0) .Strelec: Bruscolotti v 81. minuti. ATLETICO MADRID - HAMBURGER	3:1
POKAL UEFA
JUVENTUS — AEK ATENE 4:1
(1:1)
Strelci: v 18. min. Cuccureddu, v 31. min. Papadopulos, v 59. min. °^tega, v 67. min. Causio in v 38. B ritega.
Z včerajšnjo zmago nad grškim moštvom AEK Atene, je Juventus Postavil svojo kandidaturo za vstop v finale pokala UEFA. Po prvem Polčasu, ko sta si bili enajsterici enakovredni, je Juventus v nada-le^anju močno pritisnil in prisilil da so se z vsemi močmi bra-"!'*• V prvem delu igre niso doma-omi prikazali najboljše igre, pozna-? ^ jim je utrujenost po nedelj-* “Kem derbiju. Poleg tega pa so Gr-Ki tudi dobro zaigrali in je malo-0 predvideval, da si bodo doma-'ni pridobili zmago z več goli raz-se. v drugem polčasu so Turin-fn' zaigrali kot prerojeni in so ? dokn zmagali.
MOLKNBEEK - ATLETICO BIL-"AO	1:1 (0:1)
fA.Telca: v m'0- Da Churuca 'At ), v 86. min. Teugels (M.)
MITROPA CUP
VOJVODINA - FIORENTINA 4:2 (3:1)
Strelci: Casarsa v 6. min., Vuče-v v	*n 44. min., Mokuš
ri3- min., Braglia v 71. min.
.v predzadnjem kolu tega turnir-J le Vojvodina na domačih tleh
Srednji napadalec Vučekovič je dal kar tri gole in je bil skozi vso tekmo nerešljiv problem za goste, ki so nastopili s pomlajeno postavo.
SMUČANJE
MILAN, .6. — Italijansko državno prvenstvu v smuku, katero so pred časom zaradi slabih vremenskih razmer odgodili, bodo priredili 14. aprila pri Sandro.
PLAVANJE
CANTON, 6. — Znani ameriški plavalec John Naber, ki je na zadnjih Olimpijskih igrah osvojil štiri zlate in eno srebrno kolajno, se bo v kratkem poslovil od aktivnega športa. Nastopil bo le še na ameriškem državnem plavalnem prvenstvu.
NOGOMET
V 2. AL NA GORIŠKEM
JUVENTINI SE ODPIRA MOŽNOST ZA NAPREDOVANJE V VIŠJO LIGO
V 3. AL bo na Tržaškem v ponedeljek na sporedu izredno pomemben derbi med Gaj o in Primorcem
Tržaško Slovensko planinsko društvo je priredilo za dijake nižje srednje šole «1. Cankar* pri Sv. Jakobu zanimivo >	predavanje prof. Habeja
Juventina je s pomočjo Audaxa, ki je izbojeval remi v gosteh proti Torriani, spet prva na lestvici. Z zmago, ki so jo dosegli na domačih. tleh proti Marianu, ki je v lanskem letu nastopal v 1. amaterski ligi (ekipo vodi bivši branilec Ju-ventine Brescia), so Borghesovi varovanci ujeli na vrhu. lestvice Tor-riano. Po tem uspehu so štandreški športniki dokaj optimistično razpoloženi, saj se Juventini odpira možnost napredovanja. Sicer je o tem prezgodaj razpravljati, saj do konca prvenstva manjka še 5 tekem. Koledar tekem pa je' v tem'sklepnem delu precej ugoden za Štan-drežce, ki se bodo srečali s poprečnimi ekipami. Že v nedeljo bomo

P eni“ga!a italijanskega predstavni-a Fiorentino. Malo gledalcev je tik stvovalo lepi zmagi domačinov, iim fekmo lahko zaključili z več-jjj stevilom golov, ker je bila ita-Janska obramba zelo negotova.
Iz planinskega sveta
Slovesko planinsko društvo Gorica je priredilo drugi zelo uspeli pomladanski pohod.
V nedeljo se je zbralo pri domačem gostišču Klanjšček v Koštabo-nj (Buii) lepo število navdušenih članov za pohod, tokrat v goriška Brda. Ob določeni uri so jo mahnili peš preko majnega prehoda «Pod-sabotin». Pot se je dvigala do domačije v vaši Podsenica, kjer je bil krajši postanek. Od tu se je na daljevala navkreber, mimo domačij do lovske koče nad Vrhovljami; vreme je bilo naklonjeno, z lepim razgledom po goriških Brdih z vasmi Kojsko, Hum, Dobrovo, Vipolže, Medana, Goniače, z mogočnim spomenikom padlim borcem. Med potjo se je razvilo prijetno vzdušje v čisti naravi, pri lovski koči je bil daljši postanek. Na povratku so jo mahnili kar čez drn in stm ter prispeli z vas Brestje, kjer so prišli v stik s prijazimi domačini. Po slovesu se je pot vila v dolino med vinogradi, češnjami in drugim sadnim drevjem, s katerimi so bogata goriška Brda. Žal, zaradi zadnjega
slabega vremena, ki je prebivalce presenetilo, je cvetje odpihala burja. Pot se je nadaljevala od potoku Pevmica vse do glavne ceste in mejnega prehoda, do prevoznih sredstev. Ves pohod je bil dolg 20 km in je bil prehojen v 5 urah, z vmesnimi postanki.
Vsi udeleženci so bili zadovoljni z zanimivim pohodom v goriška Brda.
Prihodnji pohod bo pravočasno najavljen. Ker nam taki pohodi dobro uspejo, jih ne smemo opustiti, dokler ne bo prehude vročine. Tedaj se bodo začeli visokogorski vzponi.
Jožica Smet
NOGOMET
Goriška — Tržaška	3:3
V včerajšnji- prijateljski tekmi na Itojcah v Gorici med reprezentancama ZSŠDI Goriške in Tržaške je bil končni izid neodločen 3:3.
Podrobneje bomo o tem srečanju poročali jutri.
KOŠARKA
FINALI POKALA PRVAKOV V BEOGRADU
Mobilgirgi Varese v Beogradu za osvojitev šestega naslova
Koračev pokal: Jerkov navdušil - Izgredi bolonjskih navijačev
Mobilgirgi Varese — Maccabi Tel Aviv: to je letošnji finale pokala prvakov, hi bo danes v Beogradu.
Mobilgirgi je nedvomno zasluženo v tem finalu, saj je to moštvo že petkrat osvojilo največjo evropsko klubsko loVoriko. Izkušenost na mednarodnih tekmah, homogenost ekipe, uigranost in dva Američana ! (Morse ter Meister), to so velike odlike te ekipe, ki je seveda favorit tudi v današnjem srečanju.
Čeprav je v Beograd že dopotovala skupina ?.000 izraelskih navijačev in čeprav Maccabi uvršča več ameriških košarkarjev, pa, po našem mnenju, vse to ne bo zadostovalo, da bodo lahko Izraelci košar-
•'"■niii
"1'iiiiiiiiiiiiiiiuinHiim, ,„i„ mimiiii,,, ,n„ niuHniMBiininMiHniiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiNiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiin
SMUČANJE
______	V ORGANIZACIJI SMUČARSKEGA KLUBA DEVIN
Tekmovanje v Ovčji vasi lepo uspelo
9'j'd •lolurmJ \fyrr.	iLv	>r ■>-. :u	™	t	m
Veliko zanimanje za smučarski tek * Izredno prijetno vzdušje med nagrajevanjem v Ukvah
Smučarska tekmovanja za pokal *LEPi VRH», ki so bila v nedeljo ’ Ovčji vasi, so odlično uspela.
nožična in kakovostna udeležba ^ odlična
orgahizacija so pripo--j-sie, aa so se tekmovanja odvi-a normalno in da je bilo nagraje-Dr Je. v takem duhu, kot si ga je k|,,,stav*.iai brganizator. Smučarski ža_j..*Devin», ki je imel pri organi-mi J1 Slavno vlogo, je z omenjeni-trou i m°vanji pokazal staršem o-ba KY kflkor tudi podpornikom klu-trpV, . 0 Je organiziran in kaj bo nar>ravT V pri,10cinj‘ zimski sezoni Nad
Sloveni^ °tr°k iz
•eiilo
Kanalske doline,
rodna »Regement pč cesti gre!».
Sicer pa vrnimo se k smučanju. Proga veleslaloma je bila lahka, sicer pa izpeljana v zelo težavnih pogojih zaradi pomanjkanja snega. Prvo zmago je slavila Mariagrazia Kravina iz Žabnic. Presenetili sta dve Primorki, in sicer Katja Škrk in Maura Spanghero z drugim, oz. tretjim mestom. Pri fantih je zmaga pripadla Aleksu Kravini iz Žabnic, ki je obenem zabeležil najboljši absolutni čas. Pionirji iz Slovenije niso imeli pri veleslalomu veliko sreče.
Veliko zanimanje je vladalo za smučarski tek, saj so se na start
in Primorske se je ude- i prijavili najboljši pionirji tekači Ju-
di).,?. tekmovanja v alpski in nor-1 goslavije: Justin Janez, državni pr-pri.' b^ciplini za pokal «Lepi vrh*. ”“v	luioUo.. Tono ar.
. 6ziio so bili tudi gledalci otro-
in ^,^'li'vo sledili tekmovalcem delti/ ahko trci>mo, da so bila nelepše a- Umovanja »njihova*. Naj-Žahn' Je, kilo, ko so se otroci iz ča jlp' Ukev, Kranjske gore, Trži-'z Vs k pr' Ljubljani, Jesenic in 'eh vasi zapadnega tržaškega sqZPrali v vaški dvoranici, kjer *Wnei naRra.ievanja in je mogočno ‘eia iz vseh eri slovenska na-
vale pri pionirjih, Mlakar Jana. državna prvakinja pri pionirkah, Radi-ka Korpnik, državna prvakinja pri starejših pionirkah. Jasno je bilo, da se tekači iz Kanalske doline, kakor tudi s Primorske, niso mogli upirati ih da so bila prva mesta že vnaprej oddana. Nedvomno je bilo nedeljsko tekaško pionirsko tekmovanje za pokal «LEPI VRH» najbolj kvalitetno v naši deželi. Tudi tisti, ki se na to disciplino sploh ne spo-
Bu ari mladinci v boju za žogo proti košarkarjem Interja 1904
znajo, so občudovali moč. stil in skladnost gibov teh slovenskih mladih prvakov. Naj omenimo, da je prišlo v samem slovenskem taboru do presenečenj, saj je Justin obtičal na 4. mestu, Korpnikova prav tako na 4. mestu. V Ukvah je bilo popoldne, kot že rečeno, nagrajevanje.
Pred samim nagrajevanjem je SK * Devin* poskrbel za ciklostilirane lestvice. Vsakemu otroku, ki je tekmoval, je SK Devin podaril spomin-sko kolajno, prvouvrščeni v raznih kategorijah so prejeli še diplomo.
Štiri pokale «Lepi vrh* so tako razdelili:
Veleslalom (dečki): Aleks Kravina
—	pokal Primorskega dnevnika.
Veleslalom (deklice): Škrk Katja
—	pokal, ki so ga darovali otroci
iz Ukev.	• '
Tek (dečki): Štefan Kuston — pokal SK Devin.
Tek (deklice): Branka Martinovic
—	pokal SK Devin.
1.	LESTVICE VELESLALOM DEČKI Aleks Kravina	37”21
2.	Daniele Zelot	40”03
3.	Darjo Zidarič	41”05
4.	Pepi Grilc	41"09
5.	Ervin Legiša	41”58
6.	Jure Velepec	42”38
7.	Ranko Sardoč	43”07
8.	Robert Slabanja	44’'34
9.	Satko Sardoč	50’'04
10.	Federico Zelot	■’ 54”05
n.	Mojmir Kokorovec Hubert Wedam	54”33
12.		55”01
13.	Samo Kokorovec	57"35
14,	Marko Pertot	1’04”08
15.	Uroš Velepec	1’23”27
1.	DEKLICE Mariagrazia Kravina	37’'42
2.	Katja Škrk	39”02
3.	Maura Spanghero	46”31
4.	Erika Zobec	48”19
5.	Barbara Zelot	51” 19
6.	Mary Sima	5.V17
7.	Barbara Corbatto	1'04”47
8. -Tania Spanghero		1’16"57
9.	Sara Benčič	1’25”56
1.	SMUČARSKI TEK ML PIONIRJI (3 km) Robi Slabanja	13’11
2.	Jure Velepec	13’28
3.	Robi Kerštanj	14’27
4.	Uroš Velepec	14'28
5.	Elio Iiori	2014
6.	Matej Grašič	20'47
7.	Peter Doljak	29’56
1.	ML PIONIRKE Jana Mlakar	14’27
2.	Apdreja Smrekar	16’42
3.	Roberta Sardoč	20'39
4.	Erika Zobec	27'00
1.	ST. PIONIRJI (5 km) Štefan Kustec	1915
2.	Marko Gracer	19'49
3.	Janez Justin	2021
4.	Roman Mlinar	20 50
5.	Jože Kuhar	21 '34
6.	Marjan Kuhar	22'2l
7.	Gorazd Zavodnik	2312
8.	Giahni Legiša	2413
9.	Aleš Gruden	25'39
10.	Boris Gruden	26'38
ST. PIONIRKE
1.	Branka Martinovec
2.	Mirjana Martinovec
3.	Tadeja Moder
4.	Radika Korpnik
5.	Darja Klemenčič
1346 '13’48 13 56 1401 1447
Prijateljski tekmi
Bor in Breg bosta izkoristila velikonočne počitnice, da bosta odigrala dve prijateljski košarkarski tekmi.
Danes se bosta spoprijeli ekipi dečkov Bora in Brega. Srečanje bo ob 9.30 na odprtem igrišču »Prvi maj*.
Jutri pa bo med obema ekipama tekma naraščajnikov. Breg bo v tem srečanju igral Tudi z nekaterimi košarkarji letnika 1961. Ta tekma pa bo ob 10.30, prav tako tako na »Prvem maju*.
« • •
Nagrajevanje pri Libertasu
Danes bo v Trstu, Ul. Mazzini 32, nagrajevanje ekip, ki so se udeležile košarkarskega turnirja za igralce letnika 1961. "Na tem turnirju je igrala tudi Borova ekipa.
karjem iz Vareseja prekrižali račune.
Ne gre namreč pozabiti, da se je Maccabi uvrstil v ta finale skoraj «slučajno*. Izraelci so namreč v finalnem delu tekmovanja brez borbe zbrali štiri točke, saj tako košarkarji CSKA iz Moskve kot Zbro-jovko iz Brna niso hoteli igrati v Izraelu. Ža nameček pa so Izraelci igrali povratne tekme na nevtralnem jgriščO. Vse to pa je pripomoglo,: da še je Maccabi dokaj zlahka prerinil na vrh lestvice in pri tem je seveda v največji' meri nastradal Real Madrid. (
Res škoda, kajti danes bi lahko v Beogradu bili priča drugačni košarkarski predstavi. Pravi finale bi, po našem mnenju, bil: Mobilgirgi - CSKA ali Real.
Spličani boljši
Splitska Jugoplastika je v torek v Genovi zasluženo drugič zaporedoma osvojila Koračev pokal. V finalnem srečanju z bolonjskim Al-com so bili jugoslovanski košarkarji predvsem boljši pod košema, kjer sta gospodarila Jerkov in Krstulovič.
Proti splitskim centrom je bil tudi trud odličnega Američana Leonarda zaman. Leonard je namreč skupno zbral le 13 točk in že ta podatek jasno kaže, da je Alco izgubil tekmo »pod košema*.
Jerkov je, kot lani v Bologni, navdušil. Bil je nerešljiva uganka za Bolonjčane.
Po tekmi, in med tekmo samo, je prišlo s strani bolonjskih navijačev do hudih izgredov. Že v drugem polčasu so italijanski navijači metali na igrišče razne predmete, po tekmi pa so navalili na sodnika in pri tem je prišlo do hudega nešportnega dogodka: neki navijač je namreč s pestjo udaril v obraz francoskega sodnika Maininija.
IZID
Jugoplastika — Alco 87:84 (44:41)
JUGOPLASTIKA: Tudor 8, Mano-vič 4, Jerkov 34, Macura, Tvrdič 0, šolman 17, Krstulovič 13, Bilano-vič, Grgin 5, Dukan.
ALCO BOLOBNA: Stagni 1, Orlandi, Ferro, Casanova 11, Leonard 13, Biondi 22, Bonamico 8, Benelli 12, Polesello 10, Arrigoni 7.
SODNIKA: Mainini (Francija) in Buenoventura (Španija).
PM: Alco 16:26, Jugoplastikaa.
PROSTI METI: Alco 16:26, Jugoplastika 33:44.
PON: Tvrdič (18), Leonard (22), Bonamico (26), Benelli (34), .šolman (37).
GLEDALCEV: 7.500.
DOSEDANJI PRVAKI
1972	— Lokomotiva Zagreb
1973	— Forst Cantu „
1974	— Forst Cantu
1975	— Forst Cantu
1976	— Jugoplastika Split
1977	— Jugoplastika Split
ATLETIKA

ATENE, 6. — Grk Tsimikatos je zmagal v mednarodnem maratonskem teku v Atenah. 42,192 km je pretekel v 2.36’04”.	,
lahko videli, če ima Juventina še možnost za prestop, štandrežci bodo namreč gostovali v Cussignaccu proti ekipi Mar/Teč, Torriana pa bo na tujem igrala proti Zagraju.
IZIDI NEDELJSKEGA KOLA
Juventina - Mariano	1:0
Villanova - Sagrado	1:2
Torriana - Audax	0:0
Aiello - Itala	1:3
Lucinico - Dolegnano	1:0
Zuglianese - Villesse	1:3
Moraro - Natisone	1:1
Isonzo - Mar/Ter LESTVICA	2:2
Juventina, Torriana	31
Itala	30
Sagrado	29
Villesse	27
Mariano, Natisone	26
Isonzo, Moraro, Lucinico	25
Aiello	24
Audax, Mar/Ter	23
Dolegnano	22
■Villanova	21
Zuglianese	12
PARI PRIHODNJEGA KOLA Dolegnano - Mariano Itala - Moraro
Audax - Zuglianese	•
Sagrado - Torriana *
Lucinico - Natisone Mar/Ter - Juventina Villesse - Aielk) 1 Isonzo - Villanova
'	P. R.
3. AMATERSKA LIGA NA GORIŠKEM
V M skupini 3. amaterske lige na Goriškem je položaj na lestvici, kar zade'va prva mesta, dokaj jasen. Staranzano je z nedeljsko zmago v Foljanu izbojeval pred zasledovalcema (Vermegliano in Poggio) tolikšno prednost, da ga bo zelo težko dohiteti. O naših dveh enajstericah moramo reči, da so Doberdobci zabeležili pomembno zmago v gosteh proti Ederi, Sovodenjci pa so v Medeji klonili z rezultatom 5:2.
IZIDI NEDELJSKBGA KOLA Edera - Mladost	0:2
Poggio - Vermegliano	1:0
Piedimonte - BraZzanese	0:2
iiiitiiiiiiiiiuniiiHiiiimiiiiiHiiimiiiiimiiiiiiiiiMiiiiMHiiinmiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiMmiiuiiimiii
OD DANES DO NEDEUE V STRUNJANU
Zanimiva predavanja za športne delavce
Spored tridnevnega skupnega srečanja je zelo pester
Danes popoldne, ob 16. uri, se bodo v hotelu Alpe-Tour v Strunjanu zbrali zamejski ^porini funkcionarji, ki bodo do sobote sledili zanimivim predavanjem na seminarju za športne delavce. Seminar je pod pokroviteljstvom Zveze telesnokultur-nih organizacij Slovenije in se ga bodo po krovnih športnih organizacijah SFZ in ZSŠDI, s številnim zastopstvom, udeležili odborniki koroških, 07irrma tržaško - goriško -beneških športnih društev. Program tridnevnega skupnega srečanja je zelo pester, saj so predvidena predavanja in diskusija o športnem in družbeno - političnem dogajanju v naši zamejski stvarnosti. Poleg tega bodo imeli naši zastopniki možnost, da navežejo še tesnejše stike s koroškimi rojaki in v vsakodnevnih neformalnih prijateljskih pogovorih odkrijejo nove prijeme, oziroma pobude, ki jih bodo nato prenesli v matična društva. Izvedba seminarja je torej zelo pomemben dejavnik pri usposabljanju organizacijskih in vodstvenih kadrov.
Danes popoldne bo že ob 15. uri
■tlllllllllllllllllllllUIIMIIIHIHnillllllllllMIllIlllltlHlIlllllillillliiiiiilliiiiiifiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllMIIIIIIUllIfnillllllllllllllllliilliiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMllil
NAMIZNI TENIS
ZA POSAMEZNICE IN DVOJICE V RIMINIJU
Kar devet Krasovih predstavnic na letošnjem državnem prvenstvu
V	k
Krasovke imajo največje možnosti za osvojitev kolajn v 2. kategoriji
Z znanem letoviščarskem mestu ob Jadranski obali Rimini se danes prične državno namiznoteniško prvenstvo za posameznike in dvojice, z izjemo absolutne kategorije in ekipnega dela tekmovanja, ki bodo na sporedu naknadno.
V	Rimini je odpotovalo devet Krasovih igralk, ki so se uvrstile na vsedržavno prvenstvo. Poleg mladink Vesne Doljak, Anice Rebula, Damijane Sedmak, Nataše Škrk in Nevenke Škrlj, bodo stopile za zeleno mizo tudi »veteranke* Dragica Blažina, Neva Rebula, Silvana Ve-snaver in Anica Žigon. Nastopila ne bo torej le Sonja Miličeva, ki bo kot prvokategornica branila naslov državne prvakinje prihodnji mesec.
V	zadnjih tekmovalnih .sezonah so nas krasovke zelo »razvadile* in so vselej osvojile celo vrsto državnih naslovov ter kolajn v raznih kategorijah. Za letošnji nastop pa lahko napovemo veliko skromnejši obračun. Vzroke je tieba iskati v dejstvu, da so lanskoletne mladinske prvakinje Vesnaverjeva, Rebulova in Žigo nova prestopila med članice, mlajše mladinke pa trenutno niso na
višini, da bi jih enakovredno nadomestile. Poleg tega sta Blažinova in Rebulova, ki sta lani prevladovali v tretji kategoriji, bili uvrščeni med drugokategorične in se bo pač treba brez borbe odpovedati obrambi lanskoletnih lovorik.
Največje možnosti imajo Krasove igralke v drugi kategoriji, kjer starta Silvana Vesnaverjeva kot št. ena in, kolikor ne bo prišlo do nepredvidenih spodrsljajev, bi morala seči po kateri izmed kolajn, osvojitev državnega naslova pa bi predstavljal pravi športni podvig. Tudi ostale Krasove drugokategorni-ce imajo realne možnosti, da se visoko uvrstijo, saj so trenutno v dobri formi in bi morale žeti sadove celoletnega truda. Tudi v tekmovanju dvojic se znajo »belo-rdeče* prebiti zelo visoko in upajmo, da bodo segle tudi po kolajnah. Realno od drugokategornic pričakujemo osVo-jitev dveh kolajn (upajmo, da bosta iz žlahtne kovine), vsak boljši uspeh bi predstavljal že podvig.
Danes bo na s|>orcdu tekmovanje dvojic v mladinski konkurenci in v tretji kategoriji. Nastopile bodo tu-
di tri Krasove dvojice, in sicer N. Škrlj . A. Rebula, A. Rebula - N. Škrk in v Doljak - D. Sedmak, vendar nimajo vsaj na papirju večjih realnih izgledov za visoko uvrstitev.
—bs—
TENIS
LONDON, 6. — Ameriškega temš kega igralca Vitasa Gerulaitisa so oglobili v višini osem milijonov lir, ker se ni udeležil mednarodnega teniškega turnirja v Montecarlu, na knterem bi moral nastopiti.
KOLESARSTVO
RIM, 6. — Za mednarodno kole sarsko dirko za »Veliko nagrado o svoboditve* je Jugoslavija prijavi ta te dirkače: Marinkovič, Trle, Ar sovski, Skopi jak, Mukič in Bulič.
RIM, 6. — Košarkarska zveza je sporočila, da se bodo finalna srečanja državnega prvenstva A-l odigrala 17. in 24. aprila. Eventualne tretje odločilne tekme pa 1. maja na nevtralnem igrišču.
predavanje za Korošce Svetozara Gučka na temo: »Organizacija tekmovanj v smučarskih skokih in njihovo ocenjevanje*. Ob 16.30 bo Alenka Rebula spregovorila o «Psihope-dagoški službi na osnovni in nižji šoli*. Ob 18.30 bodo seminar obiskali predstavniki Telesnokulturne skupnosti obale in Obalne zveze te-lesnokulturnih organizacij. Za 20. uro pa je napovedan pogovor predstavnikov Koroške SFZ, ZSŠDI, ZTKOS in Šolskega centra za telesno vzgojo v Ljubljani v zvezi z organizacijo tečaja za inštruktorje namiznega tenisa, nogometa in odbojke v poletnih mesecih. Istočasno bodo odigrali tudi šahovski dvoboj med SFZ in ZSŠDI. *
Jutri, ob 9. uri, bosta na temo »Problematika slovenskega zamejskega športa v Italiji* spregovorila Vojko Kocman in Igor Komel, istočasno pa bo Korošcem predaval Da nilo Prašnik o «Rdzvoju slovenskega športa na Koroškem v rdzdohju 1945 -1977». Ob J1.15 bo Marko Račič spregovoril o športnem režimu življenja in o kondicijskih pripravah, ob 12 30 pa Rudi Ziencicki o usmerjenosti športa v Sloveniji. Popoldne se bodo udeleženci podali na križarjenje z ladjo do Savudrije.
V soboto zjutraj bo koroški zastopnik pcpdaval o političnem položaju na Koroškem, ob 10.15 pa bo dr. Karel šiškovič orisal politični položaj v Italiji. Zadnje predavanje bo imel ob 14. uri dr. Borat Spacal na temo: «Medicina v športu*.
Vozni red avtobusov iz Trsta v Koper je naslednji: odhod jz Trsta v presledkih ene ure (13.00, 14.00), iz Kopra v Strunjan pa vozi avtobus ob 14.15, 14.45, 15.00, 15.20, 15.40 itd.
hs -
MINIBASKET
TURNIR Ul ASI
Tesna zmaja borovcev
Bor — Servolana B 40:38
BOR: Bradassi 16, Vouk 6, Per-tot 16, A. Semen, Š. Semen, Struna, Mitrasinovič, Taučar 2, Zacca-ria, Jogan, Slama.
V povratni tekmi s Servolano B je Bor dosegel svojo drugo zmago v finalnem delu tega turnirj'a. Tekma je imela zelo čuden razplet
Potem ko so naši fantje že- vodili z 12 točkami razlike, in vse je kazalo, da ne bo prišlo do spre memb, so nekatere slabe podaje in tudi sodniške odločitve vidno vplivale na potek igre. V zadnjih minutah pa je Pertot zaigral, kot zna, in zapečatil z nekaj koši končni izid. Pohvaliti je treba, poleg Pertota še Vouka in Bradassija, na katerem so nasprotniki napravili veliko napak, tudi grobih Borovce čaka sedaj še povratna tekma z Ricr ato rijem.	Bi
Roma - Borgo Fasulli	0:0
Medeuzza - Sovodnje	5:2
San Lorenzo - Azzurra	1:1
Fogliano - Staranzano	0:3
LESTVICA	
Staranzano	40
Vermegliano	34
Poggio	30 Romana	27	
San Lorenzo	26
Mladost	25
Azzurra, Medeuzza	22
Capriva	20
Fogliano	19
Brazzanese	15
Sovodnje	12
Edera, Borgo Fasulli	Tl
Piedimonte	T
PARI PRIHODNJEGA KOLA Brazzanese - Medeuzza Borgo Fasulli - Poggio Sovodnje - Piedimonte Staranzano - Capriva Azzurra - Edera Mladost - San Lorenzo Vermegliano - Romana Počiva: Fogliano
P R.
NA TRŽAŠKEM
V	nedeljo so odigrali v prvenstvu 3. amaterske lige pare petega povratnega kola. V skupini N, kjer igrajo naše enajsterice je vodeči Primorec po seriji 17 pozitivnih nastopov okusil proti Roianeseju drugi prvenstveni poraz. Da bodo Ro-jančani trd oreh za Trebence smo sicer predvidevali. Roianese je namreč v tem prvenstvu doživel le tri poraze in sicer proti Gaji, Primo-cu in zadnjič proti Rozzolu v devetem Volu prvenstva. Nedeljski poraz Primorca je y,'ekakc.- treba pripisati dvema okoliščinama in sicer zadetku samemu, ki je odločil srečanje (zakrivil ga je namreč sam nogometaš Primorca Sergij Husu) nato pa nepristranskemu sodniku, ki je s svojimi čudnimi posegi znatno o-škodoval trebensko ekipo, ki je kljub vsemu temu še vedno ostala sama na vrhu lestvice.
Trebencem se je vsekakor približala Gaja. ki je doma z gladko zmago odpravila poprečni Union. Gajevci so namreč na drugem mestu lestvice dohiteli S. Andreo, katerega je k remiju prisilil Rozzol. Če upoštevamo, da ima Gaja tekmo manj od Primorca in S. Andree, lahko Gajevci svoj položaj še izboljšajo. Že v prihodnjem kolu, katerega bo-■00 zaradi praznikov odigrali v ponedeljek 11. t.m., čaka Gajo derbi s Primorcem. Izid tega kraškega derbija bo odločilnega pomena za obe ekipi in obenem za potek prvenstva samega.
Tud- v tekmi proti Interju SS se ekipa Krasa ni mogla izogniti porazu. Tesen izid vsekakor dokazuje, da so bili Kraševci težka ovira za Tržačane, ki pa so osvojili obe točki.
Kot zanimivost tega kola bi lahko omenili še, da so se vsi spojiad: v katerih niso igrale naše enajsterice, končali pri remiju.
V	skupini O nismo zabeležili presenetljivih izidov in zato na lestvic1, na kateri vpdijo Campanelle s sedmimi točkami prednosti nad Baxter-jem (dve tekmi manj), ni prišlo do bistvenih sprememb.
SKUPINA N IZIDI 5. po v. kola
-Gaja - Union	3:0
Roianese - Primorec	1:0
Valp. Cave . Sv. Vito	0:0
Ch arbola - S. Anna	0:0
Donatori - Dnino	1:1
S. Andrea - Rozzol	2:2
Inter SS - Kras	2:1
LESTVICA	
Primorec	,t	33
Gaja ih S. Andrea	28
Roianese	26
Rozzol	24
Duino	20
S. Vito	19
S. Anna	18
Chiarbola	16
Esp. Pio xn.	14
Inter SS	12
Donatori	10
Valpadana Cave in Union	9
Kras	5
PRIHODNJE KOLO	
(Ponedeljek, 11. 4.)	
Esp. Pio XII. - Inter SS	
Kras - S. Andrea	
Rozzol - Donatori	
Duir.o - Chiarbola	
S. Anna - Valp. Cave	
S. Vito - Roianese	
Primorec . Gaja	
SKUPLMA O	
IZIDI 5. pov. kola	
Modiano - Giar zzole	0:4
Barcola - Rabuiese	0:0
Virtus - CGS	2:1
Artigiani - Campanelle	0:3
Čampi Elisi - Esperia SL	2:2
Ginnastica - Baxter	0:6
Domio - GMT	1:0
LESTVICA	
Cam paneli«	35
Baxter	28
Virtus	27
Čampi Elisi	26
Domio	23
GMT, Esperia SL in	
G.arizzole	22
CGS	16
Artigiani	14
Rabuiese	12
Modiano	10
Ginnastica	8
Barcola	7
Don Bosco	0
	B R.
zn	
DIJAŠKO MAMKI
Uredništvo, uprava, oglaanl oddelak,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 5S9 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggip 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Poštni tekoči račun za
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT. • DZS . 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da« lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-uprevni 500, legalni 500, osmrtnica in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku *li upravi li vseh drnata pokrajin Italija pri SPI.
Član italijanske|
T. aprila 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj
in tiska
■H
zveze časopisnih založnikov FIEG
Ena največjih dosedanjih manifestacij sodelovanja med obema državama
V Rimu v polnem teku priprave na «Mesec jugoslovanske kulture»
Izredno bogat program prireditve, ki se bo začela proti koncu aprila
RIM,
prave
godnih
stacij
(Poseben dopis)
6. — V Rimu so v teku pri-na eno doslej najbolj mota najbolj obsežnih manife-jugoslovansko-italijanskega kulturnega sodelovanja. Gre za organizacijo vrste prireditev, ki naj italijanski javnosti prikažejo vrhunske dosežke sodobne kulturne in umetniške ustvarjalnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. »Mesec kulture jugoslovanskih narodov«, kakor se uradno imenuje ta akcija, naj bi pomenil tudi prvi viden izraz duha, »ki so ga v splošno sodelovanje med državama prinesli osimski sporazumi.
Pripravam in izvedbi »Meseca ju-
NEZAZELENE INJEKCIJE
Od 35 do 40 let star moški o-boroieii z veliko injekcijsko brizgalko, te več časa terorizira Parižanke, ki živijo v elegantni četrti šestnajstega «arrondissementa». S pretvezo, da teli kako informacijo, se mož približuje lep'm in mladim ženskam in jih nato preseneti z nezaželeno injekcijo, najraje v prsi. Prvič se je moški pojavil že poleti leta 1975. zadnjič pa včeraj v liftu moderne palače, žrtev je bila 28-letna gospa, ki je ob pogledu na iglo omedlela.
Primer je vzbudil zanimanje psihologov predvsem zaradi «tarče», ki si jo je izbral še neidentificirani veseljak. Moški — pravijo — se navadno ne lotevajo dojk. ki so, simbol materinstva. Očitno je torej, da se mož, ki ie strah in trepet pariških žensk, želi maščevati nad lastno materjo zaradi krivic, ki jih je verjetno doživel v otroških letih.
turne dejavnosti. Tako se bo že konec aprila začel teden jugoslovanskega filma. V tem času se bo rimska javnost lahko seznanila z najboljšimi jugoslovanskimi celovečernimi, pa tudi dokumentarnimi in risanimi filmi iz zadnjega časa. Med slovenskimi filmi bo na programu najnovejše delo režiserja Matjaža Klopčiča «Vdovstvo Karoline ža-šler*.
Glasbena dela bodo uprizorili številni komorni in drugi zbori. Med drugimi bodo nastopili zbor »Colle-gium musieum* iz Beograda, trio «Lorenz» in zbor «Slavko Osterc* iz Ljubljane ter komorni zbor skopske televizije. Narodne pesmi in plese bo predstavil folklorni ansambel »Maksim Gorki« iz Novega Sada, medtem ko bo sarajevska Opera u-prizoriia baletno delo Hasana Gi-nica.
tat*. številni časnikarji, ki so čakali ves dan, da bi jih ladja »Orsa* pripeljala na kraj, kjer že več časa kroži ladja. »Rango* s potapljači, so bili razočarani. Proti večeru se je veter sicer polegel, vendar so operacijo odložili na jutri, 'ker so se angleški tehniki, ki bi morali ugotoviti stopnjo onesnaževanja vode v kontejnerju, uprli, da bi to delo opravili v temi oziroma ob umetni razsvetljavi.
Pretor Maritati je izkoristil prisilno pavzo za improvizirano tiskovno konferenco ,na kateri je izrazil prepričanje v uspešnost operacije za odstranitev vseh kovinskih sodčkov, ki vsebujejo strupeni svinčev tetraetil.
OZADJE ZLOČINA SKRIVNOSTNO - POSKUS UGRABITVE ALI MAŠČEVANJE?
V Milanu umorjen trgovec Galbiati ludustrijec Mario Botticelli izpuščen
Aretirana domnevna člana tolpe, ki je pokojnega napadla pred njegovo vilo - Svojci priletnega magnata so izplačali banditom 750 milijonov lir odkupnine - Sedem oseb za zapahi
Pročelje neapeljske stolpnice, v kateri stanujeta bivši tajnik italijanske so cialistične stranke Francesco De Martino in njegov 34-letni sin Guido, ki so ga ugrabili.	(Telefoto ANSA)

DIPLOMATSKA DEJAVNOST ZA SKLICANJE ŽENEVSKE KONFERENCE
((»slovanske kulture* je bila danes namerjena posebna tiskovna konferenca v Rimu. v prostorih zdru-žonja tujih novinarjev. Na knnfp-renci so bili navzoči številni pred stavniki itai janskih in jugoslovanskih ustanov, ki sodelujejo v pripravi te manifestacije kulturnega sodelovanja. Med drugimi se je konference udeležil tudi jugoslo vanskj veleposlanik v Rimu Beri slav Jovič, ki je v pozdravnem govoru poudar i pomen osimskih sporazumov za razvoj jugoslovansko itali’ar.skega sodelovanja na vseh p dročjih. pa tudi na kulturnem. Sodeč po že izdelanem progra
Gledališko umetnost bosta na «Me-secif jugoslovanske kulture* predstavili zagrebško gledališče »Komedija* z uprizoritvijo rok-opere »Gubec beg*, ki je požela že svoj čas uspeh tudi v Trstu ter beograjsko gledališče »Atelje 212», ki bo uprizorilp dve sodobni deli.
Kot sestavni del teh prireditev bodo tudi pogovori za okroglo mizo o poglavitnih vprašanjih sodobne umetniške ustvarjalnosti v Jugoslaviji, tako bo poseben pogovor namenjen vprašanju »samoupravljanje ta kultura*. Sledili bodo pogovori o sodobni književnosti ter o vprašanjih umetniške ustvarjalnosti na področju filma, glasbe in dramske umetnosti.
Pogovorov se bodo z jugoslovanske strani udeležili najvidnejši predstavniki kulturnega in umetniškega življenja, iz vseh jugoslovanskih republik. Po vsem sodeč, bode te prireditve dejansko doslej ena največjih in naj-br.Ij celovitih prikazov kulture jugoslovanskih narodov, ki bodo omogočile i-talijanski javnosti, da se seznani s kulturno, ustvarjalnostjo vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. To Pa bo nedvomno prispevalo k zbližanju med kulturama Obeh sosednjih dežel, saj prav te prireditve lahko pomenijo u-vod v trajnejše in vsestransko medsebojno kulturno sodelovanje med Jugoslavijo ta Italijo.
DRAGO KOŠ MRL. J
Palestinsko vprašanje v središču pogovorov v Moskvi in VVashingtonu
Še nedokončan ocene rezultatov Sadatovega obiska v ZDA in Arafatovega v SZ
MILAN, 6. — V bolnišnici Niguar-da je davi izdihnil 45-letni trgovec Luigi Galbiati, ki ga je sinoči ranila v glavo ta kolk četverica neznancev. Nanj so streljal; z revolverji in 'puško s prežagano cevjo, kakršne običajno uporabljajo mafijci.
Ozadje hladnokrvnega umora je skrivnostno. Gre za spodletelo u-grabitev, zaradi česar naj bi hudo-! delcem popustili živci, tako da so j žrtev na mestu ubili, ali pa za maščevanje iz neznanih razlogov? Vprašanje si postavljajo tudi preiskovalci — namestnik državnega pravdnika dr. Minna in karabinjerji iz Desia, ki si za sedaj ne znajo tolmačiti tolikšnega divjaštva. Morilci so namreč ustrelili proti Gal-biatiju nič manj kakor 22 svinčenk. Isto vprašanje muči seveda tudi nesrečnikovo družino. Pokojnikov sin Adolfo, 21 let. je v tej zvezi povedal časnikarjem: «Do morilcev ne čutim posebnega sovraštva, le tega ne morem razumeti, čemu tako absurdna in neupravičena krvoloč-i nost*. Izjava je nekoliko čudna, ko-| likor bi se iz nie dalo sklepati, da j so svojci morda pričakovali tak na-i pad na Galbiatija.
Počasno odstranjevanje sodčkov strupene spojine z morskega dna
MOSKVA, 6. — Palestinsko vprašanje je v središču intenzivnih diplomatskih posvetovanj v Moskvi, kjer se mudi voditelj PLO Arafat, in v Washingtonu, Kjer se je pravkar zaključil obisk egiptovskega predsednika Sadata. Rezultatov teh posvetovanj za sedaj še ni mogoče oceniti:	vsekakor pa prevladuje
mnenje, da je bi storjen korak naprej na poti k ponovnemu sklicanju ženevske mirovne konference.
ni predlog, po katerem naj bi pa- \ med katero naj se postavijo temelji lestinsko predstavništvo prepusti- za dokončni prehod oblasti iz rok
li k pogajanjem šele v drugi fazi konference. Iz Arafatovih izjav po razgovorih s sovjetskimi voditelji — danes se je sestal z zunanjim ministrom Gromikom — bi se da lo sklepati, da zagotovila.
Po drugi strani pa kairski polu racini dnevnik «A1 Ahram* v komentarju o Sadatovem obisku v VVashingtonu piše, da je egipt.ov-
bele manjšine v roke temnopolte večine.
V Južni Afriki so vsebino note označili kot docela nesprejemljivo.
je prejel zadostna !Dne .£• t rn. se v CapetownU sesta-J K J	nejo Vorster, Smith m britanski zu-
nanji minister Owen.
kolili štirje oboroženi možje. Trgovec je segel po revolverju, vendar so bili lopovi hitrejši ter pričeli z vseh strani streljati proti njemu.
Razveseljivejša vest pa prihaja iz mesteca Porto San Gioi;gio blizu Ferma (Ascoli Pičeno). Ponoči je bil namreč izpuščen 68 letni tadu-strijec in hotelski podjetnik Mario Botticelli, kj so ga ugrabili v noči od 25. na 26. januar. Svojci, so 1. marca izplačali tolpi 750 milijonov
Karabinjerji so medtem aretirali dve osebi, ki sta osumljeni sodelovanja pri umoru ter ju zaslišujejo. Dr. Minna je odredil obdukcijo tru-! pla, ki bo po vsej verjetnosti jutri I popoldne.
Napad na žrtev je bil izvršen pred njegovo vilo v kraju Bovisio Ma-sciago v milanski pokrajini. Galbiati se je pripravljal, da z avtomobilom za,vozi v garažo, ko so ga ob-
STAR0ST JE NOROST
Gospa Mary Victor Bruce je praznovala svoj 81. rojstni dan za krmilom letala tipa tchipmunk*. in to celih 37 let potem ko je zadnjič upravljala neko letalo. Gospo Bruce, ki je. bila v dvajsetih in tridesetih letih znana po svojih tako letalskih kot tudi avtomobilskih podvigih, je spremljal šef inštruktorjev letalskega kluba v Bristolu, vendar je priletna ženska opravila vse sama, med drugim tudi brezhibni «loop» ali tsmrtni krog*. Vendar pa ženska ni bila povsem zadovoljna: ko je stopila z letala, je potožila, da si je morala nadeti naočnike, da je lahko nadzorovala letalske a-parature in da se je zato čutila zelo omejeno. <iRaje se bom odslej omejevala na u-deležbo na avtomobilskih dirkah,» je razočarano izjavila.
lir odkupnine, potem ko so ugrabitelji spočetka zahtevali nič manj kot 15 milijard — pozneje je bila zahteva skrčena na 3 milijarde, a nazadnje so se morali banditi zadovoljiti z omenjeno vsoto, kolikor so karabinjerji medtem aretirali sedem članov hudodelske tolpe. Med zaprtimi je šest oseb sardinskega porekla, a v zadevo je vpleten tudi 28-letni odborniški suplent za kmetijstvo in gozdarstvo v občini Cin-goli Costantino Parisi, liberalec.
Orožniki so tudi našli 100 milijonov lir, to je del odkupnine
Botticellijeva izpustitev je znova potisnila v ospredje zloglasnega sardinskega bandita Graziana Mesino, ki je bil nedavno zajet v Cal-donazzu (Trident) z Virgiliom Flo-risem in Mariom Paisem. Pri njih so agenti odkrili nekaj bankovcev iz odkupnine za priletnega indu-strijca. Paisa so 3. t.ta. premestili iz Tridenta v Urbino, kjer ga je začel zasliševati dr. Baschieri. medtem pa se je Botticelli vrnil. Nekateri menijo, da je bil izpuščen spričo dogovora med njegovimi odvetniki in odvetnikom Maria Paisa: le-ta naj bi iz kaznilnice v Urbinu ukazal industrijčevo izpustitev. Tako naj bi si zagotovil določeno popustljivost na procesu.
Pokojni je bil eden najbolj znanih veletrgovcev z mesom v Lombardiji. (dg)
Zadnji trenutek je prišla vest, da so ugrabitelji izpustili tudi milan-
skega industrijca Paola Lazzaroni-ja, lastnika istoimenske tovarne sladkarij. Ugrabljen je bil 21. marca.
Eno bistvenih vprašani v zvezi ^ Dredsednjku uspelo prepriča-s konferenco je prav vprašanje pa u Cai.tcr„ ^ osvoji naček, 0 u.
lestinske udeležbe na njej. Po mne nju nekaterih opazovalcev nai bi glavni namen Arafatove misije v Moskvo bil prav ta, da se prepriča, da ne bi sovjetski voditelji spremenili stališča o tem vpra
Carterja, da osvoji deležbi Palestincev na ženevski konferenci. List pa ne pojasnjuje, ali je Carter privolil v arabsko težo o polnopravni udeležbi od vsega začetka. Pač pa »Al Ahram* dodaja. da je novi šef Bele hiše pre
šanju. SZ je doslej podpirala tezo, j pričal) tudj 0 potrebi po ustano da morajo Palestinci polnopravno vjtvi nove palestinske države v o-
mu. bo »Mesec jugoslovanske kul-f v-.soki valovi niso dovolili potapljačem ture* obsegal zgoščen prikaz ust- družbe SA1PEM. da bi potegnili na
varjalnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti na Vseh področjih kul-
sodelovati na konferenci od vsega začetka. V zadnjem času pa je sam ^režnjev, ^...pjggbno med govorjen ng kongresu sindikatov 21. marca, zavzel bolj prožno stališče ni .	, ,,, glede nekaterih točk bližnjevzhod
Slab® vreme onemogočilo | ne dileme in še posebno glede umi
,	j ka izraelskih čet in ustvarjanja
(InO Odlan acev	1 demilitariziranega pasu med Izra-
* r n	elom ta arabskim svetom. Arafata
—	tako trdijo nekateri opazovalci
—	sedaj skrbi, da ne bi Sovjeti po pustili tudi glede vprašanja palestinske udeležbe v Ženevi in da ne bi privolili v ameriški. kompromis-
OTRANTO, 6.
Močan veter in
površje poseben kontejner, ki so ga včeraj napolnili s sodi iz ladje »Cav-
PO TRDITVAH NEKEGA AMERIŠKEGA NEVROLOGA
V kratkem možnost presaditve glave?
V znanstvenih krogih izražajo nemalo pomislekov o izvedljivosti tovrstnega kirurškega posega
RIM, 6. — Po presad:tvi srca. le dvic ta jeter bomo morda kmalu priča tudi presaditvi glave? Vest se zdi vzeta iz znanstvenofantastičnega romana, pa ni tako: dal jo je neki prof. Robert Wh'te, nevrolog na univerzi v Clevelandu, na neki znanstveni konferenci v Neaplju. Dejal je tudi, da je tpk tip preša ditve že v eksperimentalni fazi in da bi prvo presaditev glave lahko opravili vsekako. že pred 1. 2.000.
Naravno je, da tovrstna v.est /zbuja vrsto pomislekov mo-alnega, pravnega, če hočem tudi gospodarskega značaja, še prej pa obstajajo —- vsaj v italijanskih znanstvenih krogih — pomisleki o dejanski izvedljivosti tovrstne presaditve oz roma o omejenosti rezultatov, ki bi jih bilo moč doseči. »Največ, kar bi lahko dosegli — pravi prof. Guido Modiano, docent genetike na rimskem vseučilišču — je. da bi pre sajena glava mislla, v nobenem primeru pa ne bi mogla urejati gibov telesa, ki bi tako bilo nekako odrezano ta nujno negibno. Če so perspektive take — je še dejal pro fesor — potem je bolje, da take pre saditve sploh ne poskusimo.*
Nevrologi in psihiatri so še bolj skeptični do takih eksperimentov in ne verjamejo v konkretno možnost izvedbe presaditve, i i to predvsem zaradi izredno majhnega časovnega presledka, ko živčre celice ostanejo žive po smrti darovalca. Darovalcu bi morali namreč odsekati glavo najkasneje pet minut pb smrti ter nemudoma začeti postopek »globokega ohlajevanja*, ki naj bi po mne nju prof. White omogočil »življenje* glave še eno uro po »ločitvi* od telesa.
Kirurški poseg presaditve p- bi bil tako kompleksen, da bi ga v tem času ne mogli izvesti. To je mne nje znanega rimskega biologa prof Giuseppa Sermontija. pb katerem nima smisla, da bi si ustvarjali moralne probleme, ko pa taki poskusi nimajo nobene možnosti uspeha. »Bolj kot nepotrebni — je komentiral — se mi taki poskusi zdijo ne človeški, spominjajo me na Franken »teina. Presaditev glave ni izvedljiva, ker bi živčnih povezav ne mogli obnoviti: kvečjemu bi torej lahko
»parkirali* odsekano glavo na obglavljeno telo. Prepričan sem, da
prof. Whiteu tak poskus ne bo spel,* je zaključil Sermonti, ki hudomušno dodal: »Pripravljen bil staviti glave).*
družba Volkswagen: ceno vozilu golf na dizelski pogon je zvišala za 5,5 odstotka.
Nov lažji potresni sunek v Furlaniji
VIDEM, 6. - Davi ob 8.54’57” so zaznamovali v Furlaniji 388. potresni sunek, odkar je siloviti potres z dne 6. maja lani povzročil znano opustošenje in človeške žrtve. Da višnji sunek je ustrezal 3. stopnji po Richterjevi oziroma 4,5 stopnje po Mercallijevi lestvici.
Zlasti so ga občutili prebivalci Nem in Cente, torej območja, ki ga je pred'tremi dnevi znova prizadel potres 6,5 stopnje po Mercalliju.
WASHINGTON, 6. - Poslanska zbornica je odobrila sklep o nakazilu 20 milijonov dolarjev romunski vladi kot pomoč za obnovo po nedavnem strašnem potresu. Poprej je senat odobril sklep o 10-milijard-ni dolarski pomoči, skoraj gotovo pa je, da bo sprejel znesek, za katerega se je opredelila poslanska zbornica.
kviru globalne rešitve bližnjevzhod nega vprašanja. Kairski časrvois po drugi 5t,r?r>i,, sploh ne omenja; Sa-datove zahteve po ameriški vaja škj pomoči, ki jo je predsedrik Carter — po pisanju zahodnega tiska — vljudno toda odločno za vrnil.
Kairski dnevnik piše tudi. da bo sta datum sklicanja in način poteka ženevske konference med glavnimi temami pogovore, ki ga bosta imela prihodnji mesec ameriški zunanji minister Vanče ta nje. gov sovjetski kolega Gromiko.
Diplomatska pobuda 5 držav članic OZN za rešitev vprašanj Namibije in Rodezije
NEW YORK, 6. - Jutri bodo v Capetownu izročili predsedniku južnoafriške vlade Vorsterju diplomatsko noto ameriškega, kanadskega, francoskega, britanskega ter zahod-nonemškega predstavnika v OZN, ki vabi južnoafriški in rodezijski režim k čimprejšnji rešitvi vprašanj Namibije in Rodezije na osnovi svoj čas sprejetega dokumenta Organizacije združenih narodov.
Glede Namibije predlaga OZN, kakor znano, umik južnoafriških čet in splošne volitve pod nadzorstvom same OZhj. Kolikor zadeva Namibijo, pa nota vabi Vorsterja, naj prepriča Smitha, da sproži prehodno fazo,
IZKLICNA CENA: 9 MILIJARD
«Fnicsto Fassio»
pojde na dražbo
GENOVA, 6. - Dne 4 maja bo do prodali na dražbi 72.000-tonsko petrolejsko ladjo na turbine »Erneste Fassio*. last istoimenske družbe (Fassio), ki je zašla lani v stečaj. Izklicna cena bo znašala 9 milijard lir. Ko bi bila ladja oddana za to ceno, bi se skupna vrednost iztržka od prodaje skupininega premoženja (zavarovalne družbe, ladje, nepremičnine) sukala okrog 45 milijard lir ob stečaju je pasiva znašala 52 milijard.
Podražitev avtomobilov citroen in volkswaj»en
MILAN, 6, — Francoska’ avtomobilska družba Citroen je navila poprečno za 2,5 odst. cene vozil, ki jih prodaja na italijanskem tržišču. Najbolj, ta sicer za 4 do 4,35 odst. se podražijo avtomobili nižje cilin-draže, kakor npr. diane in ami 8.
Za podoben korak se je odločila tudi zahodnonemška avtomobilska
SAMO EN POSKUS IN GOTOVI SMO, DA
BOSTE PRESENEČENI,
KER NISTE PREJ POMISLILI
NA NAKUP V VELIKEM
MOBILIFICIO VENEJO
TREVISO
Da bi vam dokazali, kaj zmoremo na področju pohištva z našo trgovsko - industrijsko grupo, Vam bomo navedli nekaj cen:
od lir na lir
1.150.000 685.000
950.000 580.000
790.000 585.000
1.100.000 795.000
LUKSUZNE SPALNICE z «giroletto»
IN 6-DELNO OMARO MODERNE LUKSUZNE DNEVNE SOBE - JEDILNICE KMEČKE DNEVNE SOBE - JEDILNICE
LUKSUZNE USNJENE SEDEŽNE GARNITURE
RAZNE SEDEŽNE GARNITURE V BLAGU
KUHINJSKO POHIŠTVO Z ELEK-TROGOSPODINJSKIMI STROJI
In kakršnokoli drugo stilno pohištvo po izrednih cenah
MOBILIFICIO VENETO — TREVISO Ul. Gualpertino da Coderta 39 — Tel. 0422/40670 OB PRAZNIKIH ZAPRTO!
400.000 245.000
1.200.000 795.000
BANCA NAZIONALE DEL LAVORO
Premoženjski skladi: Banka
Banka in Sekcije
372.597 milijonov 704.809 milijonov
(od tega 658.809 milijonov vplačanih)
Ant Mr MtTfTl
31. marca 197,7 se je sestal upravni svet zavoda Banca Nazionale del pravljal o bilanci obračuna za leto 1976. Po poročilih glavnega direktorja bora je upravni svet obračun soglasno odobril.
Lavoro in je raz-in nadzornega od-
Glavni direktor je v svojem poročilu najprej na kratko orisa) razvoj mednarodnega finančnega položaja, ki ga še naprej pogojuje nerešeno vprašanje petrodolarjev in ki ga je poslabšala poglobitev jarka med močnimi in šibkimi valutami. Zatem ugotavlja, da se številne države na žalost u-smerjajo v sicer zakrite oblike merkantilizma in da skušajo zavarovati svojo valute s prefinjenimi monetarnimi tehnikami, kar povzroča preveliko in nepravilno valovdnje obrestnih mer, ki zato pogosto ne odgovarjajo več potrebam notranjega gospodarstva.
Tudi v Italiji — nadaljuje poročilo — so bile potrebne nujne rešitve. Kreditno politiko je preusmerila nova zožitev — ki je prišla po sklepu o popuščanju v prejšnjem letu — in okrog lire so tako postavili varnostni obroč. Plačilna bilanca je vzdržala in tako tudi lira. K temu uspehu so znatno pripomogle banke. Da bi olajšale pritok uvoza bistvenega blaga in da bi vzpodbudile izvoz, so banke precej povečale svoje dolgove na mednarodnih tržiščih in so obenem pomnožile svoja jamstva za izvažanje z odloženim plačilom in za delo urada za javna dela na tujem.
Po razširitvi denarne osnove se je lani zbiranje bančnega sistema znatno pospešilo. Bančne naložbe pa so se po močnem začetnem porastu v zadnjih mesecih (zaradi znanih sklepov o kontin-gentiranju) precej umirile. Obrestne mere. tako aktivne kot pasivne, so poleti izredno narasle in so se v nadaljnjih mesecih le deloma popravile.
V	tako spremenljivih okoliščinah je bila politika grupe BNL — Sekcije usmerjena v podpiranje proizvodne obnove in v pospeševanje mednarodne trgovine, ki je predstavljala njeno glavno oporo.
V	tem okviru lahko razvoj upravljanja BNL in pridruženih Sekcij v letu 1976 tako sintetiziramo:
—	zavodu zaupana sredstva v Italiji in v tujini, s strani klientov in korespondentov, so narasla za 30,6 odstotka in so dosegla 15.764 milijard. Grupa je dosegla 18.253 milijard (če izvzamemo tekoče račune med Banko in Sekcijami); povišek znaša 3.897 milijard ali 27,1 odstotka. Te številke no , zaobjemajo sklada za odpravnine (ki je dosegel 205 milijard) in drugih pomembnih lastnih in tujih razpoložljivih sredstev;
—	bančni blagajniški 'kredit klientov in korespondentov (v lirah in valuti) je presegel 9.0K milijard. Če- prištejemo posojila Sekcij dosežemo 11.805 milijard (izključeni so seveda medsebojni računi). Če upoštevamo jamstvena posojila, ki znašajo 2.857 milijard, lahko vrednotimo skupen bančni blagajniški kredit, in ne blagajniški kredit Grupe, nad 14.662 milijard, kar pomeni, da je znašal povišek v poslovnem letu 27 odstotkov.
—	vrednostni papirji banke so dosegli 3.883,2 milijarde: približno 927 milijard več kot konec 1. 1975. Če izvzamemo redne zakladne zadolžnice (1.736 milijard), je znašal povišek v letu 1976 približno 240 milijard in ga je treba v znatni meri pripisati naložbenim obveznostim kreditnih uslanov;
—	skupna bilanca Bank (vključeno z računi za obveznosti in riziko in z evidenčnimi računi) je konec leta znašala 32.862 milijard: bilanca Grupe BNL — Sekcije je presegla 36,939 milijard.
Precejšen razvoj ekonomskega računa v letu 1976 je delno odsev izrednega povišanja aktivnih, in pasivnih obrestnih mer. Dohodki in dobiček so presegli 1.452 milijard; upoštevajoč spremembe v strukturi bilance lahko povišek vrednotimo 363,5 milijarde. Obresti klientov, kreditnih ustanov in Zaklada so presegle 1.047,6 milijarde. Obresti in rente na lastnih vrednostnih papirjih so poskočile ,3 187 na. približno 235 milijard, predvsem po zaslugi povečanja kvote rednih zakladnih zadolžnic. Skupni stroški in zguba so dosegli 1.443,4 milijarde; v primerjavi z letom 1975 je bil povišek približno 363 milijard-* od tega je treba 304,2 milijarde pripisati povečanju pasivnih obresti. Znatno so tudi narasli stroški za osebje: od 222,5 milijarde na 285,9 milijarde (povišek 28,5 odstotka).
Rezultat upravljanja je omogočil zbiranje običajnih sredstev, ki so namenjena za razne sklade in za amortizacijo in je obenem omogočil poslovni dobiček 9,4 milijarde; od tega so 3 milijarde na-
Q7PT
menjene redni rezervi. Udeležencem smo razdelili običajno dividendo. Skupni dobiček Grupe BNL je torej znašal 20,4 milijarde.
Mednarodna organizacija BNL se , je v letu 1976 obogatila s predstavniškim uradom v Houstonu in z agencijo v Barceloni. Poleg tega je bila v Luksemburgu ustanovljena pridružena banka; nadaljevali smo tudi s skupnim sodelovanjem z bankami Grupe Abecor.
Na organizacijskem področju smo uvedli avtomatizacijo raznih postopkov:' razširitev tele - pro-cessinga je dosegla konec leta 85% uporabe.
Poročilo se zaključuje s prisrčnim pozdravom in zahvalo osebju vseh stopenj in strok, tako v državi kot v tujini, za njihovo zaslužno delo in za pomemben prispevek k rezultatom upravljanja.